
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Najvišje plače v gospodarstvu v Nazarjah, 
najnižje v Lučah  ............................................................. 4
Mozirje: 
Center za socialno delo kmalu le še enota 
regijskega centra  ........................................................... 7
Rečica ob Savinji: 
Prva samostojna razstava likovnih del 
Branka Hriberška   ....................................................... 10
Predavanje Melanije Verbe: 
Z dihom do zdravja in miru   .................................. 15
Šaljive igre med zaselki na Rečici : 
Prehodni pokal za eno leto 
v last Rečičanom   ......................................................... 18
Gorska kolesarka Monika Hrastnik:
Vrhunska forma in vrhunski rezultati  ............... 21
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 29, 20. julij 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Plače
V tokratni temi tedna pišemo o plačah. Gre za 
izjemno pomembno ekonomsko kategorijo, ki ne-
posredno vpliva na kakovost in standard življenja 
ljudi, največkrat je tudi poglavitni faktor pri odlo-
čanju za zaposlitev na določenem delovnem mes-
tu. A plača ni plača, kar se sicer sliši nesmiselno, 
poanta pa je, da velikokrat primerjamo »jabolka in 
hruške«, kar pomeni, da primerjamo neprimerljivo 
in zato dobimo povsem napačno predstavo.
Najbolj pogosta napaka pri primerjavi plač je 
nerazlikovanje med posameznimi kategorijami 
plač. V Sloveniji poznamo bruto plače, bruto bru-
to plače in neto plače. Bruto plača je plačilo delo-
dajalca delavcu za opravljeno delo. Od bruto plače 
delavec plača državi socialne prispevke (ki so pri 
nas, mimogrede, nadpovprečno visoki) in akonta-
cijo dohodnine. Kar mu ostane, je neto plača. Delo-
dajalec mora državi na bruto plačo plačati še 16,1 
odstotka dajatev, skupni znesek pa predstavlja 
bruto bruto plačo.
V nekaterih državah delavci dobijo izplačano 
bruto plačo in se potem sami odločajo, koliko bo-
do, če sploh, namenili za socialno in pokojninsko 
zavarovanje. V praksi se potem dogaja, da mora-
jo tisti, ki ne prispevajo nič (ali premalo) v socialno 
in pokojninsko blagajno, zdravstvene storitve, ko 
jih potrebujejo, plačevati, ob koncu delovne dobe 
pa nimajo pokojnine in morajo zato delati do smrti.
V temi tedna operiramo s podatki o bruto pla-
čah, ki so jih v lanskem letu prejemali zaposleni v 
podjetjih v naši dolini. Gre seveda za povprečne 
zneske, ki so lahko tudi zavajajoči, če jih ne obrav-
navamo z ustrezno obrazložitvijo, a vendarle priča-
jo o tem, da gre po posameznih občinah za značil-
ne razlike, ki zagotovo imajo tehtne razloge.
Če primerjamo plače, izplačane v lanskem letu, 
s tistimi v predkriznem letu 2008, ugotovimo, da so 
se bruto plače v občini Nazarje v minulem desetle-
tju v povprečju povečale skoraj za enkrat oziroma 
za 87 odstotkov. V Lučah so se povečale za 51 od-
stotkov, na Ljubnem za 50 odstotkov, na Rečici za 
30 odstotkov, v Mozirju za 20 odstotkov, v Gornjem 
Gradu za 19, v Solčavi pa za enajst odstotkov.
Podlaga za izplačilo višjih plač naj bi bila višja 
dodana vrednost. Po ekonomski definiciji je doda-
na vrednost razlika med donosom iz poslovanja in 
stroški blaga, materiala in storitev ter drugimi po-
slovnimi odhodki. V kolikor je ta razlika negativna, 
govorimo o izgubi. Neto dodana vrednost je doda-
na vrednost, zmanjšana za izgubo. 
Analiza podatkov za leto 2017 pokaže, da so v go-
spodarskih družbah na območju Občine Ljubno v 
povprečju ustvarili dobro polovico več neto doda-
ne vrednosti od povprečja SAŠA regije. Z nadpov-
prečno neto dodano vrednostjo se lahko pohvalijo 
tudi družbe v občinah Luče in Nazarje.
(MŠ)
(MŠ)
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
4
Franc Osovnik, Radmirje
V službi sem bil v lesnem podjetju, ki je slabo 
poslovalo, zato tudi moja plača ni bila dobra. Se-
daj sem že tretje leto v pokoju, doma se ukvarjam z 
izdelavo testenin. Kot podjetnik opažam, da kupna 
moč ljudi še vedno ni dovolj visoka, da bi lahko ku-
povali kvalitetnejše izdelke. 
Meta Zaluberšek, Mozirje
Zaposlena sem v ekološkem inštitutu za razi-
skave, kjer delam na raziskovalnem področju. Moja 
plača je vezana na projekte in ne na gospodarsko 
rast. Prav tako ne dobimo ne stimulacij in ne boni-
tet. Se pa opazi gospodarska rast v našem okolju. 
Uroš Krajner, Nazarje
Kot projektant sem zaposlen izven doline in tež-
ko rečem, kakšno je stanje v naši dolini. Moja plača 
ni vezana na gospodarsko rast temveč na znanje, 
uspešnost in delovno dobo, z drugimi besedami na 
dodano vrednost, ki jo ustvarjaš za podjetje. Sicer 
pa naše podjetje ni občutilo večjega vpliva gospo-
darske krize.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Tema tedna, Anketa
Naša anketa
Občutite gospodarsko rast podjetij?
Gospodarstvo v Savinjski regiji je bilo v preteklem letu uspeš-
no. Po podatkih Ajpesa se je čisti dobiček podjetij, v primerjavi z 
letom 2016, povečal za nekaj več kot četrtino, prav za toliko se je 
zmanjšala izguba. Povprečna bruto plača je znašala nekaj manj 
kot 1.500 evrov. Se gospodarska rast pozna tudi v denarnicah? 
Marija Matko, Šentjanž
Opravljam delo čistilke na različnih krajih. Čistil-
ni servis, kjer sem zaposlena, namreč opravlja sto-
ritve za različna podjetja po naši dolini. Moja pla-
ča je enaka, kot jo imajo ostali zaposleni v naši de-
javnosti. Nekaj deset evrov se dvigne le, če nisi v 
bolniškem staležu. Stimulacije za kakovostno op-
ravljeno delo ne dobimo. 
Jožica Šinkovec, Pusto Polje
Delo kuharice mi prinese le minimalno plačo. 
Vedno je enaka. Za dobro delo dobimo včasih sti-
mulacijo, a tedaj mi zmanjšajo urno postavko, kar 
posledično pomeni znesek minimalne plače. Go-
spodarske rasti podjetij ne opazim, tudi povečane-
ga zaposlovanja nisem opazila. 
POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 2017 
Najvišje plače v Nazarjah, najnižje v Lučah
Povprečne plače v gospodarskih družbah v letu 2017 po občinah (Vir: AJPES) 
Za nami je več kot polovica leta in v go-
spodarstvu si prizadevajo izpolniti letoš-
nje poslovne načrte. Medtem je agenci-
ja AJPES na podlagi letnih poročil analizi-
rala podatke o poslovanju gospodarskih 
subjektov v letu 2017. Podjetja v statistič-
ni Savinjski regiji so lani poslovala dobro; 
ustvarila so več čistega dobička in manj 
čiste izgube, zaposlovala so več delavcev, 
višje kot leto prej pa so bile tudi plače za-
poslenih.
V NAZARJAH NADPOVPREČNE PLAČE
O pozitivnih gospodarskih kazalcih v SAŠA re-
giji smo nedavno že poročali. Tokrat predstavlja-
mo nekaj rezultatov gospodarskih družb na ob-
močju Savinjske regije, ki zajema 31 občin od av-
strijske do hrvaške meje. 
Povprečna bruto plača v gospodarskih družbah 
v letu 2017 je bila višja od predlanske za slabe tri 
odstotke in je znašala 1.449 evrov. Za povprečno 
plačo na nivoju države, ki je znašala 1.713 evrov, je 
zaostajala 15,4 odstotka oziroma 264 evrov.  
Med ekstremi na tem področju najdemo 
dve zgornjesavinjski občini. Na prvem mes-
tu lestvice so plače v občini Nazarje v viši-
ni 2.140 evrov, na predzadnjem mestu iste le-
stvice pa občina Luče s 1.075 evri. 
TRI ZGORNJESAVINJSKE OBČINE NA REPU 
LESTVICE 
Na vrhu omenjene lestvice plač v gospo-
darskih družbah Savinjske regije sta poleg 
nazarske še občina Štore s 1.722 evri in obči-
na Dobje s 1.659 evri. Sledijo plače v občinah 
Vitanje, Velenje, Ljubno in Zreče. Sredi lestvi-
ce najdemo občine Vransko, Laško in Polzela, 
kjer so se zneski plač povzpeli nekaj čez 1.300 
evrov. Med občinami na repu lestvice najde-
mo tri zgornjesavinjske, poleg občine Luče 
sta se tja uvrstili še občini Rečica ob Savinji 
in Gornji Grad. Povsem na zadnjem mestu je 
občina Tabor, kjer je lanska bruto plača zna-
šala 1.002 evra.
 Na prvem mestu lestvice so plače v 
občini Nazarje v višini 2.140 evrov, na 
predzadnjem mestu iste lestvice pa ob-
čina Luče s 1.075 evri. 
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 5
Tema tedna, Gospodarstvo, Iz občin
OBČINA LJUBNO
Zlato priznanje Veri Kumprej
Na zadnji seji občinskega sve-
ta Občine Ljubno so svetniki obrav-
navali predlog komisije za manda-
tna vprašanja volitve in imenova-
nja o podelitvi letošnjih občinskih 
priznanj. Predloge, ki jih je na razpis 
prejela in nato obravnavala komisi-
ja, je občinski svet soglasno potrdil, 
hkrati se je seznanil z imeni tistih, ki 
so predlagani za županova priznanja.
ZLATO, SREBRO IN BRON
Prejemnica zlatega občinske-
ga priznanja za letošnje leto je Ve-
ra Kumprej. Srebrni priznanji bo-
do dobili družina Štiglic ter Mar-
ta in Franc Bakšič. Podeljena bo-
do tudi tri bronasta priznanja, in si-
cer jih bodo prejeli Tadej Brgles, 
Magda in Miran Ermenc ter dru-
žina Vrčkovnik.
TRINAJST ŽUPANOVIH
PRIZNANJ
Priznanja župana bodo šla 
v roke Aleksandra Podgrajška, 
Franca Kramerja, Ivana Arni-
ča, Alojza Mikeka, Petra Orešni-
ka, Stanka Podmeninška, Jože-
ta Voduška in Jožeta Nerata. Po-
leg naštetih bodo županova pri-
znanja prejeli tudi osnovnošolci, 
ki so bili vsa leta šolanja odlični. 
To so Ema Krajnc, Maja Ermenc, 
Neja Sem, Laura Šušterič in Ma-
ks Kralj.
Priznanja bodo nagrajencem 
podeljena na slavnostni priredi-
tvi ob občinskem prazniku, ki bo 
v petek, 3. avgusta, ob 19. uri v lju-
benskem kulturnem domu. 
Marija Lebar
GOSPODARSKI ZBORNICI KOROŠKE IN SAŠA REGIJE 
Gospodarstvo vztraja pri 
pravočasni izgradnji 3. 
razvojne osi 
Koroška in Savinjsko-šaleška go-
spodarska zbornica (SŠGZ) opo-
zarjata, da je odlašanje z izgra-
dnjo severnega kraka 3. razvojne 
osi nedopustno in apelirata na za-
vedanje o pomenu gospodarstva 
obeh regij za razvoj celotne Slove-
nije, pri čemer je sodobna cestna 
infrastruktura razvojni imperativ.
OGORČENI ZARADI 
ZAVLAČEVANJA
Zaradi sprememb pri uresniče-
vanju projekta 3. razvojne osi, ki 
jih napoveduje DARS, je gospodar-
stvo obeh regij ob severnem kraku 
3. razvojne osi ogorčeno in zahte-
va spoštovanje zavez, opredeljenih 
v podpisanem protokolu z name-
nom zagotavljanja izvedbe projek-
ta. Zavlačevanje izvedbe projekta 
je nedopustno, saj odlični rezultati, 
ki jih ustvarja gospodarstvo v zad-
njih letih, omogočajo izvajanje na-
črtovane investicije, obenem pa so 
nameravana vlaganja gospodar-
stva obeh regij v obdobju rasti za-
gotovilo o upravičenosti vlaganja 
države v infrastrukturo. 
POTREBNA SODOBNEJŠA 
IN VARNEJŠA PROMETNA 
INFRASTRUKTURA
S sodobnejšo in varnejšo pro-
metno infrastrukturo bo tako na 
Koroškem kot v savinjsko-šaleški 
regiji omogočena razbremenitev 
zdaj preobremenjene infrastruktu-
re, neprimerne za gospodarstvo, ki 
si prizadeva za celovit kakovosten 
razvoj, sta v skupni izjavi zapisala 
predsednik koroške zbornice An-
drej Gradišnik in predsednik SŠGZ 
dr. Blaž Nardin. 
IZ KOROŠKE IN SAŠA REGIJE ZA 
DAVKE IN PRISPEVKE ČETRT 
MILIJARDE EVROV 
Gospodarstvo obeh regij je v 
lanskem letu skupaj ustvarilo 4,8 
milijarde evrov prihodkov. Davčni 
prihodki obeh regij so v predpre-
teklem letu 750 milijonov evrov, pri 
čemer je prispevek gospodarstva 
v integralni proračun države zgolj 
preko socialnih prispevkov in dav-
ka na dobiček znašal 245 milijonov 
evrov. 
Dejstvo, da obe regiji izrazito iz-
stopata nad povprečjem Sloveni-
je po donosnosti kapitala, koro-
ška regija pa tudi po donosnosti 
sredstev, dodatno utemeljuje po-
men investicije. Gospodarstvo pri-
čakuje, da bo država sledila razvoj-
nim impulzom gospodarstva, in 
vztraja pri uresničitvi dogovorov, 
ključnih za izgradnjo 3. razvojne 
osi, kar je odgovornost vseh pod-
pisnikov protokola.
KF
OTVORITEV TRGOVINE SPAR PARTNER V NAZARJAH
Kakovostna ponudba in 
prijetno nakupovalno vzdušje
Trgovino Spar partner v Nazarjah so otvorili (z desne) Matej 
Pečovnik, Agica Novak, Jure Petkovšek in Matic Kerpan. 
Podjetje Panatop je v sodelova-
nju s Sparom Slovenija odprlo fran-
šizno trgovino Spar partner Nazarje. 
V njej lahko od četrtka, 12. julija, obi-
skovalci izbirajo med različnimi ar-
tikli široke potrošnje.
Trgovina ponuja pester izbor ži-
vilskih izdelkov različnih blagov-
nih znamk, vključno z izdelki pod 
blagovno znamko Spar. Posebna 
pozornost je namenjena ponud-
bi kruha in pekovskega peciva. V 
raznoliki ponudbi sadja in zelenja-
ve so v ospredju izdelki slovenskih 
pridelovalcev. 
Franšizna trgovina se razteza na 
300 kvadratnih metrih površine. Za 
kakovostno ponudbo in prijetno 
nakupovalno vzdušje v njej skrbi 
šest zaposlenih, na voljo je tudi 25 
parkirnih mest.
Slavnostni rez traku pred vho-
dom v trgovino so poleg Agice No-
vak, ki je v podjetju Panatop odgo-
vorna za prodajo, opravili nazarski 
župan Matej Pečovnik, direktor za 
finance in ekonomiko Spar Slove-
nija Jure Petkovšek in vodja franši-
ze Matic Kerpan.
Marija Šukalo
ZA DESETINO VIŠJA RAST 
IZVOZA 
Uspešnost gospodarstva v zad-
njem obdobju je zlasti rezultat po-
slovanja izvozno usmerjenih pod-
jetij. Gospodarstvo SAŠA regije je 
lani izvoz povečalo za 15 odstot-
kov, v Savinjski regiji pa je bil lani 
izvoz večji skoraj za desetino. Čisti 
prihodki od prodaje na tuje trge so 
znašali 3,6 milijarde evrov in so v 
strukturi celotnih čistih prihodkov 
predstavljali 40-odstotni delež.   
Marija Lebar
VIŠJI DOBIČEK, NIŽJA 
IZGUBA
Gospodarske družbe Savinj-
ske regije so četrto leto zapored 
poslovale pozitivno. Razlika med 
čistim dobičkom in čisto izgubo 
je bila 428 milijonov evrov, to je 
130 milijonov evrov več kot v letu 
2016. Čisti dobiček je znašal 524 
milijonov evrov in je bil višji od 
predlanskega za skoraj četrtino. 
Prav tako za četrtino od predlan-
ske je bila nižja čista izguba, zna-
šala je 95 milijonov evrov. 
4,8 milijarde evrov 
prihodkov je lani skupaj 
ustvarilo gospodarstvo 
obeh regij.
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
6
Iz občin
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Delovni komunalci in upokojenci
386 
obiskov so lani opravili 
upokojeni prostovoljci, kar 
pomeni 130 % planiranih.
Karlina Mermal je poročala o lanskoletnem delu prostovoljcev v 
projektu Starejši za starejše. (Foto: ŠMS) 
Na 26. seji občinskega sveta 
Občine Gornji Grad je direktor 
Komunale Gornji Grad Zden-
ko Purnat podal poročilo o iz-
vajanju zimske službe, Karlina 
Mermal pa poročilo o delu upo-
kojencev v projektu Starejši za 
starejše. Svetniki so poleg te-
ga potrdili člane občinskega 
štaba Civilne zaščite.
VISOKI STROŠKI ZIMSKE 
SLUŽBE
Zadnja zimska sezona je ob-
činski proračun obremenila za 
94 tisoč evrov. Toliko je namreč 
panje občinskih cest. Poleg te-
ga je Komunala opravila stori-
tve v vrednosti 24 tisoč evrov. 
Dodatnih 14 tisočakov so znaša-
li stroški soli in peska, je pove-
dal Zdenko Purnat. Dodal je še, 
da so vse težave reševali spro-
ti, večjih pripomb na opravljene 
storitve pa ni bilo. Prav tako ni-
so bili obveščeni o nobeni pro-
metni nezgodi, ki bi bila posle-
dica slabega pluženja.
CELOTEN ŠTAB CIVILNE 
ZAŠČITE
Zaradi nekaterih sprememb 
v sestavi občinskega štaba Ci-
vilne zaščite so svetniki potr-
dili celotno sestavo tega orga-
na. Poveljnik štaba je Anton Be-
zovšek ml., namestnik poveljnika 
Ludvik Miklavc, poveljnik občin-
skega gasilskega poveljstva je 
Branko Stenšak, podpoveljnik Ja-
nez Zagradišnik, člani, zadolženi 
za različna področja, pa so: Jože 
Ugovšek, Marko Bezovšek, Mitja 
Kolenc, Ivan Šinkovec, Klementi-
na Veršnik in Peter Neuholt.
UPOKOJENCI PRESEGLI PLAN
Društvo upokojencev Gornji 
Grad je v projekt Starejši za sta-
rejše vstopilo leta 2008, je sve-
tnikom poročala koordinatorka 
Karlina Mermal. Aktivnih pro-
stovoljcev je v društvu deset. 
Obiskujejo več kot 250 oseb, sta-
rejših od 69 let. Na območju kra-
jevnih skupnosti Gornji Grad in 
Nova Štifta sicer živi 295 starej-
ših oseb. 
Prostovoljci so lani opravi-
li 386 obiskov, kar pomeni 130 
odstotkov planiranih obiskov. 
44 osebam so prostovoljci nu-
dili manjše oblike pomoči, pred-
vsem druženje, dostavo iz trgo-
vine in pomoč pri hišnih opravi-
lih. Večje pomoči obiskani upo-
kojenci niso potrebovali. Osa-
mljenost je velik problem pov-
sod, kjer poteka projekt, je še 
povedala Mermalova.
ŠMS
stala zimska služba, ki jo je iz-
vajalo komunalno podjetje. Naj-
več, kar šestdeset odstotkov te-
ga zneska, je šlo podizvajalcem, 
ki skrbijo za pluženje in posi-
OBČINSKI SVET NAZARJE
Nov tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki
Na 50 %
skupne mase naj bi se 
do leta 2020 dvignilo re-
cikliranje odpadnih ma-
terialov.
Direktor podjetja PUP Saubermacher Janez Herodež (levo)
je pojasnil, da novi pravilnik sledi spremembam nacionalne in 
evropske zakonodaje. (Foto: Primož Vajdl) 
Na 29. seji občinskega sve-
ta Občine Nazarje je bil svetni-
kom predstavljen nov tehnič-
ni pravilnik o ravnanju s komu-
nalnimi odpadki, ki se poleg na-
zarske občine tiče še Gornjega 
Grada, Ljubnega, Luč in Solčave. 
Pravilnik je predstavil direktor 
podjetja PUP Saubermacher Ja-
nez Herodež, občinski svet pa 
je po razpravi pravilnik soglas-
no potrdil.
DVIGNITI OBSEG RECIKLIRANJA 
ODPADKOV 
Kot je povedal Herodež, je pra-
vilnik usklajeno besedilo, ki naj 
bi ga sprejeli v vseh omenjenih 
občinah, nastal pa je na podla-
gi sprememb okoljske zakonoda-
je Evropske unije in državne za-
konodaje. Pravilnik ureja zakon-
ske cilje glede ravnanja z odpad-
ki, na podlagi katerih naj bi se 
recikliranje odpadnih materialov 
do leta 2020 dvignilo na najmanj 
50 odstotkov skupne mase, delež 
odloženih gospodinjskih odpad-
kov pa naj bi do leta 2035 pred-
stavljal le še deset odstotkov od-
loženih odpadkov.
CENTER V PODHOMU ODSLEJ 
OB ČETRTKIH ODPRT DO 19.00 
Spremembe, ki jih bodo de-
ležni občani v Zgornji Savinjski 
dolini, se tičejo predvsem odvo-
za smeti in najmanjšega volu-
mna zabojnikov. Sortirne anali-
ze mešanih komunalnih odpad-
kov se bodo v letu 2019 izvedle 
dvakrat. Janez Herodež je še po-
vedal, da bo zbirni center v Pod-
homu odslej ob četrtkih odprt do 
19. ure, prebivalci pa lahko sme-
ti odpeljejo tudi v zbirni center v 
Velenju.
Primož Vajdl 
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 7
Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki
Julija
Pred 40 leti
PAŠNIŠTVO SPET ZANIMIVO
V naši občini imamo več pašniških 
skupnosti, ki so ustanovljene zaradi 
vzdrževanja in koriščenja pašniških po-
vršin v našem sredogorju. Takšno imajo 
tudi v Solčavi. Njen predsednik je Stan-
ko Ošep iz Robanovega kota. Imenuje se 
Krofičevo in obstaja že 10 let. Na višini 
1.200 m imajo nad Solčavo okoli 20 ha 
urejenih pašnikov z dvema čredinkama. 
Letno pasejo do 40 čistopasemskih ple-
menskih telic. Tu ni odpadkov, ki so naj-
češče sled za tistimi obiskovalci naših 
planin, katerim še ni znana ljubezen do 
narave in njenih lepot. Kako drugače je 
na planinah pod Goltmi ...
Pred 30 leti
MLADI IZ VSEH KONCEV SVETA NA 
LOKI
Visoko na strmih pobočjih mogočne 
Raduhe je v tem času zelo živahno. Prvo 
nedeljo v juliju so se na Raduhi namreč 
zbrali mladi iz vse Slovenije, Evrope, 
prišli so celo z one strani Atlantika. Za 
dobre pol stotnije je vseh skupaj, so pa 
udeleženci letošnjega planinskega mla-
dinskega delovnega tabora. Preseneče-
nje ob prihodu je bilo precejšnje. Mla-
di iz drugih držav so večinoma navaje-
ni življenja v velikih mestih, ne pa na 
visokogorskih in strmih področjih, si-
cer svežih in zdravih. Sprva recimo niso 
mogli dojeti, da se morajo prhati s hla-
dno vodo in še na prostem povrh, pa s 
prho, ki je obešena kar na viharnik pred 
planinsko postojanko.
Pred 20 leti
TRADICIJA, ZAKORENINJENA 
V MNOŽIČNOSTI
Ravno sto let se bo te dni zaokrožilo, 
kar so gornjegrajski nadučitelj Kocbek 
in ostali privrženci planin na Menini 
postavili in seveda s primerno slove-
snostjo odprli prvo Gornjegrajsko ko-
čo. Planinci iz Gornjega Gradu se tru-
dijo biti dostojni nasledniki pokončnih 
mož, ki so ob koncu prejšnjega in začet-
ku tega stoletja pomembno vplivali na 
potek in razvoj planinske organizacije, 
zato bodo v počastitev pomembne oble-
tnice pripravili vrsto slovesnosti.
Pripravila Tatiana Golob
OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE
Turisti bodo plačevali deset centov več 
na noč
Namesto 1,15 
bodo turisti plačevali 1,25 evra na 
noč.
Na seji občinskega sveta Občine Nazarje 12. ju-
lija so svetniki in svetnice obravnavali tudi odlok o 
organizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in 
reševanja ter odlok o turistični in promocijski taksi. 
Seznanjeni so bili tudi s predlogom za izvzem zem-
ljišča iz javnega dobrega, načrtom za odprto širo-
kopasovno omrežje in predlogom za prejemnike 
občinskih priznanj.
GLASOVANJE O ORGANIZIRANOSTI ZAŠČITE IN 
REŠEVANJA PRIHODNJIČ
Župan Matej Pečovnik je občinskemu svetu 
predstavil spremembe in dopolnitve odloka o or-
ganizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in re-
ševanja v občini Nazarje, ki ga je pripravil strokov-
ni sodelavec občine na tem področju Aleš Venko. 
Svetniki so v razpravi podali nekaj predlogov spre-
memb, zato je župan predlagal, da se glasovanje o 
sprejemu odloka prestavi na naslednjo sejo, sve-
tniki pa do takrat pripravijo pisne predloge spre-
memb in dopolnil. Člani občinskega sveta so se z 
županovim predlogom strinjali.
POLEG TURISTIČNE PO NOVEM ŠE 
PROMOCIJSKA TAKSA
Po novem zakonu o spodbujanju razvoja tu-
rizma se uvaja nova, tako imenovana promocij-
ska taksa, ki je določena v višini 25 odstotkov 
vrednosti turistične takse, zaračunavanje pa se 
uvede s pričetkom leta 2019. Po veljavnem od-
loku je občina turistično takso obračunavala v 
višini 1,15 evra na nočitev, z novim odlokom pa 
se bo znižala na en evro na nočitev. Skupaj z 
uveljavitvijo promocijske takse bodo gostje od 
prvega januarja prihodnje leto plačevali takso v 
višini 1,25 evra na nočitev.
NOVA ORGANIZIRANOST CENTROV ZA SOCIALNO DELO
Mozirski center za socialno delo kmalu le 
še enota 
16 centrov 
za socialno delo bo po Sloveniji 
nastalo s spojitvijo dosedanjih 62 
centrov.
S 1. oktobrom bo po Sloveniji začelo z delova-
njem 16 centrov za socialno delo, ki bodo nastali 
s spojitvijo dosedanjih 62 centrov. Ti ne bodo uki-
njeni, pač pa bodo reorganizirani v enote centrov. 
NOVI REGIJSKI CENTER BO V VELENJU 
Vlada je konec aprila sprejela pravne podla-
ge, na osnovi katerih se bo izvajala reorganiza-
cija dosedanjih centrov za socialno delo. Novi 
centri bodo poslovali tako na svojih sedežih kot 
tudi zunaj sedežev, to je v svojih enotah – na lo-
kacijah dosedanjih centrov. Center za social-
no delo Mozirje bo po novem deloval kot enota 
Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška v Ve-
lenju, katerega bo zaenkrat vodila vršilka dolž-
nosti direktorja Helena Bezjak Burjak.
DO JESENI ŠE PO STAREM 
S strani vlade je bilo imenovanih 16 vršilcev 
dolžnosti direktorja novoustanovljenih centrov, 
ki so pooblaščeni, da do imenovanja direktorjev 
opravijo priprave na začetek delovanja centrov 
in organizirajo ter vodijo strokovno delo in po-
slovanje centrov. Vršilci dolžnosti direktorjev so 
imenovani največ za dobo enega leta, to je od 1. 
julija 2018 do 30. junija 2019. 
Center za socialno delo Mozirje ostaja do 30. sep-
tembra letos samostojna pravna oseba, nato pa bo 
posloval kot enota. S 1. oktobrom bo njegove pogod-
bene obveznosti prevzel center Savinjsko-Šaleška.
Marija Lebar
PODPORA RAZVOJU ODPRTEGA 
ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA
Občinski svet je sprejel tudi sklep o izvzemu 
zemljišča na območju Šmartnega ob Dreti. Razlog 
za ukinitev javnega dobra je ureditev dejanskega 
in zemljiškoknjižnega stanja namenske rabe zem-
ljišča.
Svetniki in svetnice so sprejeli tudi načrt razvoja 
odprtega širokopasovnega omrežja naslednje ge-
neracije. Občina bo v prvi fazi poravnala stroške za 
pripravo načrta v višini dobrih sedem tisoč evrov.
Ob koncu seje so bili predstavljeni še kandida-
ti za priznanja ob občinskem prazniku. Po poročilu 
komisije je bilo podanih sedemnajst vlog, od kate-
rih so bile tri zavrnjene. 
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
8
Intervju
VANJA IN ŽELJKO BEJAT IZ MOZIRJA
Zobozdravnika, zaljubljena v Zgornjo 
Savinjsko in motoristična potovanja
Vanja in Željko Bejat sta zobozdravnika, ki 
imata v Zgornji Savinjski dolini najdaljši staž. 
V Nazarje sta prišla leta 1985. Vanja je šolska 
zobozdravnica v ambulanti v Mozirju, Željko 
pa je od leta 1995 koncesionar z ambulanto 
v Nazarjah. Letos je Željko odprl še ambulan-
to kot poslovno enoto v Celju. V prostem ča-
su sta navdušena motorista.
O njunem prihodu v Nazarje obstaja zanimi-
va anekdota. Ko sta prišla v Nazarje, sta si najprej 
ogledala stanovanje, ki sta ga dobila, nato pa sta 
se odločila, da si ogledata še »mesto«. Prišla sta 
namreč z Bleda in pričakovala, da so tudi Nazarje 
primerljivo velike. Pred blokom sedeta v katrco in 
zavijeta levo na glavno cesto. Željko prestavi v dru-
go, tretjo, v tistem trenutku pa že zagledata tablo, ki 
označuje konec Nazarij. Po toliko letih ju ta anekdo-
ta še vedno nasmeji, bivalnega okolja pa ne bi za-
menjala, saj tukaj uživata.
Sta ves čas od prihoda v dolino na istem de-
lovnem mestu?
Željko: Ko sva prišla v Nazarje, so vse zgor-
njesavinjske zdravstvene postaje spadale še pod 
Zdravstveni dom Velenje. Jaz sem prva dva mese-
ca delal v Velenju, nato pa so me prestavili v Nazar-
je in tu bom dočakal upokojitev. 
Vanja: Jaz delam od vsega začetka v ambulan-
ti v Mozirju, čisto na začetku sem enkrat tedensko 
delala še v Nazarjah.
Kakšna sprememba je bila za vaju selitev z 
Bleda v Nazarje?
Vanja: Jaz sem si želela vsaj dvosobnega stano-
vanja, da bi počasi lahko osnovala družino, in sem 
bila navdušena, ko sva v Nazarjah dobila tri in pol 
sobno stanovanje. Večji šok je bil majhen kraj, a 
sva se tu kasneje tako ujela, da se je bilo potem kar 
težko preseliti v svojo hišo v Mozirje.
Željko: Jaz sem se ob prihodu v Slovenijo, priha-
jam namreč iz Zadra, zaljubil v Bled. V zamrznjeno 
jezero, sneg in ljudi. Bili so zelo odprti, sodelavci na 
Jesenicah pa odlični. Nazarje sem za svoje vzel še-
le, ko sva osnovala družino.
Kje sta se Gorenjka in Dalmatinec, oba 
zobozdravnika, spoznala?
Vanja: Spoznala sva se na fakulteti v Zagrebu. 
Potem sva tam doštudirala in se nato sklenila pre-
seliti na Gorenjsko, kjer so moje korenine.
Željko: Skupaj sva že 38 let, od tega 33 let v 
Zgornji Savinjski dolini.
In kakšna je primerjava vajinega dela od ča-
sa, ko sta prišla, do sedaj?
Željko: Za odrasle paciente lahko rečem, da je 
higiena zob napredovala za tisoč odstotkov. V Slo-
veniji so ljudje navajeni obiskovati zobozdravnika 
dokaj redno.
Vanja: Leta 1985 so imeli otroci slabše zobov-
je. Večina triletnikov na sistematskih pregledih je 
imela karies zaradi stekleničke, sedaj tega ni več. 
Starši veliko pozornosti polagajo na čiščenje zob 
pri otrocih, tega smo jih sproti naučili. Nekje po 
petem razredu se to spremeni in čeprav otrokom 
šestice zaščitimo že zgodaj, se pokaže veliko karie-
sa, pomanjkljiva pa je tudi zobna higiena.
Pravite, da ni več reda na tem področju, od-
kar otrokom ni več treba obvezno obiskovati 
otroškega zobozdravnika?
Slovenije (ZZZS) moramo opraviti določeno število 
točkovanih storitev oziroma programov, pri tem pa 
nimamo nobenega vpliva na kvaliteto materiala in 
ceno izdelka. Cene nam določa ZZZS, tako da svo-
bode za koncesionarje ni.
Poleg tega nas »bombardirajo« s predpisi, zako-
ni in čakalnimi dobami. Za slednje vsi vemo, da so 
posledica nezadostnih programov, za kar izvajalci 
niti pod razno nismo odgovorni, mi samo moramo 
poslušati paciente. Zobozdravstvo ima v celotnem 
zdravstvenem sistemu najdaljše čakalne dobe na 
področju protetike in pri ortodontih. Rešitve samo 
obljubljajo, naredi pa se nič. 
Zakaj tako dolge čakalne dobe?
Željko: Ustvarjene so umetno zaradi pomanj-
kanja financ. Kar 90 odstotkov storitve pri proteti-
ki namreč plačujejo zavarovalnice iz dodatnega za-
varovanja, le deset ZZZS. Človek se potem vpraša, 
zakaj je tako težko plačevati tistih nekaj odstotkov, 
če gre večina iz dodatnega zavarovanja?
Vanja: Zanimivo je, da za odraslega prebival-
ca Slovenije ZZZS na leto prispeva 45, za otroka 65 
evrov. Za takšen denar se naredi zelo malo za po-
sameznika. Je pa res, da je dosti neopredeljenih in 
ti ne hodijo redno k zobozdravniku in se potem to 
nekako prerazporedi.
Tudi uvedba glavarine je ena od črnih pik 
zobozdravstva, kajne?
Željko: Zame vsekakor. Z uvedbo glavarine smo 
se zobozdravniki začeli potegovati za čim več pa-
cientov. Čeprav naj bi jih v povprečju, po mnenju 
Zdravniške zbornice Slovenije, imeli 1.600 do 1.700, 
jih imajo nekateri krepko nad 2.000. To seveda pri-
nese več glavarine, poleg tega lahko delajo več in 
tudi več zaslužijo. Najbolj se to pozna pri otroškem 
zobozdravstvu, kjer je prišlo do razpada sistema. 
Od vseh opredeljenih pacientov jih redno prihaja 
le tristo do štiristo, nekaj občasno, koga pa tudi le-
ta ni blizu. Če bi vsi redno hodili, bi bile čakalne do-
be za zalivko večletne.
»Zobozdravstvo ima v celotnem zdra-
vstvenem sistemu najdaljše čakalne 
dobe na področju protetike in pri orto-
dontih.«
»Za odrasle paciente lahko rečem, 
da je higiena zob napredovala za tisoč 
odstotkov.«
Vanja: Res je, prej smo jih spremljali preko 
celotne osnovne šole in so bili otroci redno pri 
zobozdravniku in so imeli zobe urejene. Sedaj jih 
pregledamo na sistematskem pregledu, potem pa 
ne vemo, koliko obiskujejo zobozdravnika, razen 
seveda tisti, ki obiskujejo šolske ambulante. 
V dolini sta dve šolski zobni ambulanti, v Mozirju 
in na Ljubnem ob Savinji, nekaj otrok pa je vpisanih 
v ambulanto v Lučah. Po podatkih, ki sem jih prido-
bila, ni v nobeni od teh treh ambulant 1.500 otrok iz 
doline v starosti do 20 let. Kje so ti pacienti? Glede 
tega je bilo včasih bolje.
Kakšen je bil prehod iz javnega zdravstva v 
dejavnost s koncesijo?
Željko: Pričakovali smo manj birokracije, več 
svobode, po nekaj letih pa se je pokazalo, da to ni 
tako. Osebno sem si želel, da bi se lahko več izobra-
ževal, se manj ukvarjal z administracijo in več s pa-
cienti. Kakšnih sedem let je še šlo, potem pa je bi-
lo vedno več birokracije in vedno manj časa za pa-
ciente. Zadnja leta je katastrofa. Koncesionarji na-
mreč nismo pravi »privatniki«, kakor mislijo ljudje. 
Po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje 
Vanja: Odkar otrokom ni treba več obvezno obi-
skovati otroškega zobozdravnika, se je izgubilo pol 
pacientov. Kako pogosto pridejo na vrsto v »ne-
otroških« ambulantah, je vprašanje. Preventiva je 
pri otrocih najbolj pomembna, sedaj pa tega ni več 
mogoče zagotavljati.
Črna točka zobozdravstva v dolini je tudi v 
tem, da ni zagotovljenega dežurstva. Kako to?
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 9
Intervju,  Oglasi
LJUBNO OB SAVINJI
Med 21. julijem 
in 5. avgustom 
vabljeni na 
Flosarski bal!
Na Ljubnem je že vse pripravljeno za 
otvoritev letošnjega, že 58. Flosarskega ba-
la, ki bo potekal med 21. julijem in 5. avgu-
stom. Organizatorji s Turističnim društvom 
Naš kraj na čelu so letos za udeležence prip-
ravili več kot 40 različnih dogodkov. 
Flosarski bal sodi med najstarejše pri-
reditve v Sloveniji. Tradicionalna prireditev 
vsako leto poteka v drugi polovici julija in se 
zaključi prvo nedeljo v avgustu. Obiskovalci 
imajo priložnost aktivno sodelovati na špor-
tnih in kulturnih dogodkih ter uživati v kon-
certnih in plesnih večerih. 
Letošnji Flosarski bal bodo v soboto, 21. 
julija, otvorili starodobniki z mednarodnim 
srečanjem ljubiteljev starodobnih vozil, pri-
reditev pa bodo organizatorji sklenili v ne-
deljo, 5. avgusta, s tradicionalno povorko ob 
14. uri. Prav tako si bodo udeleženci lahko 
ogledali udiranje in spust flosa po reki Sa-
vinji ter se zabavali na flosarskem večeru 
z ansamblom Saša Avsenika. Organizatorji 
oznanjajo: »Vabljeni na Ljubno, vabljeni na 
Flosarski bal!«
PR
Željko: Že leta nazaj sem predlagal, da bi 
imeli v dolini ob sobotah štiri ure odprto dežu-
rno zobozdravstveno ambulanto, a na to ni bilo 
odziva, čeprav s tem ne bi bili zelo obremenje-
ni. Sedem zobozdravnikov nas je v dolini in vsa-
ko sedmo soboto res ne bi bil problem dežura-
ti. Ampak očitno sedanje stanje odgovarja veči-
ni, še posebej lokalnim skupnostim, ki bi najver-
jetneje morale zagotoviti financiranje. Le Občina 
Mozirje ima po mojih podatkih sklenjeno pogod-
bo z velenjskim zdravstvenim domom, da njiho-
vi občani lahko tam obiskujejo dežurno službo. 
Paciente iz drugih občin zavračajo, prav tako v 
Celju, in kakšna muka je, če te boli zob, ve le tis-
ti, ki ga boli. 
Kje se v zobozdravstvu izgubi največ denarja?
Željko: Na pacientu prav gotovo ne. Če se samo 
spomnim, da tretjino delovnega časa porabimo za 
administracijo in birokracijo, v katero spada marsi-
kaj, je odgovor na dlani.
Vanja: Najnovejši ukrep, ki naj bi začel veljati z 
julijem, je, da bele zalivke brezplačno pripadajo ot-
rokom, nosečnicam in doječim materam. Nihče pa 
se ni vprašal, kako belo zalivko narediti triletnemu 
otroku, ki ne more biti dolgo pri miru z odprtimi us-
ti. Bela zalivka se dela 40 do 45 minut, amalgam-
ska 15 minut. Seveda bo točkovanje obeh enako in 
ob koncu dneva nam bo manjkalo točk, saj bomo 
za belo zalivko porabili veliko več časa, posledično 
bo spet daljša čakalna doba. Drugače pa se prav 
na zobozdravstvu najbolj varčuje. Lahko bi rekla, 
da smo zadnji tir v zdravstvu, to pa zato, ker se za-
vedajo, da so pacienti pripravljeni plačati storitve, 
če je to zanje nujno potrebno.
Ste se zaradi vseh teh anomalij v javnem 
zobozdravstvu odločili, da odprete poslovno 
enoto v Celju?
Željko: Rad delam in ker bi rad delal brez 
takšnih pritiskov, sem se odločil, da povsem lo-
čim javno od zasebnega, in uredil ordinacijo v Ce-
lju, kjer bom nudil le samoplačniške storitve, kar je 
v skladu z dovoljenjem zdravstvenega ministrstva. 
Veliko se govori, da so amalgamske zalivke 
škodljive, koliko je resnice v tem?
Vanja: Nobena študija ni dokazala škodljivosti, 
razen pri tistih, ki imajo alergijo na material. 
Željko: Takšna propaganda proti amalgamskim 
in za bele zalivke je tudi zato, ker jih delajo marsik-
je in jih morajo prodati. Moje mnenje je, da če sta 
dobro narejeni, obe zalivki dobro držita. Odločitev 
je na vsakem posamezniku, mi pa smo dolžni pa-
cientu ponuditi obe možnosti, tudi cenejšo, in ne le 
tisto od močnejšega ponudnika.
Kaj pa menite o tako imenovanem zdravstve-
nem turizmu? Slovenci namreč veliko odhajajo 
preko meje na Hrvaško, da si tam urejajo zobe.
Željko: Cene storitev v teh centrih so res veliko 
nižje od naših, poraja pa se mi vprašanje kvalite-
te materialov. Zobozdravniki dobro poznamo pod-
jetja, ki izdelujejo materiale, in njihove cene. Videl 
sem nekaj lepih primerkov in tudi slabih. Vpraša-
nje je, kaj je pod izdelkom, ker se ne vidi. Garanci-
je v glavnem ni, večkratna potovanja pa so draga. 
Se pa seveda vsak sam odloča o tem, komu bo za-
upal svoje zobovje.
Vanja: Mene najbolj zanima, če so storitve stro-
kovno opravljene. Vemo, da se morajo kosti po ru-
vanju zob zaceliti, preden lahko merimo za protezo, 
tam pa gre vse zelo hitro, garancije ni …
Za konec povejta še nekaj o vajini skupni lju-
bezni, motorju in motorističnih potovanjih ...
Željko: Za tem stoji zanimiva zgodba. Pri 44 letih 
sem si kupil skuter, saj je bilo parkirišče pred zdra-
vstveno postajo v Nazarjah vedno zelo zasedeno. Do 
takrat nisem sedel na motorju, nisem znal prestav-
ljati, a še isto leto sem šel delat izpit za motor, saj me 
je skuter povsem osvojil. Kasneje sva kupila hondo 
gold wing in vsak možen prosti trenutek preživiva na 
motorju. Prepotovala sva dobršen del Evrope, udele-
žujeva se srečanj ... Letos je združenje Gold Wing Slo-
venija, katerega člana sva, organiziralo veliko sreča-
nje lastnikov teh motorjev v Velenju in bilo je odlično. 
Sodelovalo je čez tisoč motorjev iz 33 držav. Fasci-
nantno! Tudi dopust bova preživela na motorju. 
ŠMS
Željko in Vanja Bejat vsak prosti trenutek preživita na motorju. (Foto: ŠMS) 
»Lahko bi rekla, da smo zadnji tir v 
zdravstvu, to pa zato, ker se zavedajo, 
da so pacienti pripravljeni plačati sto-
ritve, če je to zanje nujno potrebno.«
»Že leta nazaj sem predlagal, da bi 
imeli v dolini ob sobotah štiri ure odpr-
to dežurno zobozdravstveno ambulan-
to, a na to ni bilo odziva, čeprav s tem 
ne bi bili zelo obremenjeni.«
To bo delo za dušo, saj ne bo stresno, ne bo kupov 
administracije, predvsem pa bom paciente lahko 
sprejel takoj in se jim popolnoma posvetil. Do upo-
kojitve bom še delal v Nazarjah, kajti rad imam svo-
je paciente, svojo ambulanto.
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
10
Kultura
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Dragan Potočnik: Pesem za Sinin 
džan
RAZSTAVA BIRMANA SHRESTHE V GALERIJI ŠTEKL 
Podobe Nepala v zvočni kopeli s tibetanskimi posodami
Birman Shrestha je z otrokoma in vodjo galerije Niko Kolenc 
prisluhnil ubranemu prepevanju sester Lamprečnik. (Foto: ŠMS) 
Birman Shrestha od vsake pro-
dane slike del izkupička nameni v 
humanitarne namene.
PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL BRANKA HRIBERŠKA
Zavzeti iskalec izvirnih likovnih rešitev
Branko Hriberšek (desno) z Goranom Horvatom, ki je za njegovo 
prvo samostojno razstavo pripravil spremno besedo.  
(Foto: Marija Šukalo) 
V romanu se prepletajo tri 
zgodbe, vsem pa je rdeča nit Iran. 
Osrednja zgodba pripada mladi-
ma zaljubljencema Amirju in Si-
nin, ki jima turbulentni časi (1974) 
političnih in verskih sprememb 
v Iranu vzamejo brezskrbnost in 
drug drugega. Knjiga bralcu ponu-
ja tudi bogato kulturo Irana, zgod-
bo popotnika, filozofa in pesnika …
Ni naključje, da je roman dobil 
nagrado Krilata želva 2018 za naj-
boljši potopisni roman, saj kljub 
temu, da ne gre za klasičen poto-
pisni opis te dežele, ki je avtorja 
knjige očarala, bralec skozi zgod-
bo spozna tako zgodovino Irana 
kot tudi pokrajino te dežele. 
V Medgen borzi na Rečici ob Sa-
vinji je svoja likovna dela na ogled 
postavil domačin Branko Hriber-
šek. Prvo Hriberškovo samostojno 
razstavo je v nedeljo, 8. julija, odpr-
la dr. Barbara Horvat. Spremno be-
sedo je pripravil slikar in kipar Go-
ran Horvat.
NENAVADNO POTRPEŽLJIVO 
NASLIKANA DELA
Hriberšek je po Horvatovih be-
sedah ustvaril veliko število nena-
vadno potrpežljivo naslikanih del, 
ki mu jih je narekovala njegova afi-
niteta do različnih prizorov in efek-
tov. »Vsako Hriberškovo delo doje-
mam kot zavzeto likovno rešitev in-
telektualnega esteta, ki z vso pre-
danostjo kopiči svojo zbirko, kar 
bi v današnji družbi nasilniškega 
ekonomizma in histerične informa-
tike morala biti vrednota,« je med 
drugim zapisal Horvat in poudaril, 
da je pričujoča razstava plod izbo-
ra del iz večletnega obdobja. Vsak, 
ki si Hriberškove slike malce bolj 
pozorno ogleda, lahko opazi, da 
avtor pri svojem delu ne išče hi-
trih rešitev. 
SLIKE, KI SO ENOSTAVNO LEPE
Enakega mnenja je tudi dr. Bar-
bara Horvat, ki je ob odprtju raz-
stave poudarila, da ustvarjalčeve 
slike pomirjajo, obenem predram-
ljajo in navdušujejo ter razveselju-
jejo, so enostavno lepe. »Lepo si-
cer lahko pomeni nesmotrnost, 
nekoristnost, nepopolnost. A to ne 
opredeljuje le dela avtorja temveč 
tudi cilj umetnosti v 19. stoletju,« je 
med drugim povedala Horvatova.
Odprtje razstave je z igranjem 
na harmoniko obogatil Matija Ve-
ninšek, likovna dela pa bodo na 
ogled do konca julija. 
Marija Šukalo
Konec junija je v gornjegrajski ga-
leriji Štekl potekalo prav posebno od-
prtje razstave. Tokratni razstavljavec 
Nepalec Birman Shrestha je v uvo-
du izvedel zvočno kopel s tibetanski-
mi posodami in tako dogodku dodal 
nekaj mističnega.
MOTIVI NEPALA 
»Motivi današnje razstave od-
ražajo spoštovanje tradicije ume-
tnikove domovine. Pri motivu pre-
dnjačijo ljudje v gibanju vsakda-
njega vaškega ali mestnega živ-
ljenja. Pogosta motivika prikazu-
je sakralno arhitekturo, ki deluje 
vraščeno v kulturno okolje Nepa-
la in portrete domačinov,« je sli-
karski opus Shresthe opisala vod-
ja galerije Nika Kolenc. 
SLIKAR, FOTOGRAF, 
HUMANITAREC
Nepalec je na študiju v Rimu 
spoznal svojo kasnejšo ženo in 
za svojo novo domovino vzel Slo-
venijo, prva domovina Nepal pa 
za vedno ostaja v njegovem srcu 
in se kaže tudi v njegovih delih. 
A Birman ni le slikar, je tudi foto-
graf, ukvarja pa se tudi z medita-
cijo in humanitarnim delom. Od 
vsake prodane slike del izkupič-
ka nameni v humanitarne name-
ne. S svojo dobrodelnostjo lajša 
tegobe ljudi v Sloveniji in v Nepalu.
GLASBENI TERAPEVT
Shrestha je tudi glasbeni terapevt, 
izvaja zvočne kopeli s pomočjo tibe-
tanskih posod, narejenih iz sedmih 
različnih materialov. Vibracije, ki jih iz-
vablja z igranjem, zdravijo telo in du-
ha. Obiskovalcem odprtja razstave je 
položil na srce, naj si vzamejo čas za-
se, naj se vidijo, kajti le tako bodo živeli 
v ravnovesju. Razstavo je odprla pred-
sednica Kulturnega društva Gornji 
Grad T atjana Bezovšek, odprta pa bo 
do konca julija. Glasbeni gostji sta bi-
li pevki Valerija in Polona Lamprečnik.
ŠMS
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 11
Kultura
KULTURNO DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJA NAZARET
S pesmijo pospremili nov dan v hribih
Nastop Martinovega zbora, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva sv. Martina Marija 
Nazaret. (Foto: Primož Vajdl) 
SREČANJE S PESNICO MATEJO KOBALE NA REČICI OB SAVINJI
»Vsak dan nam je dano toliko novih možnosti, le videti jih 
moramo«
Mateja Kobale je začela pesniti spontano, 
največkrat po končani vadbi joge. 
(Foto: Marija Šukalo)
KOČEVJE
Blanki Božič certifikat kakovosti 
Blanka Božič je prejela certifikat kakovosti 
za kiparsko delo Razpnimo jadra. 
(Foto: osebni arhiv) 
Zavod Ars Viva in Fotografsko-kiparska 
sekcija Kočevje sta v sodelovanju z Zvezo li-
kovnih društev Slovenije pripravila fotograf-
sko in kiparsko razstavo. Dogodek je sodil v 
sklop razstav likovnih del, ki se letos potegu-
jejo za Zlato paleto 2018, teme pa so bile vod-
na plovila, steklo in barvni dualizem.
Med razstavljavci sta bili tudi članici Kul-
turnega društva likovnih ustvarjalcev Zgor-
nje Savinjske doline Gal Branka Rosenstein z 
dvema fotografijama in Blanka Božič z dve-
ma kiparskima deloma. Obe sta za svoja de-
la prejeli priznanji, Božičevi pa je za kiparsko 
delo Razpnimo jadra pripadel tudi certifikat 
kakovosti. Na osnovi slednjega se bo Božiče-
va na zaključni prireditvi potegovala za zlato, 
srebrno ali bronasto paleto. 
Marija Šukalo
Center za druženje Medgen hiša na Rečici ob 
Savinji je gostil Matejo Kobale iz Slovenske Bi-
strice. Gostja je v torek, 10. julija, predstavila svoj 
pesniški prvenec Čez rime do zime, naj se ljube-
zen prime. V zbirki je objavila 44 pesmi za njenih 
prav toliko pomladi. 
V poeziji Kobaletove so skrita sporočila, ki člo-
veku dvignejo samozavest. »Navdih za pisanje 
pesmi so mi kvalitete človeka, ki dvigujejo hu-
manost, hvaležnost, ponižnost, oziroma vse, kar 
je odlična podlaga za polno in srečno življenje. 
Nihče nikoli ni rekel, da je življenje lahko, rekli so 
samo, da se splača živeti. Vsak dan nam je da-
no toliko novih možnosti, le videti jih moramo. Pi-
sanje me sprošča in predstavlja nekaj, kar osre-
čuje mojo dušo,« je v pogovoru z Barbaro Koba-
le povedala pesnica, ki zase pravi, da je neodvi-
sna ženska, mama, učiteljica in računovodkinja. 
Njene pesmi so začele nastajati spontano, 
največkrat po končani vadbi joge, ko se je umi-
rila. Kobaletova je namreč certificirana učitelji-
ca kundalini joge. Zdaj je literarno ustvarjanje 
Mateje Kobale del njenega življenja, v katerem 
spoznava samo sebe. 
Marija Šukalo
V frančiškanski cerkvi v Nazarjah je prvi petek 
v juliju potekal večer ljudskih pesmi. Predstavili so 
se številni pevski sestavi iz naše doline, poleg pe-
tja pa so obiskovalci poslušali tudi recitacije. Dogo-
dek, ki so ga organizirali člani Kulturnega društva 
sv. Martina Marija Nazaret, je nosil naslov V hribih 
se dela dan in naslovu primerna je bila tudi tema-
tika pesmi. 
REVIJA RAZNOLIKIH VOKALNIH SESTAVOV
Občinstvu se je uvodoma predstavil Martinov 
zbor, ki deluje pod okriljem društva, ob nedeljah pa 
prepeva pri maši. Vodi ga Klara Papež. Za domačim 
zborom so se publiki predstavile sestrice Vodovnik 
iz Šmihela nad Mozirjem in nazarski otroški pevski 
zbor, ki ga vodi Eva Vačovnik. Poleg mladih pevk in 
pevcev so zapele še članice vokalne skupine Viva 
la Bočna, ki prepevajo pod vodstvom Petre Krajnc, 
in Sončnice, ki jih vodi Klara Papež. Moški del pev-
skih nastopov so izvedli člani vokalne skupine iz 
Maribora, ki so se predstavili s štirimi pesmimi.
ZA KONEC RECITACIJE IN SKUPNA PESEM 
Pevske nastope sta z recitacijami pesmi in 
kratkih zgodb dopolnila Meta Finkšt in Blaž Je-
len. Za konec so vsi zbrani, ob spremljavi Urške 
Bider na citrah, zapeli ljudsko pesem z naslo-
vom Zakrivljena palica.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
12
Ljudje in dogodki
NAZARJE SO SE ZA EN DAN VRNILE V SREDNJEVEŠKI ČAS 
Plemič Konrad I. Vrbovški povabil goste na tretjo 
Srednjeveško gostijo
Nazarje so se za en dan vrnile v srednjeveški čas. Plemič Ko-
nrad I. Vrbovški je v soboto, 7 . julija, na svojem gradu Vrbovec go-
stil plemiče in plemkinje, viteze, trubadurje, glumače in grajske 
ogleduhe na tretji Srednjeveški gostiji. Prikaz srednjeveškega 
življenja na gradovih je organiziral Muzej Vrbovec v sodelovanju z 
občino in številnimi društvi.
SLAVNOSTNI PRIHOD UGLEDNIH 
GOSTOV
Prireditev so pričeli s slavnostnim 
prihodom grajskih plemičev iz gra-
du do mesta gostije, ki je potekala na 
prostoru pred Vrbovcem. Konradu I. 
in soprogi so se v sprevodu pridru-
žili vitezi, grajske gospe in podaniki.
VITEŠKI TURNIRJI, 
SREDNJEVEŠKI PLESI, PETJE IN 
PREDSTAVE
Člani KUD Galiarda iz Celja so 
predstavili plese, ki so se v sre-
dnjem veku izvajali na evropskih 
dvorih. Za njimi so se na vite-
škem turnirju pomerili vitezi Re-
da kraljevega orla iz Ljubljane, 
člani Družinskega gledališča Ko-
lenc pa so za najmlajše pripravili 
predstavo o Pepelki. 
Proti večeru je zbrane v nežne 
ritme srednjeveške glasbe pope-
ljala trubadurka Eleonora Sob-
jeska, za konec se je predstavil 
še ognjeni artist in plesalec Mi-
tja Benčina.
PRED GRADOM PRAVA 
SREDNJEVEŠKA VAS
Obiskovalci so se lahko spreho-
dili skozi srednjeveško vas in se 
seznanili s takratnim življenjem. 
Ustavili so se v kovaški in lončar-
ski delavnici ter orožarni, se sezna-
nili z izdelavo papirja, tiskarstvom, 
pranjem perila in izdelavo mila v 
tistem času. Bolj drzni so se pome-
rili v lokostrelstvu, najmlajši pa so 
se zabavali na otroškem vrtiljaku 
in različnih delavnicah.
SREDNJEVEŠKA KUHINJA, 
PIVNICA, TRŽNICA …
Za srednjeveško kulinariko so 
poskrbeli graščaki Čopi s Podkuma 
na čelu s kuharskim mojstrom Loj-
zetom Čopom. Grajski vinar Miha 
Fajfar je za goste pripravil grajsko 
vino – modro frankinjo, v srednje-
veški pivnici je bilo moč poskusi-
ti srednjeveško pivo Volk Turjaški, 
obiskovalci pa so se lahko ustavili 
tudi na bogati srednjeveški tržnici.
Tekst in foto: Primož Vajdl
Srednjeveška gostija se je pričela s slavnostnim prihodom uglednih 
gostov na čelu s Konradom I. Vrbovškim in njegovo soprogo.
Na srednjeveškem igrišču so se udeleženci dogodka zavrteli na 
vrtiljaku in sprehodili na hoduljah.
Članice KUD Galiarda iz Celje so prikazale srednjeveške plese.
Obiskovalci so lahko izvedeli marsikaj o srednjeveškem orožju.
Vitezi Reda kraljevega orla so prikazali mečevalske sposobnosti.
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Kako je Celjska legija branila severno 
mejo (6)
Nadaljujemo s ponovno objavo spominov dr. Er-
vina Mejaka na boje za severno mejo. Prispevek je 
bil v Savinjskih novicah prvič objavljen leta 1982.
VRNITEV V CELJE
8. junija je legija sprejela povelje oditi na Vrbsko 
jezero in se ustaviti v Krivi vrbi. To smo zapustili 13. 
junija zgodaj zjutraj in se napotili domov v Celje, 
potem ko so enote koroške vlade položile orožje.
DOLŽNOST OPRAVLJENA …
Našo dolžnost, ki nam jo je narekovala domovi-
na v kritičnem času, smo opravili. Poveljnik dravske 
divizijske oblasti nam je poslal poslovilno sporočilo 
z zahvalo in uspešno delovanje pri osvoboditvi na-
ših koroških bratov s poročilom, da sprejmejo štirje 
legijonarji odlikovanje za pokazano hrabrost v bo-
jih za Korotan.
… A SLEDILO JE VELIKO RAZOČARANJE
Politični dogodki takratnih zadnjih dni pa so nas 
mlade in navdušene ljudi docela razočarali. Zvede-
li smo, da morajo naše čete po odredbi zavezniške 
komisije zapustiti Celovec, čuli so se že prvi glasovi 
o plebiscitu na Koroškem. Nesposobni takratni dr-
žavniki, zlasti slovenski politični dejavniki in zvita 
diplomatska poteza je izbrisala in uničila vse uspe-
he, fizične in duševne borbe Jugoslovanov za zibel 
slovenskih pradedov. Živeli pa smo v upanju, da ne 
za vedno.
STATISTIKA OFENZIVE
Ofenziva je trajala 10 dni, naš odred je preho-
dil 170 km. Pri ofenzivi je bilo 52 mrtvih in nad 200 
ranjenih. Avstrijci so imeli po lastnih poročilih 180 
mrtvih in nad 800 ranjenih.
Konec.
Niz objav o Celjski legiji zaključujemo s spomini 
na dr. Ervina Mejaka, ki jih je za publikacijo o par-
ku borcev za severno mejo na Ljubnem ob Savinji 
leta 2007 zapisal njegov sin, zdaj že pokojni dr. Mi-
ran Mejak.
DRUŽINA MEJAK V GORNJEM GRADU
Pred drugo svetovno vojno sem prebival v Gor-
njem Gradu z očetom Ervinom, mamo Vladimiro in 
sestro Bredo. Živeli smo srečno in zadovoljno. Ni-
sem poznal odvetniških poslov svojega očeta, ven-
dar sodim, da so bile stranke zadovoljne, saj je bil 
povsod – na Ljubnem, na Kropi, v Novi Štifti in še 
dalje prisrčno sprejet. Z vsemi smo bili prijatelji, ce-
lo prikriti heitmatdiestovec zobozdravnik Leitner je 
bil še kar znosen, dokler niso prihrumeli njegovi 
zločinski pajdaši in nas okupirali.
Osnovna šola je bila prijazno okolje, upravitelj 
Jože Tratnik, učitelj Božič in Karba ter blagi gos-
pod župnik in vaditelj Nace Kolenc so me nauči-
li marsikaj, kar mi je koristilo vse življenje. Učenke 
in učenci smo bili živahna in razposajena druščina 
Gorgrancev, ponosni na svoje zgodovinsko srezko 
mesto, največjo cerkev, graščino in našega škofa 
Jegliča. Če tega ne bi prekinila okupacija in izgon 
naše družine iz Slovenije, bi po vsej verjetnosti do-
končno ostali v Gornjem Gradu.
PRIZADEVANJA ZA OHRANITEV SPOMINA NA 
BOJE ZA SEVERNO MEJO
Že od zgodnje mladosti se spominjam, da je 
oče veliko časa posvečal ohranitvi spominov 
na boje generala Maistra za severno mejo. Tru-
dil se je sestaviti čim popolnejši seznam Mais-
trovih borcev, za časopise je pisal članke o bo-
jih ter obiskoval svoje nekdanje tovariše. Po-
gostokrat nas je peljal na Okrešelj, ki ga je obi-
skoval Maistrov borec Jaka. Pripovedoval mi je 
o spopadih Maistrovih borcev, ki so z Ljubnega 
odhajali na mejo odganjat roparske tolpe Hei-
matdiensta, ki so vdirale na naše ozemlje. Po-
vedal mi je, da so ti zločinci v obmejni kmetiji z 
bajoneti pribili na pod našega soborca.
Ves čas se je zavzemal za ohranitev spomina na 
boje za Koroško in za priznanje borcem za severno 
mejo. Leta 1937 je na svoje stroške v samozaložbi 
izdal in distribuiral 2.000 izvodov knjižice V boju za 
našo severno mejo.
JUGOSLAVIJA NENAKLONJENA MAISTROVIM 
BORCEM
Znano je, da se Kraljevina Jugoslavija ni kaj po-
sebno zmenila za Maistra. Nič kaj drugače ni bilo 
po drugi svetovni vojni. Šele s prihodom Staneta 
Kavčiča na položaj predsednika izvršnega sveta so 
Maistrovi borci dobili prva priznanja. Kmalu po tem 
so se tudi nekateri vidnejši politiki »spomnili«, da 
so sodelovali v borbi za severno mejo, čeprav so 
se prej, ko jih je oče prosil za podporo za postavi-
tev spomenika generalu Maistru v Mariboru, dela-
li »nevedne«.
ČASTNO OPRAVLJENA NALOGA
Očetov vztrajni dolgoletni trud za postavitev 
spomenika generalu Maistru se je uresničil šele 10. 
oktobra 1987, ko je imel čast, da sam odkrije spo-
menik. Povabilu za to čast se ni mogel odreči in je 
močno prehlajen prišel na svečano otvoritev, kar je 
imelo trajne posledice za njegovo zdravje. V ena-
indevetdesetem letu starosti je umrl v zadoščenju, 
da je svojo nalogo častno opravil.
Konec.
Ervin Mejak, Maistrov borec
Borci za severno mejo – tečajniki
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
14
Oglasi
PROGRAM ZA 
58. FLOSARSKI BAL 
21. 7. – 5. 8. 2018
Torek, 31. julij 2018
9.00 Turnir v tenisu za Pokal Flosarja in memorial Franja 
Jakopa – Športni center Jakop, turnir poteka od torka do 
sobote     
16.00 Vezanje flosa in otroška delavnica – organizator 
Flosarsko društvo Ljubno ob Savinji – 
Prireditveni prostor Vrbje 
Sreda, 1. avgust 2018
10.00 Srečanje društva upokojencev Ljubno ob Savinji – 
Prireditveni prostor Vrbje   
17.00 Tekmovanje v kegljanju za pokal Flosarja – 
organizator KK Ljubno – Kegljišče Ermenc 
20.00 S pesmijo po Ljubnem – organizator MePZ 
KD Ljubno ob Savinji – start: Foršt (pri igrišču)  
Četrtek, 2. avgust 2018
17.00 Pohod po Ljubnem – organizator PD Ljubno – 
start: Osnovna šola Ljubno ob Savinji  
20.00 S pesmijo po Radmirju – organizator KD Radmirje – 
start: stara šola Radmirje
Petek, 3. avgust 2018 
19.00 Svečana proslava ob občinskem prazniku – 
Kulturni dom Ljubno  
20.30 Srečanje z Ljudskimi godci – Pod šotorom v Vrbju 
Sobota, 21. julij 2018
12. Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil 
ZGORNJA SAVINJSKA 2018
Organizator Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediš-
čine Zgornjesavinjski starodobniki
8.30 – 10.00 Zbiranje starodobnih vozil – 
Prireditveni prostor Vrbje 
10.00 – 14.00 Panoramska vožnja po Zgornji Savinjski do-
lini smer Gornji Grad – Nazarje – Mozirje – Rečica ob Savi-
nji – Ljubno ob Savinji
16.00 Družabno srečanje z Zgornjesavinjskimi starodob-
niki in predstavitev projekta Vodne zgodbe Kamniško Sa-
vinjskih Alp – Festival pitne vode – Podelitev priznanj ude-
ležencem in žrebanje prijavnic – Prireditveni prostor Vrbje 
18.00 Priprava in prižig kope za »kuhanje« oglja v organiza-
ciji TK Gril – Piknik prostor GRIL 
Nedelja, 22. julij 2018 
14.00 8. Pohod prijateljstva – organizator Savinjsko gozdar-
sko društvo. Smer pohoda: Ljubno (pred občino) – temat-
ska pot ob Ljubnici – Rezar – Filež – Tostovršnik – Kadunc 
– Kij – Kaker – Grozdej – Slemšek – Kodel – Tajna – Prodnik
Četrtek, 26. julij 2018
10.00 Likovna delavnica na vrtu: Slikam s prijatelji – 
Šerbela Rupnik, Foršt 32  
Petek, 27. julij 2018
15.00 Turnir v odbojki – organizator OK KLS Ljubno – 
OŠ Ljubno (telovadnica) 
20.00 Flosfest 2018 (INES ERBUS, GRUPA VIGOR, …) – 
Prireditveni prostor Vrbje 
Sobota, 28. julij 2018 
8.00 Binetov memorial – organizator RD LJUBNO OB 
SAVINJI – Ribiški dom Ljubno ob Savinji
9.00 Festival nogometa – organizator NK Ljubno – 
Športni park Foršt
9.00 Festival športa – organizator ŠD Flosar 
(košarka, odbojka, balinanje) – Športni park Radmirje  
12.00 Zabavne igre – Športni park Foršt  
15.00 Popoldansko druženje s piknikom z ovčerejci društva 
Raduha – Turistična kmetija Loger  
18.00 Razdiranje kope za oglje – Piknik prostor Gril 
20.00 Flosfest 2018 (BIG FOOT MAMA, TABU,…) – 
Prireditveni prostor Vrbje 
Nedelja, 29. julij 2018
14.00 Sv. maša po namenu flosarjev – Cerkev v Rastkah   
Ponedeljek, 30. julij 2018 
18.00 Odprtje stalne razstave izdelkov Rosane Štiglic – 
razstava bo odprta od torka, 31. julija, do nedelje, 
5. avgusta, vsak dan med 9. in 13. uro  – Fašunova hiša    
Sobota, 4. avgust 2018
9.00 – 20.00 Nogometni turnir za pokal Flosarja 
in memorial Srečka Solarja – organizator KMN Ljubno – 
Športni park Foršt
9.30 Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Flosarja – 
organizator SSK Ljubno BTC – Smučarsko-skakalni center 
Savina 
20.00 Flosarski večer z ansamblom STIL 
in ansamblom GADI 
– Prireditveni prostor Vrbje  
Nedelja, 5. avgust 2018
14.00 Povorka – smer Foršt – Trg – Vrbje   
15.00 Flosarsko popoldne s Savinjskim kvintetom – 
Prireditveni prostor Vrbje  
16.00 Pričetek tekmovanja v kiparstvu z motorno 
žago – Prireditveni prostor Vrbje  
16.30 Udiranje in spust flosa po reki Savinji – 
Prireditveni prostor Vrbje, pri brvi   
17.30 Flosarski krst s Flosarskim društvom Ljubno ob 
Savinji – Prireditveni prostor Vrbje  
18.30 Flosarski večer z ansamblom SAŠA AVSENIKA – 
Prireditveni prostor Vrbje  
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 15
Organizacije, Ljudje in dogodki
MELANIJA VERBE NA REČICI OB SAVINJI
Z dihom do zdravja 
in miru
V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob 
Savinji je v četrtek, 5. julija, gostovala Melani-
ja Verbe, predsednica društva Spirit - društva 
za duhovni razvoj in zdravo življenje. Za obisko-
valce je pripravila predavanje Z dihom do zdrav-
ja in miru.
Na subtilni ravni dihanje odraža naš odnos do 
življenja. Ljudje, ki dihajo na nepravilen način, 
imajo neprimeren odnos tako do svojih notra-
njih potencialov kot do svojega življenja. A po 
besedah Verbetove lahko to spremenimo. 
»To je vodeno potovanje, ki temelji na dihal-
ni vaji zavestnega zveznega dihanja. Skozi va-
je ozavestimo čustvena bremena in zaznamo-
vanosti, ki smo jih prejeli v prvih sedmih letih 
življenja. Te nas namreč odvračajo od življenja 
v sedanjem trenutku. Med procesom se nauči-
mo tehnik in dobimo orodja zaznave, ki jih pot-
rebujemo, da preusmerimo pozornost od pasti 
časovno usmerjenega načina razmišljanja,« je 
med drugim povedala predsednica društva Spi-
rit ter tehniko tudi nazorno pokazala. 
Marija Šukalo
NAZARJE
Šest novomašnikov darovalo sveto mašo
Šest letošnjih novomašnikov se je zbralo pri sestrah klarisah v Nazarjah. 
52 let
je star najstarejši letošnji novomaš-
nik, najmlajši trije pa 24 let.
NASTOP UČENCEV SLAVICE TESOVNIK NA REČICI OB SAVINJI
Učenje glasbe na drugačen način
Kantavtorica in pesnica Slavica Tesovnik je s svojimi učenci pripravila pester program. 
(Foto: Marija Šukalo) 
V Centru za družine Medgen hiša na Rečici 
ob Savinji so pripravili glasbeni večer, na ka-
terem so se občinstvu predstavili učenci Sla-
vice Tesovnik. Skupaj z mentorico so nasto-
pili Anej in Ines Lemež, Tara Planovšek in 
Lara Danijel. 
Nastopajoči so se v preteklem šolskem letu 
srečevali z mentorico Slavico enkrat tedensko. 
Uram petja so postopoma dodajali igranje na ki-
taro. »Gre za veselje do petja, ki ga obogatimo z 
akordi na kitari. Vsak posameznik gradi znanje 
v lastnem tempu in ob vsem tem se zabavamo 
ter osmišljeno družimo, saj vaje niso vedno in-
dividualne ampak tudi v parih,« je povedala Te-
sovnikova. Tako je potekal tudi njihov nastop - 
sprva so zaigrali in zapeli posamezno, potem v 
parih in ob zaključku vsi skupaj. 
Marija Šukalo
Cerkev na Slovenskem se v tem času vese-
li dvajsetih novomašnikov, kar je največ po letu 
2005. Pri sestrah klarisah na samostanskem gri-
ču v Nazarjah jih je šest izmed njih somaševalo 
3. julija, še preden so darovali svoje nove maše 
v domačih župnijah.
ZA NOVOMAŠNIŠKI BLAGOSLOV JE TREBA 
IZRABITI ČEVLJE
Pregovor pravi, da je potrebno za novomašniški 
blagoslov izrabiti čevlje, da se pride do njega. Da-
nes temu ni več tako, a tudi novomašnikov ni več 
toliko. Dogodek v Nazarjah je bil zato še večjega 
pomena, saj se je na prošnjo sester in prednice Ka-
tarine zbralo šest letošnjih novomašnikov, ki so bi-
li s strani svojih škofov posvečeni konec pretekle-
ga meseca, nove maše pa berejo ravno v teh dneh. 
Svečanosti se je udeležil edini letošnji novo-
mašnik celjske škofije Matic Lesjak, pa Aljaž 
Baša iz murskosoboške ter štirje iz ljubljan-
ske nadškofije: brat Miroslav Pavšek, Marko 
Mrlak, Tomaž Kunaver in Primož Meglič, ki je 
vodil somaševanje. Preden so zbranim podeli-
li novomašniški blagoslov, so se novi duhovniki 
zahvalili sestram za vse molitve, s katerimi so jih 
spremljale na poti oblikovanja in študija. 
DVANAJST ŠKOFIJSKIH IN OSEM 
NOVOMAŠNIKOV IZ REDOVNIH SKUPNOSTI
Med 20 novomašniki jih je dvanajst škofijskih, 
osem pa iz redovnih skupnosti. Najstarejši med 
njimi je star 52, najmlajši trije pa so napolnili 24 
let. Devet izmed njih se jih je za teologijo odloči-
lo takoj po srednji šoli, trije pa so imeli svoj pok-
lic in bili že zaposleni. 16 jih prihaja s podeželja, 
štirje pa iz mestnega okolja.
Novomašniki so in nekateri še bodo nove ma-
še darovali v svojih župnijah, nato pa bodo po 
dekretu svojih škofov napoteni na svoje pos-
lanstvo v župnije, kjer jih ob vse manjšem šte-
vilu duhovnikov že težko čakajo.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
16
Organizacije, Ljudje in dogodki
MENINA
Dež odplaknil 20. Pastirski praznik 
110 let 
letos mineva od ustanovitve pašne 
skupnosti na Menini.
Pred planinskim domom se je kljub razmočenemu zemljišču zbralo spodbudno število 
obiskovalcev (Foto: Jože Miklavc)
Nekateri so se prešerno zabavali ne glede 
na odpoved prireditve. (Foto: Jože Miklavc) 
SEJEM DOMAČIH DOBROT V KAMPU MENINA 
Spodbuda promociji domače ponudbe
Živahen sejemski utrip v kampu Menina. (Foto: Marija Šukalo) 
Turistično društvo Rečica ob Savinji je za gos-
te kampa Menina in ostale obiskovalce pripravi-
lo sejem domačih dobrot. V petek, 13. julija, je bi-
lo tako v kampu zelo živahno, saj so obiskovalci 
degustirali in kupovali različne kulinarične dob-
rote in izdelke za domačo rabo.
ZA VSAKOGAR NEKAJ
Svoje čaje in »rcnije« za različne bolezni ter »bab-
jo pušobo« so ponujale zeliščarice mozirskega 
društva Šipek. Domače testenine, pecivo in peko-
vske dobrote ter kmetijske pridelke so nudile člani-
ce aktiva kmečkih žena iz Zgornje Savinjske doline. V 
ponudbi seveda ni manjkalo različnih suhomesnatih 
izdelkov, med njimi se je našel tudi želodec, na pro-
daj so bili različni spominki, ročnodelski izdelki in li-
kovna dela. Slednja je bilo med drugim moč občudo-
vati na stojnici organizatorja in likovnic društva Gal. 
Za dobro voljo obiskovalcev in ponudnikov je skrbe-
la harmonikarica Tanja Podkrižnik. 
DOGODEK NAMENJEN ZLASTI TUJIM 
TURISTOM
S tem dogodkom so člani rečiškega turistič-
nega društva želeli spodbuditi promocijo do-
mače občine in njene ponudbe zlasti med tuji-
mi turisti, ki obiskujejo Zgornjo Savinjsko dolino, 
hkrati pa popestriti dogajanje v kampu Menina, 
ki po številu nočitev igra vodilno vlogo v dolini. 
Marija Šukalo
V nedeljo, 15. julija, je pastirsko praznovanje, ki 
ga je na Menini pripravila pašna skupnost Menina 
Gospodna v sodelovanju s Planinskim društvom 
Gornji Grad in nekaterimi sponzorji, vzelo zelo sla-
bo vreme. 
DELO ORGANIZATORJEV ZAMAN 
Pred tem so pastirji in nekateri sodelavci paš-
ne skupnosti opravili veliko dela, postavili stojni-
ce, ogrado za volovsko ruleto in vse potrebno za 
izvedbo pastirskih šaljivih iger, ekipa gostincev 
pa je pripravila ponudbo okusne hrane za več sto 
pričakovanih obiskovalcev. Mnogi so se ob moč-
nem dežju vrnili v dolino že do poldneva, ob del-
nem izboljšanju vremena pa so nekateri vendarle 
prišli na Menino popoldne. 
DOBRA VOLJA KLJUB SLABEMU VREMENU
Tajnik pašne skupnosti Janez Presečnik je 
precej razočaran moral kloniti pred višjo silo in 
se z ekipo dogovoril, da se skrbno načrtovana 
prireditev odpove oziroma preloži za nedoločen 
čas. No, planinski dom kljub temu ni ostal prazen, 
saj ga redni obiskovalci in v tem primeru števil-
ni lastniki pašne živine radi obiščejo in koristijo 
gostoljubje oskrbniške ekipe. Ob zvokih tria Pas-
tirji se je dobra volja razlezla tudi na travnik pred 
domom, ko je pozno popoldne posijalo še sonce. 
LETOS VISOKA OBLETNICA PAŠNE 
SKUPNOSTI
Ker letos mineva 110 let od ustanovitve paš-
ne skupnosti, so načrti za praznovanje te visoke 
obletnice usmerjeni na izvedbo pastirske zabav-
ne prireditve in srečanja še sredi tega poletja ali 
zgodaj jeseni. Presečnik je dejal, da odpoved ob-
žaluje, da pa je bila prevelika odgovornost in tve-
ganje, da bi ob nemogočih vremenskih razmerah 
skušali izvesti program na prostem.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 17
Organizacije
ODBOJKARICE OK KLS LJUBNO V BELI KRAJINI
Odbojkarski kamp poln poletnih doživetij
Dnevi na odbojkarskem kampu so bili zapolnjeni s športom, zabavo in druženjem. 
(Foto: Zoja Brglez) 
50 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA MLADOST REČICA OB SAVINJI
Rečiški športni park stičišče različnih generacij 
Leta 1968
je učitelj Zdravko Novak organiziral 
šolsko športno društvo.
Prejemniki priznanj ŠD Mladost Rečica ob Savinji ob 50-letnici delovanja. 
(Foto: Marija Šukalo) 
Športno društvo Mladost Rečica ob Savi-
nji je v teh dneh zaokrožilo pet desetletij or-
ganiziranega delovanja. Ob tej priložnosti so 
v soboto, 7. julija, pripravili krajšo slovesnost, 
na kateri so v rečiški osnovni šoli podelili pri-
znanja vsem tistim, ki so s svojim delom zaz-
namovali razvoj športne aktivnosti na Reči-
ci ob Savinji. 
ZAČETKI ZDRAVKA NOVAKA
Predsednik društva Siniša Todorović je 
predstavil zgodovinski oris delovanja od le-
ta 1968 dalje. Tega leta je učitelj Zdravko No-
vak na tedanji rečiški osemletki po razpadu 
športnega društva Partizan organiziral šolsko 
športno društvo. Ni ga bilo dneva, da mladin-
ci ne bi igrali nogometa. Skupaj so pričeli ure-
jati osnovo športnega parka, ki se je skozi pol 
stoletja spreminjal in dograjeval. 
OGROMNO PROSTOVOLJNEGA DELA
Danes se društvo lahko pohvali z dobro 
urejenimi igrišči za tenis, odbojko na mivki, 
mali in veliki nogomet, manjšim igriščem za 
otroke ter urejenim objektom s prostorom za 
druženje, slačilnicami, skladiščnimi prostori 
in pokrito teraso. Vsi objekti so bili zgrajeni z 
ogromno prostovoljnega dela članov društva 
in podporo številnih donatorjev. 
PROSTOR DRUŽENJA TAKO STARŠEV KOT 
NJIHOVIH OTROK
Športni park vsakodnevno živi od maja do 
oktobra in je stičišče različnih generacij. Tam 
poteka zgornjesavinjska liga v tenisu, Likar-
jev memorial v malem nogometu in odbojki 
na mivki in teniški turnir v spomin na Mirka 
Ilešiča, dolgoletnega člana društva. Je pros-
tor druženja tako staršev kot njihovih otrok.
OB JUBILEJU IZDALI BILTEN 
Slovesnost ob visokem jubileju so oboga-
tili s kulturnim programom, v katerem so se 
s plesom in pesmimi predstavili vrtčevski ot-
roci in osnovnošolci, meh harmonike pa je 
raztegnil Primož Zvir. Kako vidijo svoje dru-
štvo, so v biltenu Športno društvo Mladost 
skozi čas zapisali dosedanji predsedniki, čla-
ni upravnih odborov in nekateri posamezniki. 
Marija Šukalo
Letos so se v Odbojkarskem klubu KLS Ljub-
no odločili, da najmlajšim polepšajo prve po-
čitniške dni s športnimi aktivnostmi. Odbojka-
rski kamp so organizirali v Glamping resortu, 
kampu z lesenimi hiškami, v Podzemlju pri Čr-
nomlju.
Namen športno aktivnega tedna je bil druže-
nje, ki je bilo prepleteno z igro, zabavo in špor-
tom ter sprememba okolja. Vse to otroci, ko so 
starši v službi, še kako pogrešajo. 
Udeleženke niso igrale le odbojke, streljale so 
z loki, se vozile s kanuji po Kolpi, hodile na dalj-
še ture z orientacijo, se igrale karaoke in plesale. 
Seveda brez kopanja poleti ne gre in reka Kolpa 
jim je nudila tudi ta užitek. 
Deklice, stare od 8 do 11 let, in animatorji Dar-
ja in Zoja Brglez ter Vojko Prislan so uživali na 
polno, kot je treba. Druženje jim bo ostalo v le-
pem spominu in sklenili so, da ga naslednje le-
to ponovijo.
ŠMS
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
18
Ljudje in dogodki
ŠALJIVE IGRE MED ZASELKI NA REČICI OB SAVINJI 
Prehodni pokal za eno leto v 
last Rečičanom 
Najboljše tri ekipe so prejele pokale.
Za tek med količki z zaprtimi 
očmi je bila tekmovalcem v 
pomoč sotekmovalka. 
Rdeča nit iger je vlečenje vrvi. 
Potiskanje bale je bilo težaška preizkušnja. 
Veliko spretnosti je potrebno, da se v kratkem času sestavi občinski grb. 
Mirna roka in nekoliko sreče - pa je obroč na steklenici. 
Količino zbrane vode so sodniki natančno izmerili. 
Prva nedelja v juliju je bila na Re-
čici ob Savinji rezervirana za smeh 
in sprostitev. Turistično društvo je v 
okviru 39. prireditve Od lipe do pran-
gerja pripravilo šaljive igre med za-
selki. Teh se letos nista udeležili eki-
pi Pobrežij in Varpolj, so pa zato mo-
či, vzdržljivost in natančnost merile 
ekipe Homec - Grušovlje - Šentjanž, 
Poljane – Dol-Suha, Spodnja Rečica 
in Rečica. 
Rdečo nit tekmovanja predstavlja-
ta sestavljanje grba domače občine 
in vlečenje vrvi. Ekipe so se pomeri-
le še v kotaljenju bale, teku z zaprtimi 
očmi med količki, lovljenju stekleni-
ce in zlivanju vode preko glave. Naj-
več točk so nabrali Rečičani, do dru-
gega mesta je zmogla ekipa Homec - 
Grušovlje – Šentjanž, tretje mesto pa 
je pripadlo Spodnji Rečici. 
Za smeh in zabavo je poleg ak-
terjev v igrah skrbel voditelj Franci 
Podbrežnik – Solčavski. Župan Vin-
ko Jeraj je na koncu najboljšim eki-
pam podelil pokale, prestižni pre-
hodni pokal pa bo eno leto v lasti Re-
čičanov. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 19
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
DELAVNICA V BOHAČEVEM TOPLARJU V NAZARJAH
Umetnost izdelave darilnih 
škatel
Ida Kotnik svoje bogato znanje velikodušno deli z vsemi, ki jih 
veselijo ročna dela. (Foto: Marija Šukalo) 
V Bohačevem toplarju v Nazarjah 
so v soboto, 14 julija, pripravili delav-
nico izdelave darilne embalaže iz re-
cikliranih materialov, ki jo je vodila 
Ida Kotnik. Udeleženci so spoznali 
tehnike izdelave in obdelave različ-
nih materialov ter možnosti njihove 
kombinacije, kako škatlo prilagoditi 
velikosti izdelka in kako najbolje iz-
koristiti material, ki je na voljo.
Nastali so lepi in hkrati uporab-
ni izdelki. V njihovo izdelavo so 
udeleženci delavnice, med kateri-
mi so bili predstavniki tako rekoč 
vseh generacij, vložili veliko tru-
da in energije, preden je embala-
ža dobila svojo vsebino. Ida Kotnik, 
sicer vodja ročnodelske sekcije v 
nazarskem društvu upokojencev, 
se je za izdelavo tovrstnih izdelkov 
usposabljala v Izoli, sedaj pa svoje 
znanje prenaša na druge ljubitelje 
ročnodelstva. 
Marija Šukalo
BOČNA
Pozdrav poletju 
Tekmovalci so se morali izkazati s hitrostjo in tudi iznajdljivostjo. 
Avtohtone vaške igre, »hitroje-
zični« moderator in druženje dolgo 
v večer so trije razlogi, ki so na va-
ške igre v Bočni privabili šest ekip 
in njihove podpornike. Zadnjo sobo-
to v juniju tudi spremenljivo vreme 
ni odvrnilo organizatorjev iz Prosto-
voljnega gasilskega društva Bočna, 
da ne bi izpeljali načrtovanega do-
godka, ki je na koncu odlično uspel. 
Veliko smeha in dobre volje za vse.
HRAMOVCI OBVLADAJO TEKOČINE 
IN BRZINE
Med šestimi lokalnimi zasedba-
mi se je ob zaključku tekmovanja 
najbolj veselila ekipa z imenom Last 
minute, ki so jo pretežno sestavljali 
zaposleni v podjetju Davidov hram. 
Da fantje in dekle dobro obvladajo 
tekočine in »brzine«, ni nič čudne-
ga, saj delajo v podjetju, kjer je pot-
rebno znati in poznati oboje. 
DAVID VODONČNIK MAROVT 
SKRBEL ZA SALVE SMEHA
Igre so bile v večini povezane s 
prenašanjem in prevažanjem vode, 
hitrost pa je bila potrebna za čim 
boljši rezultat. Med šikanami na tek-
movališču je ekipe usmerjal mode-
rator David Vodončnik Marovt, ka-
terega komentarji so povzročali sal-
ve smeha, saj so predstavljali me-
šanico znanih televizijskih komen-
tatorjev formule ena in smučarskih 
skokov. Kultno prevozno sredstvo, 
»šajtrgo« s sprednjim vzmetenjem, 
ki se je tako odlično obnesla, se 
menda lahko tudi naroči pri ome-
njenem moderatorju.
Tekst in foto: ŠMS
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
20
Šport, Oglasi
SLO24ULTRA V DOBROVNIKU
Eriku Rosensteinu drugi naslov evropskega 
prvaka
V 12 urah 
je prevozil 44 krogov oziroma 484 
kilometrov, povprečna hitrost je bila 
skoraj 40 km/h.
Erik Rosenstein ob zmagovalnem prihodu 
v cilj. (Foto: Tinkara Verbuč Rosenstein) 
Pretekli vikend so v Dobrovniku tretjič izpe-
ljali 24- in 12-urno dirko, ki je štela za evrop-
sko prvenstvo UltraMarathon Cycling Associ-
ation v solo konkurenci. Drugo leto zapored je 
naslov evropskega prvaka v 12-urni kategori-
ji osvojil Erik Rosenstein z Rečice ob Savinji. 
SKUPINSKEMU PADCU SE NI IZOGNIL 
»Braniti naslov je veliko težje, kot ga osvo-
jiti prvič,« je po velikem uspehu povedal Erik. 
Letos je med dirko deževalo, kar je povzročilo 
skupinski padec, v katerem je bil udeležen tu-
di Erik. Pri padcu je staknil manjšo poškodbo, 
a so mu rano dežurni reševalci oskrbeli, tako 
da je lahko dokončal dirko. 
POBEG PRED CILJEM
»Večino dirke sva kolesarila skupaj z Bori-
som Praznikom, ki mi je bil tudi največji kon-
kurent. Skoraj do zadnjega sva vozila skupaj, 
na koncu pa odločalo zadnje pol ure, ko sem 
pospešil in mu ušel. V dobrih 12 urah sem pre-
vozil 44 krogov, kar pomeni 484 kilometrov, 
povprečna hitrost pa je bila 39,54 kilometra 
na uro.«
DOS TRENING ZA 12-URNO DIRKO
Najboljši trening za dirko je bilo sodelova-
nje na Dirki okrog Slovenije, je povedal Erik. 
Na tej dirki je prevozil odseke, na katerih je 
bilo treba krepko pritisniti na pedala. Zdaj 
ima dovolj izkušenj in vzdržljivosti, da je lah-
ko ponovno osvojil naslov evropskega prva-
ka. Pred dirko je bila še posebej pomembna 
psihološka priprava, ki je na ultra dolgih dir-
kah eden od odločujočih faktorjev. 
BOLJ GARAČ KOT TALENT
Čeprav je zmago na progi privozil sam, so 
zanjo zaslužni še drugi. Erik nikdar ne pozabi 
poudariti, da je kolesarstvo ekipni šport. Brez 
spremljevalcev, družine, predvsem žene Tin-
kare, ki skrbi za vse podrobnosti med dirko, 
ne bi šlo. Na izjave, da je velik talent, odgo-
varja, da je bolj garač kot talent, saj so vsi re-
zultati posledica treninga in načina življenja, 
ki je podrejen športu.
ŠMS
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 21
Šport
GORSKA KOLESARKA MONIKA HRASTNIK
Vrhunska forma in vrhunski rezultati
Za 10 sekund
je Monika premagala drugouvršče-
no tekmico v kvalifikacijah tekme za 
svetovni pokal v Val di Soleju.
Monika Hrastnik med vožnjo proti zmagi na 
tekmi za evropski pokal v Abetoneju. 
(Foto: osebni arhiv) 
Monika Hrastnik v letošnji sezoni dosega 
vrhunske rezultate. Zmaga v evropskem po-
kalu, tretje mesto in osmo mesto v svetovnem 
pokalu so zadnji rezultati, ki pričajo o kvaliteti 
gorske kolesarke, ki tekmuje v disciplini spust.
ZMAGA V EVROPSKEM POKALU
V Abetoneju v Italiji je potekala tretja dir-
ka evropskega pokala. Proga je bila zelo dol-
ga, hitra in prašna. V kvalifikacijah je Monika 
dosegla 1. mesto, povsem na vrhu pa je osta-
la tudi v finalu. Sledila sta tekmi v svetovnem 
pokalu, prva v italijanskem Val di Soleju.
STOPNIČKE V SVETOVNEM POKALU
»Vsako leto bolj mi je proga v Val di Sole-
ju bolj všeč,« je po tekmi povedala Monika. 
»Skale, strmina, luknje in letos še dež, a kljub 
temu sem v kvalifikacijah zmagala. Drugouvr-
ščeno tekmico sem premagala za deset se-
kund, kar je težko verjeti, toda bila sem ena 
redkih, ki sem pripeljala v cilj brez padca. Na 
tekmi sem osvojila tretje mesto. Naredila sem 
nekaj manjših napak, ampak proti koncu pro-
ge sem pridobila nekaj časa.«
SKUPNO NA 5. MESTU
Iz Italije se je svetovni pokal selil v Andor-
ro. Monika je na tekmi kljub padcu osvojila 8. 
mesto, v skupnem seštevku pa je trenutno na 
5. mestu. Do konca sta še dve dirki. Monika 
je medtem nastopila še na tekmi serije Cran-
kworx v Franciji, kjer je dosegla šesto mesto.
ŠMS
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE
Balinarji in odbojkarji popestrili športni utrip občinskega 
praznika
Dobitniki priznanj v balinanju z županom in predstavnikom organizatorja (Foto: CP) 
POPRAVEK INFORMACIJE
V 28. številki Savinjskih novic smo na stra-
ni 21 objavili prispevek o maratonskem turnir-
ju v odbojki na mivki v Varpoljah s fotografijo. 
Zaradi tehnične napake je bil objavljen napa-
čen tekst, zato tokrat objavljamo pravo poro-
čilo, fotografija pa je bila že prejšnjikrat prava. 
Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
V sklopu prireditev praznika občine Rečica ob 
Savinji so v športnem parku Varpolje odbojkarski 
maratonci na mivki odtekli še peti krog, že tradi-
cionalno pa so se na odprtem prvenstvu občine 
pomerili balinarji.
REKORDNIH 2086:2011 PO 24 URAH
Ekipo A in B so tokrat sestavili predvsem ljubi-
telji rekreativne odbojke iz Zgornje Savinjske do-
line, ker pa dober glas seže v deveto vas, so se jim 
pridružili še trije pari iz Maribora. Odličen ambi-
ent igrišč, pokritih z mivko, dobra organizacija in 
ne preveč soparno vreme sta postregla z všečno 
odbojko, kjer ni manjkalo vrhunskih potez, šalji-
vih vložkov, borbenosti in nenazadnje vzdržljivos-
ti, kar je na koncu pripeljalo do rekordnega točk-
ovnega izkupička 2086:2011 za ekipo A. Sicer pa 
rezultat sploh ni bil pomemben, na koncu so bi-
li veliki zmagovalci prav vsi.
PREHODNI POKAL V ŠKOFJO LOKO
Za zaključek praznika so se na baliniščih špor-
tnega parka v Varpoljah pomerili veterani. Moč-
na zasedba tako v ženski kot moški konkurenci je 
narekovala napete dvoboje, na koncu pa sta ime-
la najbolj mirno roko in mirne živce Anka Škru-
bej in Rasto Kos. Slednji si je v velikem finalu, 
v dramatičnem obračunu, šele z zadnjim metom 
zagotovil tretjo zaporedno zmago, kar je pomeni-
lo, da je v trajno last osvojil in v Škofjo Loko odne-
sel veliki prehodni pokal, drugo in tretje mesto pa 
sta si priigrala člana veteranov iz Šmartnega ob 
Dreti Štefan Turk in Marjan Pavšek. Zmagovalka 
pri ženskah, domača »siva panterka« Anka Škru-
bej, je v odločilnem obračunu premagala drugou-
vrščeno Jožico Vertl in tretjo Ido Račnik.
PRIZNANJA ŠE ZADNJIČ PODELIL VINKO JERAJ
Tako odbojkarjem kot balinarjem je medalje in 
praktične nagrade še zadnjič podelil župan Vin-
ko Jeraj, ki se jeseni poslavlja od županovanja. Za 
dobro sodelovanje in za njegov velik doprinos k 
razvoju športa in rekreacije v občini se mu je zah-
valil predsednik Športnega društva Gmajna in mu 
v pokoju zaželel predvsem zdravja in miru.
FP
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
22
Organizacije, Šport, Oglasi
AKTIVNE POČITNICE V NAZARJAH
Program druženja krojilo vreme
Udeleženci aktivnih počitnic (foto: arhiv Vanje Hofbauer) 
POPRAVEK INFORMACIJE
V 28. številki Savinjskih novic smo na strani 10 objavili prispevek 
z naslovom Alojzijevo vino prineslo mozirskim gasilcem dobrih 450 
evrov. V prispevku je napačno navedeno, da je mašo v kapelici sv. 
Valentina daroval mozirski župnik Sandi Koren. Dejansko jo je daro-
val duhovni pomočnik Alfonz Lampret. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
TURNIR V PIKADU ZA MEMORIAL SLAVKA BRINOVŠKA
Zmaga Slavice Jelarič, 
Mozirjanke na drugem mestu
Drugouvrščena ekipa mozirskih upokojenk, druga z leve 
zmagovalka v posamični konkurenci Slavica Jelarič. 
(Foto: Ciril M. Sem) 
V Ljubiji so v soboto, 7. julija, 
člani pikado sekcije mozirskega 
društva upokojencev pripravili 
turnir v pikadu. Druženje so prip-
ravili v spomin na pokojnega čla-
na Slavka Brinovška. Pomerilo se 
je devet ženskih in deset moških 
ekip iz različnih krajev Slovenije.
V uvodu je udeležence turnirja 
pozdravila poslanka v Državnem 
zboru Republike Slovenije Nada 
Brinovšek in jim zaželela veli-
ko športne sreče. Slednja se je v 
ženski konkurenci najbolj držala 
ekipe DU Konovo, ki je zmagala, 
drugo mesto je pripadlo ekipi DU 
Mozirje, tretje mesto pa je osvo-
jila ekipa DI Dravograd. V moški 
konkurenci so slavili predstavni-
ki DI Laško, drugi so bili člani DI 
Muta in tretji upokojenci iz Po-
nikve. Mozirjani so zasedli četr-
to mesto. 
Najboljša domačina v posa-
mični konkurenci sta bila Sla-
vica Jelarič, ki je s 770 točka-
mi zmagala pri ženskah, in Se-
bastijan Brinovšek, ki je z 845 
točkami osvojil tretje mesto pri 
moških. Da je vse potekalo tako, 
kot mora, je poskrbel vodja tek-
movanja Jože Podrižnik, udele-
ženci turnirja pa so ob koncu na 
grob pokojnega prijatelja položili 
šopek in prižgali svečo. 
Marija Šukalo
DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA
Dobri organizatorji in igralci pikada
Ženska in moška ekipa igralcev pikada iz Bočne sta se odlično 
odrezali. (Foto: ŠMS) 
Bočki upokojenci so v okviru ob-
činskega praznika pripravili turnir 
v pikadu, na katerem je sodelovalo 
po šest ženskih in moških ekip, med 
njimi tudi obe ekipi gostiteljev. 
V ženski konkurenci so bile do-
mačinke nepremagljive, za 25 
točk so premagale ekipo DU Ko-
novo in za dobrih sto točk eki-
po DU Slavko Šlander iz Žalca. 
Med moškimi ekipami so zmagali 
Žalčani, drugi so bili člani domače 
ekipe iz Bočne in tretji upokojen-
ci iz Mozirja. 
V konkurenci posameznikov je 
med ženskami zmagala Mozirjanka 
Marija Venek, drugo in tretje mes-
to pa je pripadlo domačinkama Re-
gini Žehelj in Majdi Žmavc. V moški 
konkurenci je zmagal Slavko Dok-
ler iz Žalca, drugo mesto je zasedel 
Jože Podkrižnik iz Mozirja, tretje pa 
domačin Anton Žmavc. 
ŠMS
Turistično društvo Nazarje s pod-
poro občine že vrsto let pripravlja 
aktivne počitnice. Letos so se otroci 
družili od torka, 10., do petka, 13. ju-
lija, zanje je skrbela Vanja Hofbau-
er z animatorji.
Rekreacija v obliki kolektivnih iger 
z žogo je bila letos prva dva dneva 
nekoliko okrnjena zaradi dežja, zato 
so udeleženci več časa namenili ra-
zvoju kreativnosti in ročnih spretnos-
ti. Izdelovali so unikatne senčnike in 
poletno dekoracijo – flamingo. 
Opravili so pohod na Laze pri 
Kokarjah, kjer so jih pričakali ta-
borniki. Tam so spoznavali življe-
nje v in z naravo ter se preizkusili v 
streljanju z lokom. Aktivne počitni-
ce so zaključili Šmartnem ob Dreti, 
kjer na igrišču v Račneku ni manj-
kalo iger in zabave. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila draga
Obojnikova mama
Marija VOLER
Iz Luč
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijate-
ljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala 
patru Geržanu za lepo opravljen obred, govornici, pevcem in vsem, ki 
ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. 
Posebna zahvala pa dr. Andreji Podlesnik Moličnik, sestri Mariji in 
patronažnima sestrama Verici in Mileni.
Vsi njeni  
V vsakem človeku je nekaj,
več od vseh ljudi na svetu …
Na svetu, v katerem ste živeli,
dosti pretrpeli in kot lastovka 
na zadnji let odleteli.
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 NEZNANCA	ROPALA	V	LJUBIJI
Ljubija: 12. julija okoli 23.30 sta zamaskirani osebi skozi okno v pritličju 
vlomili v stanovanjsko hišo v Ljubiji. Neznanca sta odšla v spalnico, v kate-
ri sta spala lastnika hiše, in od njiju zahtevala denar in zlatnino. Ko sta dobi-
la denar, sta objekt zapustila. Eden od storilcev je pred tem lastnika udaril in 
ga lažje poškodoval. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja, nez-
nana storilca pa še iščejo.
•	 PLANINEC	ZDRSNIL	V	GLOBINO
Mrzla gora: 14. julija ob 9.10 je v steni pod Mrzlo goro, občina Solčava, pla-
ninec zdrsnil in padel v globino. Dežurna ekipa GRS Celje je do prihoda heli-
kopterja poškodovanega oskrbela, dežurna ekipa s helikopterjem Slovenske 
vojske pa ga je prepeljala v UKC Ljubljana. 
•	 HELIKOPTERSKA	INTERVENCIJA
Mozirje: 14. julija je ob 9.15 v Mozirju posredovala dežurna ekipa HNMP 
z Brnika s helikopterjem SV, ki je prepeljala obolelo osebo v UKC Ljubljana.
•	 S	POMOČJO	GASILCEV	DO	OBOLELE	OSEBE
Mozirje: 14. julija ob 15.50 so na Praprotnikovi ulici v Mozirju gasilci PGD 
Mozirje s tehničnim posegom odprli vhodna vrata in tako omogočili vstop 
reševalcem, da so lahko v stanovanju oskrbeli obolelo osebo.
•	 VOZIL	BREZ	VOZNIŠKEGA	DOVOLJENJA
Nizka: 15. julija v popoldanskem času je policijska patrulja v Nizki ustavila 
voznika osebnega avtomobila in pri kontroli ugotovila, da je vozil brez veljav-
nega vozniškega dovoljenja. Zaradi tega mu je bil osebni avtomobil zasežen, 
zoper kršitelja pa sledi še obdolžilni predlog na sodišče.
•	 PIJANA	VOZNICA	OSTALA	BREZ	AVTOMOBILA
Spodnja Rečica: 15. julija v nočnem času je patrulja v Spodnji Rečici 
ustavljala voznika osebnega avtomobila, ki pa na znak policistov ni ustavil 
in je z vožnjo nadaljeval. Kasneje so policisti vozilo uspeli ustaviti in ugotovi-
li, da voznica nima vozniškega dovoljenja, poleg tega je kazala očitne znake 
alkoholiziranosti. Odrejen ji je bil preizkus z indikatorjem alkohola, ki je po-
kazal 0,84 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so osebni av-
to zasegli in zoper voznico napisali obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
•	 DOJENČEK	POTREBOVAL	POMOČ
Nizka: 15. julija ob 22.40 je imel v Nizki dojenček težave z dihanjem. Reše-
valci so dojenčka oskrbeli in ga prepeljali v bolnišnico. Prva pomoč na kraju 
dogodka ni bila potrebna, ker so starši z lastnim prevozom pripeljali dojenč-
ka naproti reševalni ekipi iz Velenja.
•	 NEURJE	ZAJELO	PLANINCE
Logarska Dolina: 16. julija je ob 19.25 na poti s Strelovca v Logarsko doli-
no pet tujih planincev, dva odrasla in tri otroke, zajelo neurje. Posredovali so 
gorski reševalci iz Celja, ki so planince ob 21.50 nepoškodovane varno pripe-
ljali v Logarsko dolino.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame 
Ivane TESOVNIK
1925 - 2018
iz Zgornjega Dola
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izre-
čene besede sožalja, za sv. maše, darovano cvetje in sveče. 
Hvala g. župniku Ternarju, gasilcem, govornici in osebju Centra 
starejših Gornji Grad.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji 
poti.
Vsi domači
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
24
Za razvedrilo
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
PRVA METLA NA PRIZORIŠČU
Na prvi letošnji žagarski tekmi vlcerjev SAŠA regije se je izkazal 
direktor nazarske enote zavoda za gozdove, ki je bil hkrati sodnik in 
tehnični asistent. Kot že najbrž kdaj prej na svojem delovnem mes-
tu je na poligonu vzel v roke omelo in počistil vse okrog sebe. Ni ga 
bilo, ki bi Toniju Brezniku to štel v slabo.
(Foto: JM)
MAJIN PRVI JAVNI NASTOP
Pred dnevi je v radmirski cerkvi sv. Frančiška Ksaverija opravila svoj 
prvi javni nastop komaj nekajmesečna Maja Štiglic. Ko je mama Ro-
sana dirigirala cerkvenemu zboru, starejša sestra Bernarda igrala na 
orgle, sestri Kristina in Ksenija pa peli s pevci, je Maja spokojno zaspala 
v materinem naročju in sanjala lepe sanje o svoji glasbeni prihodnosti.
ZALJUBLJENA V MENINO
Dva prizadevna Gornjegrajčana. Ivo Šinkovec (levo), neločljivo 
povezan s planinskim domom na Menini, kjer prebije več »cajta« 
kot v dolini. In Janez Presečnik - Jani, »tamlad« na Kneblovi doma-
čiji, človek, ki pri meninski pašni skupnosti drži skupaj vseh sedem 
»čredink«. Ondan sta na Menini gledala v nebo, od koder je padlo 
neverjetno veliko nebodijetreba vode. Medtem ko sta iskala glav-
nega pastirja živine Franca Časla - Strička, je »vada« že stekla v hri-
bovske kaverne, saj jo mora Letošč imeti na zalogi.
(Foto: JM)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Oglasi
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018
26
Petek,
20. julij
ob 21.00. Veselični prostor v Gornjem Gradu
4. Trot žur s Pop Designom in Smooth Bandom
Sobota,
21. julij
ob 09.00. Bohačev toplar v Nazarjah 
8. obletnica kmečke tržnice
ob 09.00. Športno igrišče v Gornjem Gradu 
Turnir v malem nogometu
ob 10.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje
12. Mednarodno srečanje starodobnih vozil
ob 16.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje
Družabno srečanje z Zgornjesavinjskimi 
starodobniki
ob 16.00. Ljubno ob Savinji, Vrbje
Okušanje različnih vzorcev vode v okviru 
Festivala pitne vode
ob 16.00. Športno igrišče v Gornjem Gradu 
Streetball turnir
ob 18.00. Veselični prostor v Gornjem Gradu
Tržnica z domačimi dobrotami
ob 20.00. Veselični prostor v Gornjem Gradu
Čebelarski praznik z ansamblom Novi spomini
Nedelja,
22. julij
ob 14.00. Zbor pri Občini Ljubno
8. Pohod prijateljstva
ob 16.30. Veselični prostor v Gornjem Gradu
Prireditev ob 135-letnici PGD Gornji Grad
ob 17 .00. Gornji Grad
Povorka v okviru Čebelarskega praznika
ob 18.00. Veselični prostor v Gornjem Gradu
Veselica s skupino Zaka' pa ne
Torek,
24. julij
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
Sreda,
25. julij
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
26. julij
ob 10.00. Foršt
Likovna delavnica na vrtu Slikam s prijatelji
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Naročniki Savinjskih novic 
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os-
tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in 
poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	TOTAL	
TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me-
njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372.
Prodam prašiče, domače vzreje, raz-
ličnih tež, možna dostava. Andrejeva 
kmetija; gsm 031/509-061.
Prodam kozlička za zakol ter kozje 
mleko; gsm 041/884-056.
Kravo simentalko, 2. tele pred telit-
vijo, pašno, in kravo križanko po prvi 
telitvi prodam; gsm 041/239-017 .
Prodam kravo molznico, simentalko, 
po prvem teletu; gsm 051/319-040.
Prodam mlado zajkljo rd. novozelan-
dec in plemenjaka nem. orjak. Sp. 
Rečica; gsm 070/870-321.
Prodam bikca čb/rh pasme, starega 
10 dni; gsm 041/519-507 .
Prodam teličko križanko 150 kg; gsm 
041/783-572.
Osličko staro eno leto in kozlička 
prodam; gsm 031/695-208.
Oddamo mlade račke in mucke. 
Zdenko, Nova Štifta; gsm 051/341-733.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, do-
pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
Kupim telice in krave za zakol, plači-
lo takoj; gsm 031/832-520.
DRUGO – PRODAM
Prodam otroški stol za hranjenje, 
prevzem v Nazarjah, cena 20 EUR; 
gsm 051/357-753.
Prodam zajčneke, ugodno prodam 
gume na felgah za golfa dvojko; gsm 
040/362-591. 
Prodam cepilec na sveder, ohranjen, 
zelo ugodno; gsm 041/783-448.
Prodam lesene gajbice 55x37x28, 
ugodna cena; gsm 031/284-658.
Traktorske gume 360/70 R20, 50-60 
%, poceni prodam; gsm 041/230-
133.
Prodam bukova drva - hlodovino 6 
m3; gsm 040/430-080.
Seno v okroglih balah prodam; gsm 
031/695-208.
DRUGO – PODARIM
Podarim lepo ohranjeno spalnico; 
gsm 041/962-546. 
NEPREMIČNINE
Prodamo adaptirano stanovanjsko 
hišo z gospodarskim poslopjem in 
zemljišče 5000 m2, na Trnovcu; gsm 
031/663-548.
Najamem manjše stanovanje, vi-
kend ali hišo v Mozirju z okolico; gsm 
051/248-291.
1 ha travnika prodamo; gsm 031/453-
163.
Prosim če ima kdo za oddat v najem 
40 m2 stanovanje v bloku v Nazar-
jah, popoldan; gsm 040/349-265. 
Ugodno do stanovanja, prodam del 
hiše s obnovljenim stanovanjem 35 
m/2 blizu Mozirja za 21.000 EUR, za 
5.000 EUR kupnine počakam eno le-
to; gsm 070/777-281.
Savinjske novice št. 29, 20. julij 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi