ffO O dar v ke m ar Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo decembra 1869. še tudi v se mogoče bilo osnovati novih podružnic niso osnovane nove občine ker s kterimi se imajo Gospodarske stvari. Véliki zbor družbe kmetijske kranjske 24. novembra. Letošnji zbor ni bil samo obilen po številu svojih predsednik namesti mnogozasluženega gosp. Fid. Tr- po sklepu zbora lanskega vjemati podružnice; to pa se bode menda kmalu zgodilo; dalje omenja važnosti današnjega zbora, v kterem se ima družbi voliti nov družbenikov (zbralo se jih je nad 70), temuč tudi ži- pinca, in naposled imenuje zastopnike avstrijskih vahen po razgovorih, in važen po nekterih sklepih v kmetijskih družeb, ki v znamenje prijazne zveze se po prid domačega kmetijstva, kamor posebno štejemo sklepe njih želijo udeležiti današnjega zbora; družba dunaj- zarad zboljšanja lanu in prediva. Trajalo je zborovanje ska je imenovala za svojega zastopnika gosp. Fid. čez dopoldne in zbor se je popoldne ob treh spet začel ter T r p i n c a, družba štajarska gosp. Ferd. Schmidta končal proti 6. uri zvečer. Na ogled postavljene so bile družba go r nj e - avstrij s k a gosp. dr. H. Costo sledeče stvari: ruski in holandski lan v surovém družba v Pragi, Brni, Levovu, Zagrebu, Ce 9 7 oicuctic on v ai j. . x u Q i íu liviwuuuui * "" » —— - * ——- » o / ^ 1 ? v » w v u j tJagicuu, Vy O" stanu, potem pa v predivo izdelana v različnih stopi- lovcu in Salcburgu dr. Jan. Bleiweisa, družba njah po belgiški šegi; — gosp. Rihard Dolenec je v Trstu gosp. viteza Grutmansthal-a, družba ti- vse te reči prinesel iz Moravskega, kamor ga je letos rolska gosp. A. Brusa. V OU IV/ JL KjVJJL IU Í.IJ.V/ÍM* OIXU^M j «.Míaj-aw-. j------- družba kmetijska poslala z A. Piskarjem iz Motnika Po začetnem predsednikovem govoru začel se je in J. Maj aron om iz Borovnice vred, da se djansko vršiti program današnjega zbora. izurijo v belgiškera izdelovanji lanú 7 ktero dandanes Tajnikov adjunkt gosp. Brus bere sporočilo prekosi vsako drugo blagó. Razstavica lanu in prediva glavnega odbora o važnejših opravilih in obrav Dolenčeva je obraćala, in to po pravici, pozornost vseh navah odborovih od lanskega zbora do letošnjega; nje praktičnih kmetovalcev na-se. Poleg tega je bilo raz- govo delovanje kaže 932 toček, ki so se obravnavale stavljeno veči del za to izdelovanje potrebnega orodja, v 19 sejah, med kterimi je bilo tacih ki ga je izdelal Pis kar iz Motnika, kakor ga je videl 7 v kterih sta bila sl. c. kr. deželna vlada in sl. deželni odbor nado na Moravském, in ki je pripravljen, po nizki ceni na- mestovana po svojih zastopnikih. praviti tako orodje gospodarjem, ki ga bojo ob svojem času želeli Sporočilo našteva pred vsem izvrševanje lanskih zraven tega orodja bila je napovedana še zborovih sklepov ter pravi, da je odbor Njihovi eksce-ena veča mašina, ki pa ni prišla iz Moravskega zarad lenciji ministru kmetijstva grofu Potockemu poslal diplomo častnega uda, ktero je gospod minister radosten VI- ovir na železnici. Kadar tedaj pride v Ljubljano delà se bo v pisarnici družbe kmetijske. Tretja stvar, sprejel; — da se nove podružnice niso mogle ustanoviti ki je bila razstavijena, bila je lesena pumpa za gnoj- zato, ker — kakor je že predsednikov govor navedel nic o poleg gnojnišč, narejena po enaki gospodarja še nove občine (soseske) niso gotove; —da gozdarska Jarca v Medvodah; odbor družbe kmetijske jo bode šola, ktero je družba kmetijska prva sprožila, se je po priporočal v svojem poduku, ki ga bode na svitlo dal blagodušnosti kneza Schonburga in s podporo sl. dežel- pod naslovom: „kako naj se pametno narejajo gnoj- nega zastopa letos v Sneperku začela; — da se bodo , kader bo razpisal premije za umno nare- mogle premije za žive meje deliti, je družba kmetijska • V V // niscau jena gnojnišča. — VJlUOjJ« U\JUUIUJ«J VI J Vy XHÍJ^WUVIM?.* 1M stave, prevzemó na državo, in se občine od njih rešijo. I^vyu tti ï V V W, €U j T VillV y Vifcf ^/VVl VN/^V ^ V V« w 14. te po- zemljišnem davku, in vseh prošenj vsakokrat ponav ljati, icluvcu ui oc div u1 ČXJ ojjliciu u jj clill , vicfc , aai gv/oj/w deželni predsednik sam pripoznava, da je dežela pre temvec bi se skoraj smelo upati da kar gospod obložena, in ko je od ministra přišel ukaz, po kterem se prav tolmači najviši sklep od 31. decembra 1864. leta, kteri se je do zdaj v škodo naši deželi rabil, da se bode gospod deželni predsednik potegnil za to, da bi se naši deželi, kar zemljišne davke zadene, pravica skazala, da bi se tolikanj odpisalo, kakor je mogoče. Da vsi davkarski uradniki ne dopolnujejo na tanko in enako svoje naloge, kaže nam dotični pregled, koliko se je odpisalo davka za ta in oni okraj , in to je prav, da je odsek ta pregled poročilu pridjal. Če človek pogleda ta pregled, mu pade na enkrat v oči taka različnost o tem, koliko je za en okraj od-pisano bilo in koliko za drugi, in vendar so si ti okraji enaki, kar zemljišne davke zadene, to je, da so z zemljišnim davkom enako preobloženi. Clovek mora misliti, da ta različnost izhaja po tistej osobi, ktera v enem okraji bolje za ljudstvo skrbi, kakor v drugem. Glejmo samo ljubljansko okolico. Leta 1866. se je odpisalo 17667 gold. 20 kr., za leto 1867. pa nič, da-si je ravno isti sklep bil za leto 1866. kakor za leto 1867., in če je bila leta 1866. preobložena z davki, je bila 1867. leta ravno tako preobložena. (Res je!) To je le ena sama prilika, s ktero dokažem, kaka krivica se more goditi, ako se ne spolnuje po najvišem sklepu to, da bi se odpisal davek, s kterim je kdo pre-obložen; to je zapovedano, in ni nobenemu na prosto voljo ^dano. Če pogledamo v pregledu ljubljansko okolico 1866. leta, in spet ribniški okraj 1866. leta vidimo, da ribni-škemu okraju ni nič odpisanega, ljubljanski okolici pa 17667 gold. 20 kr.! Kdo je vzrok temu enemu in drugemu? Tisti gospodje, ki imajo za to skrbeti. (Dobro, dobro !) V radoljiški okolici je bilo leta 1866. odpisano 243 gold. 7 kr., leta 1867. pa nič! Tukaj, gospoda moja, v tem pregledu je zrcalo, kako različni uradniki za naše okraje razliČno skrbijo (živa pohvala), in ker jim je na prosto dano, kako eden za eno leto skrbi, za drugo pa ne, kakor se je godilo ljubljanski okolici. To je žalostno, in mislim, da prečastiti gospod deželni predsednik mora sprevideti, da to se ne more na prosto voljo puščati predstojnikom, ali oni hoté spoznati, da so okraji preobloženi ali ne; temveč ako ne stori kdo svoje dolžnosti, mora se po drugem sredstvu skrbeti za to, da se za vse kraje enaka pravica godi. Jaz dobro vem, da so eni okraji bolj in drugi manj obloženi, to mi je znano, ker sem jaz od začetka to stvar sprožil, in na tanko dokazal, kteri so bolj obloženi, ali v tem, kakor sem dokazal, sem vendar tudi dokazal, da take različnosti ni, da bi se za ljubljanski okraj za eno leto odpisalo skoro 17 do 18 tisuč in za ribniški in radoljiški okraj pa nič! Kdo bode mislil, da je ljubljanska okolica bolj preobložena, ker se vendar lahko vse v denar spravi, kakor ribniška, radoljiška in kočevska, za ktere okraje leta 1867. in oziroma 1866. leta ni bil krajcar odpis an? Tedaj želimo in prosimo, da prečastiti gospod deželni predsednik posebni pozor ima na to, da se najviši sklep od 31. decembra 1864. leta, dobrota našega presvitlega cesarja, naši deželi i z-kazana, ne skazuje na en ih krajih samo, temveč na vseh krajih, da se ljudstvu dá, kar mu gré. Dalje bi še rad opomnil, in prosil, da prečastita deželna vlada tudi na to pozor obrača, da če sila tako daleč pride , da ljudje davka plačati ne morejo, da se jim popisati in zarubiti mora premakljivo blago, in potem prodati po javni dražbi, naj se skrbi, da se fundus instructus potreben za gospodarstvo ne bode prodal; na primer, potrebna živina, vozovi itd. kar je neobhodno potrebnega, da se naprej pelja gospodarstvo. To je eno, in druga prošnja gré na to, da naj se častiti uradniki davkarski zarad sprejemanja štiber tako držijo, da bodo kmetje, kterih nekteri imajo do 10 ur hodá svojo štibro plačati, svoj posel kar hitreje mogoče opraviti mogli; da ne gledajo uradniki na vsako minuto, na vsako četrt ure, ali na nektere dneve, če kdo hoče plačati svojo štibro, če ravno bi se morebiti znali zagovarjati gledé na njih uradniške dolžnosti, da bi ne bili siljeni, sprejeti davkov. Tretja prošnja gré na to, da, ko imamo skušnje, da včasih se mora več kmetov zarubiti v eni vasi ali občini, ali v sosednih vaseh zarad davka, in gre eden rubit, tako da jih na dan po 10—20 ali še več rubi, za ktero delo mora vsak posebej plačati tako, da na zadnje skor toliko stroškov pride, kakor je pravega davka, naj se temu v okom pride. To ni po pravici. Prosim tedaj , da deželna vlada skrbi, da se take napake odpravijo, in da se rubežno plačilo enako razdeli na vse ob enem, ali na en dan rubljene, z eno besedo, da se po krivici in nepotrebno ne napravljajo stroški ljudém. (Živa pohvala.) Za dr. Tomanom govori še deželnega glavarja namestnik Peter Kozler tako-le: V lanskem delovanjskem sporočilu je stalo tudi to-le: „Pa tudi nektere c. k. okrajne gosposke niso storile svoje dolžnosti. Tako se za 1. 1866. kočevskemu in ribniškemu okraju ni čisto nič, in laškemu samo 104 gold. 79 kr. odpisalo, čeravno je sploh znano, da spadaj o ti kraji med najsiromašneje". Tedanje sporočilo je nagnilo gosp. deželnega predsednika, da je deželnemu odboru obljubil poslati pre-gledni izkaz od tistih zneskov, ki se bodo vsled najvišega sklepa od 31. decembra 1864. 1. vsakemu okraju na gruntnem davku za 1866. in 1867. leto odpisali. Ta obljuba prečastitega g. deželnega predsednika mi je dala priliko, da sem v odseku storil predlog, naj se ta pregledni izkaz letošnjemu sporočilu zastran grunt-* nega davka priloži, ter se je moj predlog po vseh od-sekovih udih potrdil in izkaz res pridal. Najpovršneji pogled v ta izkaz kaže, kako različno se je ravnalo, kar je že tudi g. dr. Toman omenil, in moram reči, da se po moji misli ni delalo s primerno marljivostjo. Jaz spominjam le to, da se je zavolj Rib-nice in Kočevja že lani odgovor zahteval. Tema okraj ema se za 1866. in 1867. leta ni ne en krajcar odpisal. Tudi laškemu okraju se za 1867. leto ni čisto nič odpisalo. Kot zastopnik teh davkovskih okrájev si štejem za dolžnost, prošnjo izreči, da se za črko a), kjer gré za ukaz c. k. okrajnim glavarstvom, to povdari, in da se laški, ribniški in kočevski davkariji zapové, da bodo ta najviši sklep od 31. decembra 1864. leta na tanko spol-novale, da bodo tako tudi moji volilci enkrat presvitlega cesarja milosti deležni. (Dobro!) Naposled govori poročevalec Svetec tako-le: Jaz bodem le nekoliko dodal temu, kar so izrekli prečastiti predgovorniki in sicer bodem ob kratkem nekoliko besedi odgovoril prečastitemu gospodu deželnemu predsedniku. če sem ga prav razumel, se prav za prav vjemamo v poglavitnem; zakaj on se je skli-cevai na ukaz od 19. avgusta t. 1., kterega je tudi odbor z veseljem pozdravljal in ga našel za takega, ki zahtevam deželnega zbora prejšnje leto izrečenim popolnoma zadostuje; in je menil, da zdaj, ko imamo ta ukaz, bi prve točke, ki jo predlaga odbor, prav za prav ne bilo treba. Mislim, da se prav ne razumevamo ; zakaj odbor le to natnerjuje, da bi se na tanko pazilo, da ta ukaz se spolnoval. Ne vem, da bi zadostilo, Mi Če se bode tako spolnoval, kakor dozdanji ukazi, imamo skušnje od poprejšnjih let, da se ukazi niso spolnovali in skrb da bi se tudi ta ukaz ne spolnoval, mislim, je opravičena po skušnjah, ktere smo do zdaj doživeli. To tedaj 7 kar predlaga odbor > ni od vec ampak je res od sile potrebno, ako želimo, da se ukaz popolnoma spolni; mislim, da vlada nima za kaj na-sprotovati, ako jo prosimo, naj pazi skoz in skoz brez prestanka > 7 da se bode izdan ukaz spolnoval. Kar se tiče druge točke za Črko b je tudi izrekel predsednik svojo misel, da je tudi v tej reči že da naj ustreženo, kajti ravno omenjeni ukaz veleva se privzamejo župani občinski itd. O,dbor je ta stavek prevdarjal, ali njemu se je zdelo, da ti zaupniki, ka- ktere izbiral jy.v.uivijm, "J « ~---- , - kor jih ima v mislih ukaz, niso taki občinski zastop, ampak taki, ktere okrajni poglavarji po svoji volji pokličejo in privzamejo. Odboru se je pa potrebno zdelo, da se ti zaupniki izvolijo od obcine, in da jih občinski zastop sam naznani za to, ker vemo da občinski župani, čeravno so občini za zastopnike izvoljeni, niso na vse strani občinski zaupniki. Saj vemo da se pri županu najpred na to gleda, da zná pisati , kteri 7 y in zato morajo ljudje izvoliti tistega za župana ravno pisati zná; ali pri taki volitvi se ne gleda na 1 U V U V ^iUUUl AiXltV ^ J-'* * VV^fc»* T w M. W V XAW U i« posebne lastnosti in druge potrebe dotičnega župana, da tudi ktere se večkrat še le pozneje pokažejo, in mislim ravno kar se davka tiče, ni vsak občinski župan y občinski zaupnik v reči. Ravno iz tega vzroka se je pa odseku potrebno zdelo, da bi se vlada posebno naprosila, da bi se jemali za zaupnike taki možje, ktere občina sama za to izbere in dotičnim okraj nim glavar-stvom naznani. Kar se tiče zadnje točke za črko (i je izrekel gospod deželni predsednik, da ta reč ni prav na svojem pravem mestu, da reambulacija ostane tudi po novi postaví Jaz se drznem drugo misel izreci. misli reambulacije popolnoma prestanejo ; Po tako moji ime- novana evidencija ostane ; ker tudi nova postava skrbi, da bodo, kakor dozdaj, katasterske premembe raž- in vidne; ali reambulacije v sedanjem pomenu ne bo, je tudi ne bo moglo biti, zakaj po novej postavi se bode cenitev tako godila, da bodo možje cenilci naj- in kaj Tedaj pred posamezne parcele cenili; ti opravijo cenitev, geometer še le pride za njimi, ter potem zaznamova so cenilni možje rekli, in potem v mapo prenese, posebne reambulacije po novej postavi ne bode in je biti ne more posebno kulturah 7 ta y zakaj da namen sedanje reambulacije je geometer konštatira premembo v ) po novi postavi po geometer nima tega kon-štatirati, ampak to konštatirajo cenilni možje. (Pintar: tako je!) Tedaj je moja misel, da po novej postavi ream- bulacija nima nic več opraviti, in če bi tudi kaj imela gotovo je 7 da po 14. nove postave o zemljišnih davkih taki stroški ne zadevajo več občine in dežele, ampak samo državo. Torej je po mojem mnenji tudi ta točka popolnoma opravičena. Kar se tiče predloga g. poslanca Dežmana, moram reči, da ga popolnoma za opravičenega spoznavam, meni se samo treba zdi nekoliko opravičiti odsek, za- kaj da on ni takega predloga prinesel pred zbor. y Vzrok temu je ta, da to, kar je povedal g. Dežman spada v budget in riti, lib p» b« vaov^», i\i jw |/vuh.»ijvju him uvivf uujuttv poročilo. To je vzrok; drugače pa, kar se same stvari tiče o budgetu ima finančni odsek govo-ne pa ta odsek, kije bil postavljen za delovanjsko y rad pritrjujem g. Dežmanovemu predlogu. Vsi predlogi so bili enoglasno odobreni. Vrtec lepoznanski. Visoka pesem. Zložil Jovan Vesel-Koseski. (Dalje.) VIII. Skusbi ne prepušaj nas! Dobrih del po stopnici hoditi, To nam je od nekdaj tvoj ukaz Ne dvomljiv, ne omahaven biti, ) Bliža zavodbe se izraz ? 7 Kot junak poguma se napolni De stojí v boritvi krepki dob, Vihri kjer, al množici nevoljni Kaže strog namembe ojstri zob y Tako tud kristjanu je potreba Paznosti, poguma in obran, Zraven pak, de blagor mu iz neba Prosbi v sled, obilno je poslan ; Božji dar de ga, veljavna vera, Čistosti, pravice krepki duh, V oblu borb, vertečih se, podpěra, Strupa ga otmè posvetnih muh. Redkokrat je Človek srečen tako, Brez over doverši de obhod; Vsih skušnjav de ognil bi se jako, Smertnimu ni dano od prisod. Pa krepost, kaj bila nek bi vredna Ako bi brez truda prišla nam? Ravno to ji je priklada medna De vojak jo pridobi si sam. y y Tode boj za zmago to ni igra y Hteva moč in terja živ pogum; Mik mesen je slika zrelu tigra, Zmiraj ne premaga ga razum. Bor začné in zatemni se duša , Misli blesk obdá dvomljivi mrak, Zmoten duh scer dvignuti se skuša Pravih pa namer ne najde vsak. y Ysmili se, gospod, ob uri toti 7 Pošli v nam pnmerjeno pomoc 7 Krepi nas pogibelni na poti, Kar pretí nesrećo , pihni proč. Reši nas potuhe in zvijače, Blodenja, golfij e, vernih zmot, Vari nas pod rozo skřite kace, Zgini nam nestalniga pohot. Z mečem daj nam bojevati vere Brani nas napada pravde skit, Čistih mnenj , pogumnih iste mere, Sledimo pravedne misli svit. Cesta snag ostani nam podnožje, Sercu mir tihotni bodi dan, 7 V tebe up nam varno je orozje Delà trud nečimernosti bran. 7 Bodi nam nevgugana pravica Geslo zdaj, in zadni dih, Vednoma medsebna govorica Srecnih ur, ko Časov pusto zlih; Geslo nam namemba le nebeska, v dar in čin zaupanje Božji Tako nam ne bo dosežba težka V sercu kar primernih želj zavrè 7 Hrabro tak , namere stanoyitne, Ko sicer je prosti božji dar, Svitle te so krone pridobitne Vsakim, ak premaga mu je mar. Bog nam dá, ko molimo pobožno, Njemu v east obernjen slab obraz : „Vsmili se, te prosimo vsi složno, Homatij iz grešnih otmi nas !" (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Iz Celovca. (Družba sv. Mohora) je 13. novembra 1. 1. sklenila, za 1. 1870. svojim družnikom podati sledeče knjige: 1. „Življenje svetnikov in světnic Božjih" (5. snop.) s podobami; spisuje in nadaljuje g. M. Torkar; 2. povest „Žalost in veselje", kterej je bilo enoglasno prisojeno prvo darilo, spisal Andrejčkov Jože; 3. Tom-šičevo gospodarsko delo „Poljedelstvo", obdarovano z drugim darilom; 4. „Domače in tuje živali" (3. snop. „Ptice") s podobami od prof. Erjavca, in 5. „Kole-darček za leto 1871" z imenikom in z razno kratko-časno-podučno tvarino. — Potrdil se je tudi pri tej priložnosti „Besednikov predlog, naj se privzame v „ ko-ledarček" kolikor se dá obširen životopis pokojnega Janežiča inse mu dodá njegova podoba". — „ Živ- , ljenje svetnikov" se bo tiskalo v 17.000, ostale knjige pa v 16.000 iztisih. Iz Loža 29. nov. J. P. — Naznanite drage „ Novice", da naš visokocenjeni učitelj gosp. Blaž Rak tel iz Starega trga je po kratkem toda hudem trpljenji 20. dan t. m. umrl. Trudil se je marljivo na težavnem učitelj skem polju v ložki fari skozi 39 let. Kako srčno rado ga je imelo ljudstvo vse, kazalo se je na pokopa-lišču, ko se je po kratkem nagovoru preč. gospoda dekana cirkniškega enoglasen jok razlegal. Iz Gorenskega 2. nov. S. (Kako se učitelju godi na kmetih), náte to-le črtico. Kot cerkovnik imam v jeseni biro v žitu. Nekaj je pri nas vaščanov, kteri niso revni, vendar biro dajati se ustavljajo vsako leto. Koj ob nastopu službe leta 1867. sem čul, da mi bode zaostajala kolektura, in res prvo jesen sem sam to skusil. Zarad tega sem šel k županstvu. Al kaj sem tukaj izvedel? „Idite do c. k. okrajne gospóske" — je bil odgovor. Vložim tedaj tukaj prošnjo. Ležala je tiho in mirno kot v zimskem spanju nezapopadljivo dolgo. Drugo prošnjo vložim še le 12. svečana t. 1. Iz tega vidiš, dragi bralec, da mi je za 1. 1868. zopet bira — zaspala. Nekega dne pride vendar od omenjene^ gosposke do županije ukaz, naj ona to reč poravná. Sel sem tje; al župan mi pravi: „Jaz ne morem zdaj nič storiti, počakajte; ako v 14vdneh nič ne dobite, potem morate še enkrat prositi. Cas 14 dni preteče, toda niti sluha niti duha ni o biri. 16. aprila vložim zopet prošnjo, pa — zastonj. Kmalu potem pride c. k. okrajni glavar po druzih opravkih v našo vas. Jaz to zvedši, stopim do njega, se mu poklonim in ga prosim ponižno v tej zadevi hitrega pripomočka. Na to mi on tako-le odgovori: „Ste že vložili prošnjo?" „Da", gospod, že trikrat". „Pa še potrpite, mi pravi, to ne gré tako hitro. Za prvo Vam doide pismeno vprašanje, ali ste že dobili kaj ali ne ; na to bodete odgovorili ; še le potem bodem razposlal do županije eksekutivne listke s pristavkom , da naj ona to reč končá. Poklonivši se po razgovoru odidem, misle si, da takim gospodom je lahko o potrpežljivosti govoriti, kajti oni imajo vsega dovelj, marsikteremu moje „baže" se pa velikokrat „pajčevine po trebuhu" delajo. — Preteklo je spet okoli 5 mesecev, — al za „šolmeštra" ni hotela napočiti „zarija boljše příhodnosti". — 28. kimovca sera tedaj djal: France, ker si že šestkrát prosil, poskusi še sedmikrat; morda se ti iziđe po volji. Naredim toraj prošnjo ter razkla-dam, da moji dohodki niso tako obilni, da bi pri dandanašnji dragini, in ko moram cerkvenemu hlapcu dajati 70 gold, letne plače, mogel puščati biro okoli 18 gold, vrednosti. Res v treh dneh mi pride prošnja nazaj z rubriko: „Dem Gesuchsteller mit der Weisung zuruck, den Ausweiss uber die Collektur-Riickstánde neuerlich (!) vorzulegen". Hipoma vstrežem tudi tej želji, al mili Bog! zopet preteče šest tednov, in vedno še glodam kost potrpežljivosti! Ali ni po takem resnica, kar že starodavni latinski pregovor pravi: „quem dii oderunt, magistrům fecerunt?" Iz Brezovice poleg Ljubljane. (O napredku živinoreje in semnju.) Ne zamerite nam „Novice", ker je napredek geslo današnje dobe, da se tudi mi drznemo o napredku živinoreje naše močvirnate doline sprego-voriti. Odkar smo začeli po nasvetu rodoljubnih mož v „Novicah" in „Pratiki" ravnati, da smo sopašnike razdelili, hribovsko pašo opustili in živino v hlevih kr-miti začeli, nimamo samo lepše živine in več gnoja, temuč tudi v borštih zdaj mlado lesovje raste, da ga je veselje pogledati, ktero je popred kakor pristriženo stalo. Vsega tega bi mi nikdar ne bili dosegli, ako bi bili glas teh rodoljubnih mož preslišali. Kdor še spi, naj se tedaj zdrami, in naj posluša glas, kteri v njegovo korist doni! V naši dolini je pa že tudi mnogo šotnatih delov zgorelo tako, da imamo zdaj tam senožeti, kjer je nekdaj šota ležala, in tako tudi več mrve pridelujemo memo nekdaj; to pa nam je tudi pomagalo, da smo število živine skoraj čez polovico pomnožili. Tako imamo zdaj v naši fari toliko lepe živine: goveje, konjske in prešičev, da tudi pri nas lahko semnje imamo. Naš čislani gospod župan nam je peticijo za dovoljenje semnjev naredil do slavne c. k. deželne vlade, ktera nam je 3 semnje za živino dovolila, in sicer: 30. grudna, 17. prosinca ali sv. Antona dan, in v četrtek po véliki noči vsako leto. In tako bomo že prvi semenj 30. grudna imeli, če ga tudi „Pratika" še ni naznanila, na Brezovici pri sv. Antonu, eno miljo od Ljubljane poleg tržaške ceste; potem pa vsakega na dovoljeni dan. Pridite tedaj , ki želite lepe živine kupiti in vi, ki jo želite prodati. Pridite obilno, da bo veliko barantije. Farm ani. fz Senčurja 24. nov. R. (Šolske homatije). Vsled dopisa c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji od 23. dne p. m. smo v naši župniški cerkvi začetek šole 3. dan t. m. s to gosposkino opombo oznanili, da taki stariši, ki svoje otroke nemarno pošiljajo v šolo, bodo brez usmiljenja kaznovani. Mislil bi človek, da naše sl. c. k. okrajno glavarstvo, kot sedanja viša šolska gosposka, ktera umeje tako strogo žugati ljudem in v enacih zadevah tudi ne prizanaša rada pregrešnikom, bode tudi skrbno pazilo na to, da je šolsko poslopje z vsem potrebnim previđeno. Al kar zadeva našo šolo, čutiti je, kakor bi okrajni glavar bal se zameriti svojemu ljub-čeku in našemu obcinskemu županu, ki mu je vseh slučajih ne samo zvest podtikavec, marveč še po njegovem mnenji med Senčurjani edina „inteligencija in kapital," da-si tudi nima preobilo niti v glavi niti v mošnji. Pustivši vse drugo za zdaj na strani opomnim samo to, da akoravno letošnja nenavadno zgodnja zima že ves ta mesec več ali manj občutljivo pritiska s svojim nevšecnim mrazom, vendar naša solska peč od začetka letošnjega šolskega poduka do današnjega dneva še ni bila nikoli zakurjena, in ubogi otročiči, kojih nekteri po celo uro hodá zahajajo v šolo, se v njej z učiteljem vred zarad županove zanikarnosti mraza tre- sejo, mesto da bi se vspešno učili. Sicer je učitelj že večkrat opomnil župana, naj oskrbi za šolo zdaj toli- kanj potrebnih drv, za ktera on vsako leto iz občin skega sklada denar dobiva, a govoril je vselej gluhim um: zato pr avlj gnojnišč 1000 gold pa usesom, ^ t — —-----— — ~~ —: mrzla; dalje pritožiti se v tej zadevi si pa boj ne upa, ker mu je še preživo v spominu, kako y da nakupi jezerskih in trbiških ovnov in kajti drv le ni in šolska soba je zmirom še o vac in jih razdeli po deželi enako tako kakor bike. podučne bukvice revež )e bil pisale, kadeř bodo Premije se bodo gotove, kako naj se napravljajo gnojnišča; kmalu pa obce spoštovani in izvrstni sprednik njegov naglo pah- se bode oklicalo, pod kterimi pogoji se bodo dajali ovni njen v gorensko Sibirij nom zarad šolskih drv Eateče, ker je bil z zupa prl Iz usmiljenja do ubozih in ovce, in pozvali se bodo gospodarji otročičev so minulo soboto naš gosp. župnik se prito žili pri okrajnem glavarstvu v Kranj nJ «t ter zažugali, da , naj se oglasijo (iSvetli knezoškof in pa preč. gosp. dr. PogaČar) se danes ponoči podast na pot v Rim : v Gorici bota z bodo na svojo lastno odgovornost ukazali zapreti šolo velikim škofom in knezom goriškim pričakala škofa tr tako dolgo, dokler se ne bo s kurjavo greti začela. In žaškega, kteri pred dohodom cesarjevim ne more lahko dragi čitatelj! kaj misliš, kaj se je vsled tega^zgodilo? zapustiti Trsta, in potem vsi skupaj odrinejo po želez- cerkvenem zboru bodo tedaj s škofom Ne da bi bil c. k. okrajni glavar, kot naša viša šolska nici v Rim gosposka přijel župana in ga zarad te kazni vredne vnemar- Mrakom vred nosti zasluženo grajal, ampak poslal je 7 gl. kazenskega kofj K ra n j denarja šolskega našemu on oskrbi za šolo potrebnih drv spomnivši se, kako sta naš okrajni glav pniku, zahtevaj Al oc, na] g. župnik, dobro Derbič in (V zboru katoliskega društva) je prof, dr n čino z vneto besedo šibal ljubljansko nemško inteli gencijo, ki je dvakrat vrela v gledišče n a pri konecletnih šolskih preskušnjah ovo d dr 21 let zazidano y da gledala njegov komisar pri konecletnih šolskih preskušnjah, ovo"; — dr. E. Costa je £ so duhovni učitelji otroke iz kršcanskega nauka v društvo napravilo za milod Barbaro Ubrik Costa je govoril o odseku, ki ga je jih nazočnosti zaznamke napredka za so denar ročno nazaj pnikov posebej izpraševali 1 î n ttva T»ii A/V*A rvv»i y take rimi yy ij prvi ta da s mene, med kte podporo Čitalnicnih gospá in go rdeče precrtala, spodičin vzame na-se skrb za napravo zimske obleke poslali ter s tem razodeli, da, za bog lsk t r o k Kakor slišimo, osnuje ka ako se jim zanikuje nadzorništvo šole v tako imenitnih toliško društvo 12. dne t. m. veselico in dohodke niene w * 1 « ft • V M _ -1 ___________V _ 1 _ 1_ _ * • w t 1 ^ ^ • m m m. ^ tJ v nravno kurj vljenje segajočih zadevah snaženje dimnikov, pometanj y se za šolsko šolske sobe in obrne v pripomoč te miloščine leta kteri kar je sicer tacih opravil, prav lepo zahvaljujejo in to novim šolskim nadzornikom prav radi prepuščajo y se mladina naj Iz Kranja 29. nov. (V tukajšnji čitalnici) bode Wretschk r-"0 — kakor prejšnja bi pomagal vsak, komur se smili uboga (Nadzornika ljublj. gimnazije in realke) gospoda Holzinger sta bilazaporedoma tukaj prihodnjo nedeljo 5. decembra ob 4. uri popoldne občni da sta po šolskem dvalizmu — realističnem in huma Predložili se bodo računi in volil odbor za pri- nističnem — ogledavala šole. Dr. Wretshko nosi glavo zbor. hodnj leto Vljud vabi častite društvenike db zeló po koncu, Holzinger je bolj oskromen gospod s Iz Kranja 28. nov. x. slednjih „Novicah" dostavljam V se kterim more profesor Heinrich posebno zadovoljen biti Svojemu dopisu v po- pri nauku slovenŠčine v gimnaziji ga ni bilo : al zato dober gospodar je bil prejšnji župan Pire tega, nektere vrstice. Kako ne, ker ■ , _ -mm m tt y vidi se iz da je v ňajlepšěm "reďu zapustil mestno kaso z razume slovenskeg «.V,* lu^umv jezika, «1J. A uboga slovenščina ne potřebuje nadzorstva? ali zato ne, ker gotovine, in vendar se je pod županovanjem mesto, kolikor je bilo mogoče. Ker se očituje prejšnjemu gosp. županu, daje preveč samo- s voj no ravnal, tedaj nasprotniki njegovi morajo s tem sklenil. da ostanki bandáž 1800 gold, njegovim storilo za (Na bojisču dalmatinskem ranjene ali zbolele vojake) pripeljejo tedaj gotovo tudi v ljubljansko vojaško bolnišnico. Odbor milostnih gospá, leta 1866. ustanov- nehoté sami priznavati, da dobri stan blagajnice je po-Po vsem tem smo trdne misli ljen, pod voditeljstvom gospé baronovke Codelli-jeve, je , šarpij itd. iz leta 1866. se sebno njegova zasluga, da bodo naši mestjani, kedar spregledajo prosili ; y še g Pirea naj bi jim spet bil župan; zdaj mirnega srca lahko gleda, kako se bode vršilo županovanje naprej in koliko bode mestu koristila nemška pisarija porabijo za te reveže, za ktere ima sedanja dunajska vlada veliko večo odgovornost, kakor leta 1866. Bel- odgovornost, kredijeva za nesrečo na Ceskem. On (Čitalnica) napravi prihodnjo nedeljo zvečer en del bode pevski, drugi gle- ob 7. uri „besedo", bil mož, ki se ni dal po nikomur ne sukati v svojem delovanji, in tudi po birokraciji kako neprestrašeno . .— , — _— — r ~ * « —.», v**^* dišni s podporo dramatičnega društva. Program pev- je délai na prid mestu, da bi mu naklonil dohodkov videlo se je med drugim iz tega, kako krepko se je potegoval za to, da dobi mesto poštene procente od tega, kar vinski davek znaša. Ali se bo morebiti uradnik cestni Sovan, ki je danes tukaj, jutri drugod, in kije letal po mestu, da ne bi se volili narodni možaki, potegnil tako za korist mestno, ali pa morebiti novi od- skega oddelka je: zložil V. Hendrych. Poziv petji. Možki zbor Recitativo e canzone di „Fiorina". Solo za sopran z glasovirom, zložil Drag. Perdotti. — 3. H r e p e n e n j e. Cveterospev možki, zložil Drag. Záhorský. — 4. Terzetto za dva soprana in tenor z glasovirom iz opere „Idomeneus" od Mozarta. Srečen zakon. Humoristični možki zbor, zložil Drag. Bendl. — Poleg gospodov pojete v tej „besedi" tudi bornik „Jurij v kotu" ali drugi novaki? Župan mestni mora srce imeti za prid mesta, vrh tega pa tudi besedo, da zna povsod in pred vsakim majhnim in velikim gospodom se potegniti za blagor mesta. — Povedati pa moram v popravo undanjega svojega dopisa gospodičina pl. Neugebauer in gospá Odijeva. Pevskem oddelku sledi vesela poslovenjena po M. Vilharju. igra „Servus Petelinček", Slavnoznani skladatelj Davorin Jenko y ki IZ naposled še to y da prečastiti gosp. Tomaž Župan ampak da je volil národně možé v 1. razredu, kjer je katehet na tukajšnji gimnaziji, ni se odtegnil volitvi Belega grada gré za leto in dan v Prago, je v ličnem iztisu na svitlo dal snopič srbskih, hrvatskih in slovenskih pesem za možki zbor in jih posvětil knezu srbskému Milanu Obrenovicu III. po uradnikih zmôgla protinarodna stranka y V in več o tej zanimivi zbirki y kteri Drugi pot je cena gold. razredu o národnosti še govoriti ni, naj zmaga Peter ali Pavel! (V občnem zboru muzejnega društva) je bil pl. dr. Lehman skoro enoglasno zopet izvoljen za pr vo- iz Ljubljane. (Družba kmetijska) je od sl. mini- mestnika, gospodje Trinker, prof. Konšek, dr. Ya- sterstva přejela te dni 300 gold, državne podpore za lenta y ravnatelj Schrey, prof. Wurner za odbornike gosp. Dežman za zapisnikarja in gosp. Dimic za bla- vladi hvalo izrekuje za izdanje brošurice o „občnih dr- gajnika. (Pod naslovom „,zidanje realke" vMiA/lrvn rlniî ^Mi/vlnrrii /lAhttA al in })olepsanje žavljanskih pravicah", one očitno vidijo, da je „Narod" to 79 debelo u 7 naj mesta") je predzadnji „Triglav" dobro opominjal bi se pri novih stavbah gledalo bolj na to, da se od- „Novice", ker 9 premijo veliko bolj zaslužil kakor „Novice" stran ij o v notranjem mestu veliki pregreski starodavnih zidarij, kakor da se lepša mesto od zunaj, kjer ga málokdo vidi. Mi bi tej želji izrekoma dostavili to, naj bi sè svojo suhoparno opombo v 35. listu. Poleg te avizije imajo disposicijonsfond pod svojim klju-drugo debelino od 10.000 gold, zagotovljajo Novicam" priložena brošu- v se čem Narodu", ako dokaže da hranilnica, ki isče pripravnega prostora za realko, v iz nemškega napisa „j.iaiuuu , nav uuaa^c, ua, ^auviuaui p rn u z e u a uruau- rica v svojih 19 členih ni original, nego le prestava prevdarek vzela pavovo nogo našega mesta: gostilnico wMf nu C ( îv\ aK ûnûm n»Aofi niaa \T aîto ir atta rî-Af a\ta visocih vladnih krogov nove ère" itiuoac^a ua^iaa ,, viovwu viauuiu niuguv LIUVC CIC , in vrh tega „Narodu" zagotovljamo še druzih 10.000 „pri konjiču" in ob enem gostilnico Novakovo. Gotovo gold, za to, da preveri svojega prijatla „Tagblatt" bi bili veči stroški, al dosegla bi se dva namena: realka da se je lagal, ko je v 200. listu pa ^^ËH ^^^M BHri H ■■ ; olepšanje mesta. (Prošnja.) Vnanje gospode ude čitalnice ljub- s , da omenjena brošura je tako objektivno pisana, da bralec iz nje ne izve kaj da vlada prav za prav misli. Evo slavni ljanske, kteri za letošnje leto še niso odrajtali letnega „Narod"! 30.000 debelih forintov v subvencijo za pri- doneska, naj blagovolijo, ker se leto koncu bliža stalo plačilo društveni blagajnici izročiti. 7 zao- (Očetj spet s svojo Odbor čitalnični. emŠkega Ijubljanskega gledišča) so se pa Barbaro Qbrikovo" osramotili, ali kakor hodnje leto. (Juri s puso) je v poslednjem svojem listu proti Novicam" dal muhi in komarju „zedinjeno Slove- zagovarjati. Ker se IO opet O DYUjU jjuai uaiu uutiavTw "oiuiuvuu; «jl* »«»ui. xuwuauj, Nemec pravi, blamirali strašno, kajti te dni so přinesli puščajo časniki novico, da sodnija v Krakovu ni našla nobe nega hudodelskega djanja v tem. da so. kakor so vice" nijo" muhami, komarji in 77 stare „Novice" ne vkvarjajo z 77 u Brencelj nu", naj druzimi tacimi mladimi mrčesi. pre- blagovoli 79 Jurja 7 (( podučiti. No v svojem času povedale, nôro svojo tovaršico imele nune svojem samostanu tako zavarovano, kakor Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Njih Veličanstvo cesar pride iz Tur-mora biti zavarovan besen (divji) norec. Liberalizem čije jutri v_Trst. Srečno je dovršil dolgo in težavno naproti, od kodar se ona po morji podá v Jakin (Ankono) in od-todi v Rim. Tudi ministerstva predsednik grof Taaffe nove ere se tacega, da bi vé, da je potřeboval v svojo glorijo kaj potovanje. Presvitla cesarica mu gré v Trst se pred svetom světil, češ, da milo skrbi za preganjane m mučene nune in ujimuc, — iu * xmm. miuioicioiva pcuacuuib. gluJL mahoma so tako „nedolžno" revo staknili v karmelitar- gré naproti cesarju in mu neki nese stolni govor v pre minihe in kar skem samostanu Krakovském. Velika preiskava hrup po vseh 79 liberalnih" časnikih in hajd tudi na gle dišni oder ž njo, da si lačni pesnik zasluži par goldi sojo 11. neki 7 s kterim naj se odprl državni zbor dunajski dan t. m. Kakor časniki pripovedujejo 7 ne narjev in da gledišče pride bode bene besede o premembi volilnega reda za dr In se vé da kako bi ljubljansk kos nemške kulture, žavni zbor v cesarjevem govoru; ministra Giskra in „i, « Herbst bota že za to —1---- teligencij mogl prestati brez 77 21 let zazidane nune!" In daj skrbela, da jima kak poslanec to d n i k i v Krakovu, kterih ne pači strast, rekli so, da ljubav izkaže in direktne volitve prinese pred zbor kot neobhodno potrebo, da se Avstrij reši pogube W " ne bode več ljudi tirala vomi ministri stopili pred Njih Veličanstvo in rekli nune niso se vkrivičile nikakoršnega hudodelstva. Tako r ens o va „Wochenschrift" pa ministrom vse kaj dru „parturiunt montes et nascitur ridiculus mus"! Ker po zega svetuje ter pravi, naj bi za blagor državni odgo takem „21 let zazidana nuna.......... v ljubljansko nemško gledišče Luter ga v jemlje na vrsto, kajt utegne kmalu priti „Martin pripoveduje, da „Tagespošta" že Gradcu pričakujejo na oder : po decemberski ustavi ne moremo pomiriti vseh avstrijskih narodov. tedaj je treba premembe njene popolnoma Gradca Pač dober svèt to ministrom Giskri. Herbstu rada, fcar spada „ zur Schule der Bildung bi se pa ljubij. konsorciumu „Martin Luter interesanten zdel, izdeluje naš „ Ako premalo Brencelj" kakor v po še Hasnerju ostane le klic vpijočega v puščavi 7 knjiga Dolgo in želi pričakovana dr. Fischhof 77 Oesterreich und die Biirgschaften seines Be slednjem svojem listu pripoveduje, strašne igre, da bodo standes" (Avstrija in poroštva njenega obstanka) pride poslusalcem v ložah in na parterj ne lasj stopili, ampak tudi sapa jim zastala, po teh-le načrtih po koncu te dni na svitlo. Raďovedni tudi mi pričakujemo te Ursa Strboncelj let brez vse jedi zazidana 7 _ ali mlada deklica, ktera je bila 200 knjige 7 kajt zamuauu. Oper» V cl IV tlil íá VU1U- — jjíjuauuil V DVUJCJLli U \ £j. 1131 u pripuvcuujc, ua Janez Klobasa" ali pečen in kuhan blizo 500 slovanskih študentov je na dunajském vseu- v aktih z vole ni pražen glas Fischhof je federalist in njegova beseda Zukunft" v svojem 272. listu pripoveduj da jim tulenjem 77 odrtnik, kteri sam sebe peče in jé. — „xx*#*/w jlv^viy- wno^u ioùoviujcuu ujiuxotoioivu uau&.a jim ski" ali grozovit razbojnik, kteri sné po 100 ljudi na na teden dovoli nauka v materinskem jeziku Hinko Tolovaj- čilišču in ity ministerstvo nauka jim celih in sicer 79 dan s kožo in kocinami StraŠinskem" ali 9999 strahov po 100 sežnjev visokih Krvav prstan" ali zaslužena kazen zarad odrtnij ouo iw J.JUU1 u» u» n^uvu uuTuii il a u rva v ixiatciiiiojevcLU jezatvu, íu oiuci Strasna prikazen v gradu uči prof. Miklošič vsak teden 5 ur staroslovenščino Na koncu vsakega oddelka krvave solze. — 77&aP ame prstan jokati in toči naroda? prof. Sembera pa 3 ure česko slovnico učilišče" take države, ki šteje največ slo vanskeg ; Je li to ,,vse- aka" ali mučenec, kteri je bil 255 let naboden na vrhu cerkvenega stolpa (turna). dohodka 68.000 gold. ______« x « « • « ^ -m m . * 1*1 i T T . t Pasji davek je na Dunaji letos znesel čistega Špela Prekvata" ali deklica leta tako zazidana, daje stala 360 let stara, ktera je nogi 77 bila Stara (Vžitnine, to je davka od povžitihreči lansko leto) so v celem cesarstvu (brez Dalmacije) copernica" ali žena, ktera se bo odrla do kosti pred pobrali 55 milijonov 141.930 gold, (predlanskem 51 očmí gledalcev in potem zopet oblekla v posušeno in milijonov), in sicer v našem delu cesarstva (Cislajta- vstrojeno kožo. (Odg niji) 42 miljonov 472.950 gold., na Ogerskem 12 mili-in avizo slav. vredništvu ?)Narod. Slov." jonov 589.316 gold., v Vojaški granici 79.664 gold. na vprašanje v 139. listu). 10.000 gold., o^m -— rv „ «v v* ^v,«*«, " od vlade dandanes še niso prejele, prepuščajo žganja, klavne živine in sladkora iz pese narejenega; kterih „No J VJJIV ▼ V/ ^ VA J T T VJMUiAX gx WVULÍ.VJL « 1/ • g^lUl Pobiral se je ta davek povsod od vina, mošta, piva, V • Il y • • • 111 1 i vice Narodu" da jih on namesti „Novic" potegne, kajti iz razun tega se je vžitnina na Dunaji 7 ^ ^ t # . i • A 1 • TI _ v T^ • T • TI • T „iiaivuu , poslednjih vrstic njegove kritike v listu 104 , v Peštu in Budi, Požunu, v Pragi, Lineu, Brni, Levovu, Krakovu, Gradcu * Ljubljani, Trstu pobirali tudi od moke, kruha, mjila (žajfe), olja, sveč, živinske krme in zidarskega gradiva. Ministri liberalci hočej zdaj > kakor se poštenjakom Od žganjase je nabralo čez 12 miiijonov gold. > od vina in mošta (vinskega in sadnega) čez i od podobi, odstopiti Francosko. Iz P leon nekoliko odkrižal sitne svoje telesne bolezni piva (ola) čez 16, od mesá čez (cukra) čez ----— ------- od drugih reci pa čez 4 milijone. od sladkora že mori nova skrb dušna d rž kralj jih neki neče razpustiti Komaj se je cesar Napo îsne bolezni, ga bor se je začel. ^uaiaj \JKJ£A t/j uu c1jl ugm vv« J. uihjjvuv. "" "" ' Pivar nic (olarij) je bilo lansko leto v našem delu sprotniki Napole in po novih volitvah so prišli nekteri grozno hudi na- na Ogerskem 323, v Vo- cesarstva (Cislaj tanij i) 2518, jaški granici 31 ; — vžitnina od piva se je memo pred- lanskega leta pomnožila za 963.930 gold.; skuhali so piva v celem cesarstvu lani 13 miiijonov 838.844 veder. Žganja so naredili lani, 10 miiijonov 788.649 veder. in njegove vlade kot poslanci v državni zbor, Pričakovati je tedaj hudih borb v zboru zdaj Rusko. — Rusovska vlada obrača svoje delovanj :u~i: A* ~~ J-1 ~- ---1 jbolj na to > se delaj železnice. Železnica Fabrik, ki iz pese delajo sladkor, je bilo lani 151 (12 več memo predlanskega) ; na Češkem in Moravském jih je največ, ondi 77, tukaj iz Křivková v Odeso je bila 7. oktobra, železnica od Azovskega morja v Konstantinov pa v sredi oktobra za vožnjo gotova lo. novembra se leznic 36. dprlo Pra vij 7 da se pa več druzih že potem, ko bode Rusij vžitnine pobrali za 7 miiijonov 264.973 gold., v Pragi litično Na Dunaji so lani imela železnic na vse dele svetá, bode začela svojo po milij on 276.349 gold., v Gradcu 596.441 gold. kcij 7 V lz Rima Cer k b Brni 498.280 gold., v Lineu 165.163 gold., v Ljubljani se začne dne m in bode v cerkvi sv. Petra; udeležilo se bode 149.215 gold., v Trstu 763.859 gold., na Stajarskem cerkvenega zbora, kterega že ni bilo 300 let, 35 kar brez Gradca 369.414 milijon gold., na 275.269 gold., na Koroškem dinalov. ki niso ■ 1 T • I 1 • ál^A / —-7 --- —-------- UlJLLč*JLU v f ai mou okofjc j %jukj aai uiuaiu v * onuiu V^ patnaf- Kranjskem brez Ljubljane 358.528, ^ov, velikih škofov, 29 opatov, 32 glavarjev duhovskih 925 kardinalov-škofov, patriar na Primorskem brez Trsta 298.358 in v Slavoniji 146.201 gold. itd. gold., na Hrvaškem redov v vsem skupaj tedaj 1017 očetov ki imajo pravico posvetovanja in glasovanja. — Zraven teh bode Iz Dalmacije. Krvavi boj je pri kraji! — al ne, pri zboru opravilo imelo 100 papeževih bogoslovcev, 50 da bi bila armada zadušila upor (punt), ampak tepena uradnikov, dvorstvo papeževo in 124 prelatov di fioc- v gornjih krajih Kotorskega okraja se je vmaknila iz chetti vseh koto v nazaj in začasno ustavila boj. General Au- Iz TurČij Na zadnje se bota turški sultan in ersperg je komaj ubežal Kotorcem, da ga niso vjeli, egiptovski namestni kralj Izmael paša vendar prav za- vzeli pa so mu in krdelu njegovemu vso hrano, DO o^*«. ^«^«n« «.i celó škrinjo, kjer je imel zemljevid Kotorskega okraja in turški vladi ni poko Îm î n n «n î n rr/v A 1/ AM i A XV f\f\ 4 11 /i 1 r?A lA VIAll /Vlil aU r\10A • PaÎT» núí 111 ; in še res pria Namestni kralj se m os v oj neg obnaša Vladni turški časnik Tur in druzega pisanja več. Ker je vreme tudi zeló neu- quie pise pravijo, da armada opustí za zdaj dalje boje- vprašanje godno, vanje, ktero bi le še večo nesrečo vaiijo, Atciv ui it/ oo Youu napravilo, in ua u«- mo m uMvgM ii* »"»v* \«vmvau* giu t m ^guvciuci j, mesti vojskovodje Auersperga, ki si ni zaslužil lavo- iz Egipta Tunis stvariti? Vlada ga bo morala odst da „Potrpežljivost turške vlade je pri kraji; ali Izmael paša, ki vendar pravi na- nic druzega ni kakor deželni gl (guverner) hoče rovega venca, pride general Rodić; druge novice pa pravijo, da je zdaj ministerstvo vendar do tega spo-znanja prišlo, da pošlje civilnega komisarja v Dalma- da dožene mirno spravo s Kotorci, ki so vsigdar t ; s silo mislil in če to ne bi šlo z lepo, moralo bi se oj ske 7 C1J0, ua uuiiuiio Luuuu cjJitt» kj a j-vv/uvsi vu , at ow voiguai - a vgujum i^iuvi mw , xi.uim u, uujuv aaaa uiug zvesti bili svojemu cesarju in so še dandanes, pa se vzrok, da se vstopi na stran namestnega kralj predno z ognjem zgoditi Menda se bo sultan vendar dvakrat pre-jsko pošlje v Egipt, kajti ne varno je jde kaka druga vlada igrati se ; kmalu tudi spuntali ne bi bili, »au ^ una drugače se vesti kakor se je vêdla! ako bila birokracija vedela tovskega, in Turčije bode konec ) ktera egip-zarad tega Ogersko. državnem zboru so bile stavljene tri interpelacije zavoljo dalmatinskih bojnih zadev. je stavil grof Zihi in vprašal, ali Prvo so se vspesne naprave še živi, ker velike evropejske vlade ne véjo, kako bi se delile v zapuščino turško. Beustova mešetarska politika s turško vlado je tedaj spet pri tléh. naredile, da se varuje veljava cele države in vojske v Dalmaciji, ker dozdaj dalmatinske zmešnjave niso poravnane. — Drugo vprašanje je stavil magjarske levice poslanee Vukovič (Magjar). On je tirjal, naj se ogerski Zitna cena v Kranji 28. novembra 1869. regimenti ne pošiljajo in ne mešajo v dalmatinsko za- Vagán pšenice 5 fl. 60 rži 3 fl. 40 ovsa 2 fl. 20. sorsice 3 fl ječmena devo, ki ni ogerska; on misli 7 da ni prav, ko se mo- 2 fl. 80. krompirja 1 fl. 50 ajde 3 fl flžola 3 fl. 52 fl. prosa rejo ogerski vojaki boriti za spolnovanje tujih postav. Ce se bodo ogerski vojaki v Dalmaciji proti Jugoslo-vanom rabili, bodo ti Ogre sovražili. Toraj Vukovič vpraša, kaj je in bo ogerska vlada storila, da se pokli- v kteri Tretjo in- vprasa, čejo ogerski vojaki iz Dalmacije domii. terpelacijo je stavil vrli Srb dr. Miletič, če je ministru znano, ali je cesar v svoji nepričujoč-nosti dal poveljniku pravico obešati itd. — Nemški in vladni magjarski listi se hudujejo nad obema posled-njima interpelacijama, da moralično upor podpirate. Razen tega je Miletič v ogerskem državnem zboru stavil dva nasveta. Prvi tirja dobrotno neutralnost za turške kristjane; drugi pa zahteva, naj se vojaška granica Zitna cena v Ljubljani 27. novembra 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 90 banaske 5 fl. 50. tursice 3 fl. sorsice 3 fl. 26. rži 2 fl. 90. ovsa 1 fl. 80 ječmena 2 fl. 60. prosa 2 fl. 70. ajde 2 fl. 80. Krompir 1 fl. 60. -ti kursi na Dunaji 30. novembra. 5% metaliki 59 fl. 80 kr. Narodno posojilo 69 fl. 5 kr Azijo srebra 123 fl. 25 kr« Cekini 5 fl. 89 kr. cela in precej provincijalizira, ne kos za kosom. Iz Bavarskega. Volitve za državni zbor so kon- Loterijne srećke: čane. „Liberalci* 4P so, i so se nadjali zmage gotove ^uiu^i o kj gu uaujaii ííuíc«^ kj gvtu vg^ mogli so volilci, kterim je za vero še adli kaj mar. V Gradcu na Dunaji 20. nov. 1869: 15. 66. 42. 17. 53 ,2. 17. 75. 20. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 4. decembra. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.