Poitntna plačana v gotovini. Po— murna številk« S dla» Leto ( l'rl>ovlje, 19. novembra 1948. Štev. 58. il. kongres KPS {e končan Z doslednim izvajanjem sklepov II. kongresa KPS. bcrr.o dokazali globoko zaupanje in ljubezen Partiji II. kongres KPS, ki se je vršil v Ljubljani od 11. do 15. novembra, je bil za KPS, kakor tudi za ljudsko republiko Slovenijo velikega pomena. Prenesel in konkretiziral je zgodovinske sklope KPJ ter bo mnogo pripomogel k nadaljnji organizaciji, utrditvi in okrepitvi enotne KP Slovenije. Ta kongres, na'katerem se jo zbralo 788 delegatov, najboljših sinov in hčera ljudske republike Slovenije, le bil velika pobuda za mobilizacijo komunistom in vseh delovnih ljudi Slovenije, za izpolnitev nalog, ki jih postavlja v ljudski republiki Sloveniji izpolnitev petletnega plana. Ta kongres bo omogočil, na' temelju dosedanjih uspehov in pomanjkljivosti potegniti ustrezajoče nauke za bodoče delo in s tem olajšati Partiji vodstvo nad izpolnjevanjem nalog, ki stoje prrtd nami. V političnem poročilu, katerega je podal sekretar CK KPS tovariš Miha Marinko, je bilo nakazano bogato gradivo razvoja KPS, borbo Partije v predaprilski Jugoslaviji, pomen I, kongresa ter vlogo Partije in komunistov v času Na- rodno-osvabodilne borbe, ko je Partija znala pravilno oceniti situacijo in ko je v okvira Osvobodilne fronte zaktivizirala delovno ljudstvo Slovenije v borbo proti okupatorju, ustvarila trdno enotnost delavcev, kmetov in delovne inteligence ter ustvarila neporušljivo vez bratstva in edinstva vseli jugoslovanskih narodov. Tovariš Marinko je naglasil vlogo Partije v današnji izgradnji socializma ter poudaril poleg ostalih nalog tudi škodljivost resolucije Informbiroja ter naglasil, da je resolucija Informbiroja postavila pred našo Partijo eno najtežjih preizkušenj prav zaradi toga, kei je doživela napad od fitrani, od koder ga je najmanj pri-čukovak. Naša Partija pa se v tej preizkušnji krepi, utrjuje in teore. tjčm/0 usposablja, kar daje še večjo vzpodbudo njenemu ustvarjalnemu delu. V obširni diskusiji po političnem poročilu sekretarja Mihe Marinka so številni diskutanti. med njimi člani CK KPJ tovariš Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Franc Leskošek nakazali bodoče naloge, ki se postavljajo pred osnovne partiji-ke organizacije ter celotno delovno ljudstvo Slovenije, v izvajanju plaiiskih nalog, za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Član Politbiroja KPJ Edvard Kardelj je med drugim govoril o razredni borbi na vasi in dejal: Potrebno je zaostriti politiko odborov naše Osvobodilne fronte. Mnogo je /.e narejenega v tej smeli in marsikje so naše partijsko organizacije v veliki meri uspele Osvobodilno fronto mobilizirati proti vse ra poizkusom sailio-taže s strani kapitalističnih elemen- tov in njihovih zaveznikov na vasi. Toda še vedno obstojajo tudi lake partijske organizacije, ki gledajo na odbore OF kot na nekako društvo za vsesplošno slugo in za prikrivanje stvarne razredne borbe, ki se bije na vasi. laka politika je škodljiva, ker omogoča kapitalističnim in drugim reakcionarnim elementom, da se maskirajo in da tako laže izvajajo svoj politični vpliv na množice delovnega ljudstva, z druge strani pa vodi taka politika k neizbežnemu zastajanju organizacije OF, kot borbenega organa naše socialistične graditve. Tovariš Kardelj je opozoril na borbo, katera se vrši v Sloveniji proti Sekretar CK KPS tov. Miha Marinko ostankom kapitalizma in proti trdovratnim poizkusom izkoriščanja verskih čustev dela naših delovnih množic za reakcionarne politične cilje ostankov kapitalizma in reakcije. Vse preveč se podcenjuje opasnost reakcije, reakcionarnih ostankov klerikalizma, ki se naslanjajo zlasti na zaostalost znatnega dela naših kmečkih množic. Danes je dejansko prav v tem glavno oporišče odpora vaških kapitalističnih elementov in ostankov kapitalizma proti socialistični graditvi. Bes je, mi nismo nikdar bili in tudi danes nismo za kakršno koli nasilje v borbi proti verskim predsodkom, ki so danes karakteristični za znaten del delovnih množic. Toda ne smemo mešati načela svobode veroizpovedi in opravljanja verskih obredov s škodljivim liberalnim odnosom, nasproti poizkusom reakcionarnih sil, da verska čustva ljudstva izkoristijo za mobilizacijo vseli množic proti ljudski oblasti in proti socialistični graditvi, za interese ostankov kapitalizma. Na kongresu so diskutirali tudi delegati trboveljskih revirjev: Trikratni udarnik Bačnik Albin je pozdravil kongres s sledečimi besedami: Rudarji zasavskega oazena so mi naročili, da pozdravim v njihovem imenu II. kongres K1’S z rudarskim pozdravom »Srečno«. Po osvoboditvi smo prevzeli rudnike v takem stanju, ki ga lahko zapusti samo ropar. Reševanja obupnega stanja smo se lotili takoj. Ru-darji-borci, ki so sc vrinili iz narodno osvobodilne vojne, so prinesli med stare rudarje borbenost naše Komunistične partije. Govorili niso mnogo, veliko pa je pripovedovalo njihovo delo. Zato se je izvršila obnova razmeroma liiitro. Tudi sam način dela se je spremenil. Ko je bil postavljen pred rudarje petletni plan, so trdili oportunisti, da je plan nerealen in nedosegljiv. Ta oportunizem nekaterih delavcev slabičev so pomagali razbiti mladi ru-darji-revolucionarji na obratu Kotre-dež — Zagorje, ki so prvi v zasav--kem bazenu ustanovili pod vodstvom Partije svojo mladinsko delovno številko ter s preseganjem plana za 30 do 60%> dokazali, da je plan realen. Ta mladinski polet je zajel vse revirje. Danes jo najboljši kolektiv zasavskega bazena znpadni obrat v Trbovljah, ki prednjači v doseganju letnega plana. V tekmovanju mu sledijo tudi ostali obrati, ki so se posebno izkazali kot celota v kopanju premoga za tovarne in za široko potrošnjo, ko so presegli normo za ll%o. Tndi v tekmovanju pred II. kongresom KPS so izpolnili dane obljube. Delovišča so množično presegala dane obljube, celo do 9l%o. Končno naj povem tudi to, da so naši radarji dklenili na svojem množičnem zborovanju. da odstopijo polovico svojega zaslužka svojim stavk lijočim sotova-rišem v Franciji. To so najlepši dokazi, kako naši rudarji gradijo socializem, kako podpirajo mednarodno delavsko gibanje in kako jih uči Partija na čelu s tovarišem Titom. Revolucionarne tradicije, rudarjev so vzpodbuda za nadaljnje delo Tovariš Dušan Povše . je govoril o revolucionarnih tradicijah rudarjev in delavcev v trliovcljskih revirjih in njihovi uporni liorbi proti domačim ih tujim* izkoriščevalcem v bivši Jugoslaviji, ki so bili lastniki trboveljske premogokopne družbe. Nato. je poudaril borlx> trboveljskih rudarjev za enotnost in njihovo udeležbo v narodno osvobodite vojni. Po vojni trboveljski rudarji zavestno grade socializem in dokazujejo pri svojem delu, da norme lahko dosegajo in celo presegajo. Nato je prikazal Še še zboljšanje življenjskih pogojev rudarjev in delo partijskih organizacij v Trbovljah. Organizacijsko poročilo Centralnega komtleja KPJ je podal tovariš Stane Kavčič, kateri je nakazal delo Partije do II. kongresa ter prikazal organizacijske naloge za bodoče. Novoizvoljeni kandidat CK KPS tovariš Ribič Lojze je govoril o delu partijske organizacije v revjrjih Po zaslugi Partije, ki je organizirala še pred osvolioditvijo po vseh industrijskih obratih odbore, okupatorju ni uspelo, da bi uničil dragocene rudniške naprave. Delavci pod vodstvom Partije so očuvali rudniške naprave tako, da je produkcija tekla že prvi dan po osvoboditvi nemoteno naprej. Okrajni komite je postavil nove uprave in pozval delavstvo k dviganju produkcije. Delavstvo se je temu pozivu takoj odizvalo in so bili že v letu 1945 doseženi veliki uspehi. Poročal je tudi o napakah takratnega okrajnega komiteja, ki ni znal pritegniti v Partijo demobiliziranih borcev in ni znal odpraviti ozkost v sprejemanju in dviganju števila članov. Zaradi nenačrlnosti. v delu, lažnih poročil višjim partijskim forumom in škodljivega osebnega obnašanja je Centralni komite izključil takratnega sekretarja Okrajnega komiteja in še nekatere člane Partije. Nov komite jo začel odpravljati napake in se je število partijskega članstva od marca 194.7 dvignilo za 137 odstotkov. Pri sprejemanju novih članov pa so se tudi dogajale napake in nekatere celice niso sprejemalo mladih članov, ki imajo vse inožaio-sti razvoja. Tovariš Ribič je nato poročal še o velikih uspehih partijskih organizacij v Cementarni in steklarni v Hrastniku in o uspešnih akcijah za pomoč albanskemu ljudstvu, francoskim rudarjem in grškemu ljudstvu, ki so bile organizirane na pobudo Partije in ki dokazujejo imternacionalisiiono zavest trboveljskih rudarjev, ki jih vodi in vzgaja Partija. . Zadnji dan kongresa pa je sprejel kongres resolucijo o osnovnih in tekočih nalogah organizacij KPS. Resolucijo II. kongresa KPS, kjer je kongres odobril poročilo CK KPS. Na klevetniško kampanjo proti KPJ m na obtožbe Informbiroja jo kongres odgovoril s protestno resolucijo, v kateri zavrača vse obtožbe in priziva vse komuniste in delovne množice Nadaljevanje na 2. strani i Nadaljevanje s prve struni Slovenije, da še odločneje dvignejo zastavo jjorbc zn ureenkNmje prpg-ra-Ki’J im z delom dokažejo preda-" KI’J, njenemu vodstvu in stvari frzmii- Po izvršenih volitvah v jralni Komite KPS je bilo izvo. 4? članov Centralnega komi-im 1$ kandidatov za Centralni KPS. Zu sekretarja CK je bil ren tovariš Mitra Marinko. Ob ličku se je tovariš Miha Marim-imeim izvoljenih zahvalil za šno zamniflje, ki ga je izrazil ,--S. Jhmppril je: Zagotavljamo torno vtozMi koit doslej tudi v bo. i vse ahc za izvajanje sklepov. jJ hje ftorojd kongres in da se o(Mejfy,ij[i svojim obveznostim. _. inwino do naše Partije in do naš^ domftibe pri graditvi socializma. S tem, tovariši in tovarišice, zn kljiimujoirt H. kongres KPS retar KPJ tovariš Josip je obiskal kongres Kongres je z velikanskim navdu-šaiJpim ob zaključku kongresa po-zdrefeil prihod generalnega sekretarja KPJ Josipa Broza Tita. ki je na vzzito ihdegatte pozdravil s kratkim nag»yorom. Prihod tovariša Tita bo nsttf: v trajnem spominu vseh delegatov, ki so z dolgotrajnim im viharnim ploskam jem ter vzkliki »Heroj Tito! Mi smo 'fitovi — Tito je naš«, po-zdnavijali najboljšega sina. voditelja iičn-clja jugoslovanskih narodov. Z novimi nalogami, s* polno ljubeznijo do Komunistične partije in njenega vodstva, so se razšli delegati širom Slovenije, da prenesejo bogato gradivo 11. kongresa med člamstvo in delovno ljudstvo Slovenije ter z novim elanom priponiorejo k čimprejšnji Izit rad it vi socializma. Vrnili so se delegati z II. kongresa KPS Delegati, ki so zastopali revirje na II. Kongresu KPS, so se vrnila v torek ob 9.30 uri v Trbovlje. Na postaji v Zagorju se je zbralo delovno ljudstvo iz Zagorja z zastavama, šolska mladina in rudarska godba, ki so delegatom v pozdrav priredili sprejem. V trenutku ko so se delegati peljali mimo postaje v Zagorju, je godba igrala Internacionalo. V Trbovljah so delegate sprejeli številni predstavniki množičnih organizacij. Delavska godba iz Trbovelj je zaigrala Internacionalo. nato pa je zbrano množico pozdravil v imenu delegatov novoizvoljeni kandidat CK KI 'S Rovariš Ribič I.ojze, ki je poudaril zgodovinski pomen II kongresa KPS in v kratkih besedah spregovoril o vtisih iz II. kongresa. Spregovoril je nato še sekretar okrajnega komiteia KPS, tov. 'ovše Dušan, nato pa so delegat z zastavami, godbo in ostalo množico krenili proti Trbovliam. V nedeljo 14. XI. so v počastitev II. Trbovlje tjS. nov. V času Kongresa KR| so rudni# rudnika zasavskega bazjgpa v nedeljo dne 14. nov. tek-mobridi za dvig proizvodnje in dosego piana. Na ta dan tekmovanja so ptav temeljito pripravili. Dočim jfc bS rudnik Trbovlje v soboto 13. še —C? 7/o pod planom, je z Hetfcdjskiiu tekmovanjem dosegel, da s® fe dvigu M oa 1.8 J/o preko mesečnega plaha. Zapadni obrat se je dvig nŠ za 6,2V« m tal talko + 9,8% nad pterjoun. Tudi Vzhodni obrat je znižaj razliko od — 9,5 % na — 2,7 J/o. Ohtčbt Dofeerna-Neža pa je znižal razSko od — 35,5 na — 28,6 %. Zad= pjjž deževje je na obratu Doberni razmočilo teren ter so nastali pla rudarji tekmovali kongresa KPS zovi. kar je bil vzrok, da je Dobe na tako visoko pod planom. Enako uspešno je tekmoval tudi delovni kolektiv rudnika Zagorje ter znižal razliko z dne 13. nov. z nedeljskim tekmovanjem od — 8.2 % na — 3,5 J/o. Rudnjk Hrastnik pa je zmanjšal razliko cfd — 20,6 %. katero je imel v soboto 13. nov., na — 16,3 J/o, to je za 3,9 %. Če upoštevamo težkoče ie uspeh vseh treh rudnikov zadovoljiv, Rudarji pa so obljubili, da bodo v tem mesecu podvojili napore in tako iz vršili obljubo, katero so izrekli zastopniki rudarjev tov. Bačnik Albin, Burke!je Ferdo in Sihur Franc v Hrastnika na 11 Kongresu. Delovni kolektiv rudnika Trbovlje, najboljši rudnik v A skupin za feetfs tromesečje Na širši tekmovalni seji vseh rud n kov Slovenije, katera se je vršila v ponedeljek 15. nov. v Trbovljah, sofii določeni najboljši rudarski ko-lektji za tretje tromesečje v skupini A, jp in C rudnikov Slovenije Na podlagi rezultatov ic v skupim A rtoijboljši ponovno rudnik Trbovlje, driugj je Zagorje, tretji Hrastnik, četrti Senovo itn peti Velenje. V skupini B je pripadlo prvo mesto rudniku I .a škodi uda Jama. Drugo uneslo je pripadlo rudniku Zabukovca, tretje mesto rudniku Liboje, četrto Pečovniku in peto rudniku Kočevje. V skupini C prvo mesto je priznano rudniku barita v Plešah pri Škofljici. Dargo mesto Črna-Kaolin, tretje mesto rudniku Mežici, na četrtem me. stu pn ie rudnik živega srebra v Idriji. Zmagovalci v mesecu oktobru pn so v A skupini rudnik Trbovlje, ki je presegel plan za 0,9% in tudi dosegel prvo" mesto. Na drugem mestu je rudnik Zagorje, tem pa slede Senovo. Hrastnik in Velenje Slavnostni sestanek uslužbencev v OLC-ja Trbovlje Prvi dan zasedanja našega najvišjega partijskega foruma II. kongresa KPS, sio se zbrali dne 11. nov. 1948. v lepo okrašeni dvorani Okrajnega odbora v Trbovljah uslužbenci in funkcionarji k svečanost n emu sestanku v čast zasedanja II. kongresa KPS. Svečanost sestanka pa je poudarilo dejstvo, da so bile 11 članom Partije-ustažbenccm jo funkcionarjem OLO-ja podeljene partijske knjižice. Po svečani otvoritvi. pO'zdravu II. konigre prisotnih članov okraj- nega K ja s strani namestnika sekreteja celičnega biroja, je povzel besedo sekretar celičnega biroja tov. Levec Lado, ki je v izčrpnih besedah poudarili pomen in vlogo KP v času njene ilegalne borbe, v času NOB, kakor tudi v času hitrega tempa gradnje scialiizma. Njegova izvajanja so navzoči spremljali z navdušenimi vzkliki Titu, Partiji, Marinku, II. kongresu in CK KPJ. Sledila je razdelitev partijskih knjižic 11 članom, katerih časten in sve-čanosten trenutek je spremljalo navdušeno ploskanje. V imenu vseh, ki so sprejeli partijske knjižice, se ie zahvalil tov. Fenluga Ferdo, ki je med drugim dejal: »Zavezujemo sc, da bomo dosedanje delo v nesebični borbi za socializem nenehno štoparjev ali ter se za izkazano čast iskreno zahvaljujemo. S sestanka je bila poslana delovnemu predsedstvu II. kongresa KPS resolucija, ki so jo navzoči enodušno sprejeli z vzkliki in ploskanjem in v kateri so se obvezali, da bodo 900 opravljenim prostovoljnim uram v ča- su trajanja kongresa dodati še 400 ur. Da bi pa dvigniti strokovno politični nivo vseli uslužbencev OLO-ja, so sc obvezat«, da bodo organizirali v novembru uslužbensko - administrativni tečaj, za katerega sc je že prijavilo 76 uslužbencev. Svečani sestanek je bit nato zaključen, nakar so prisotni obravnavali še tekoče sindikalne probleme Delo na cesti »Mihe Marinka" iz Zagorja v Trbovlje Velika pomoč okrajnih uslužbencev pri delu Brigada, ki dela trenutno na cesti »Mihe Marinka« je zelo okrnjena, ker je večina njenih brigadirjev odšla v strokovne šole, kjer bodio poglabljali svojo izobrazbo. Pričakuje pa novega dotoka brigadirjev iz Krškega, ki bodo dvignili število na 200, kar bo pač zadostovalo za izvršitev obveze, ki s» jo dali brigadirji pred II. kongresom KPS. Navzoči brigadirji delajo cestne pro-puste. Povprečen delovni čas znaša 6 ur dnevno, poleg tega pa imajo še redne krožke in opravljajo potrebno prosvetno delo, ki spada v sestav bri-gadnega življenja. Do tedna cest je bilo na delovišču zelo živahno, saj so se udeleževali dela na cesti prostovoljci iz Trbovelj in Zagorja v velikem številu. Po tem tednu pa so ostu- de le še žene iz Zagorja, ki redno prihajajo na prostovdfjno de'0- kmetje, fcii Prihajajo s svobnii vpregami in prevažajo material, največ dela pa opravijo u služb en či Okrajnega ljudskega odbora iz Trbovelj, ki so si postav® na sestanku partijcev in nepartijcev dne 11. 11. 1948. obvezo, da bodo v času trajanja II. kongresa opravili 4(10 prostovoljnih ur, .v resnici pa so jih dosedaj že 517, delo pa se bo še nadaljevalo. Okrajni uslužbenci 90 delali na odkopavanju zemlje in širjenju ceste. Povprečno se jih udeležuje 40 do 45 in delajo po 8 tur dnevno. Delo same je nekolike neprijetno, ker ga mo Čire ovira ilovnat teren, česar pa se prostovoljci ne stranjo. Tekmovanje gradbenih odsekov daljnovoda Trbovlje-Litija Na poz.iv gradbenega vodstva električnega daljnovoda med Trbovljami in Litijo ter sindikatom se je odzval celotni delovni kolektiv za medsebojno tekmovanje med posameznimi odseki. Tekmovanje je združevalo delo v predkongresnih dnevih za Kongres sindikatov in II. kongres KPS. Tekmovali so v številu prostovoljno opravljenih ur, prekoračenju norm, v predlogih za izboljšanje dela, izostankih in boljši organizacijski sposobnosti na političnem im strokovnem polju. Tekmovanje se je razvijalo izredno živahno, borba za dosego boljših uspehov pa sc je z vsakim dnem stopnjevala. Gradnja je šele v tem tekmovanju dobila zalet, kakršnega bi morala Imeti že v pričetku dela. Kljub uspešno zaključenemu tekmovanju še nista do danes volja do dela in tek-niovailni duh celotnega delovnega kQ_-icktiva v ničemer popustila. Gradnja z vidno naglico napreduje, vodstvo in graditelji pa so prepričani, da bo delo I izvršeno, kot ie bilo določeno. Da je bilo tekmovanje tako uspešog, je vsekakor zasluga uprave m sir Klikata, ki sta ves čas vzorno sodem-vala. Nemalo je doprinesel k temu tildi ekonom, ki je uredil preskrbo, <% ' bila ves čas dobro urejena. Pozab® seveda ne smemo delavstva. k,i fe vneto sodelovalo v tekmovanju. Med tekmovanjem so bili doseženi zelo dobni rezultati pri obeh skuštrali, kljub izredno težavnemu te renti in slaibim vremenskim prilikam. Tako sta obe skupini opravili v času tekmovanja 593 prostovoljnih delovnih ur, normirano delo je Mio preseženo za 10 %, izostanki so bili izvedena na minimum poleg tega pa so se vodili redni sestanki in strokovna predavanja, ki so dvigala strokovno usposobljenost delavstva. Ob koncu tekmovanja so bili najboljši predlaganj za podelitev nagrad, ki so jih vsekakor tudi v resnici zaslužili. Podpirajmo francoske rudarje v njihovi fensrfci Trbovlje, 17. nov. Akcija za pomoč stavku jočim francoskim rudarjem je pri delavstvu trboveljskega okraja naletela na ugoden odmev. Potom sestankov je bila prikazali* borba francoskih rudarjev ter se je večina delovnih kolektivov izrekla, da prispevajo polovico dnevnega zaslužka. Najbolj pa so se od rezal i rudarji. Po nepopolnih podatkih je dosedaj zbranega 665-591 dinarjev. Rudarji Trbovelj so .sami zbrali 250.000 dinarjev, rudarji iz Zagorja 175.997 din, ruŽb v ref c nalil prikazal borbo francoskih delavcev za svoje pravice. Opisal fe njihovo trdno voljo, s katero se haifo bor® do končne zmage. Po referatu je tov. predsednik Božjak E. predlagali, da bi tudi pododbor rudniških magazinov podprl njihova stremljenja hn sicer z denarnimi prispevki. Na njegov poziv je celoten kčffektiv sprejel sklep, da ho vsak član pododbora prispevali polovico dnevnega zaslužka itu s tem pripomogel pravični stvari do njene zmage. Dan mladine v Hrasti im ji£ potekel v znactrenju pregleda iu, a pred zlitjem SKOJ-a va LMJ V nedeljo, 14. t. m. se je vršil Dan mladine v Hrastniku. Že v zgodnjih jutranjih urah so se jeli zb rf ra ti na železniški postaiii mladinci in pionirji, organizirani po odredih, aktivih in prodvojaškiii centrih. Ko so bili vsi zbrani, so sc razporedili v vrste in boditvi, borbo, katero vodijo mladinci IX) obratih, tovarnah in rudnikih za č+m uspešnejše izvrševanje plana. Poudaril je delo mladinskih številk v rudniku, ki navzlic vsem težkočam uspešno presegajo norme. Borbo mladine proti socialdemokratskim tenden- \ " ^ m, ' i mmrnrn Z zastavami na čelu so korakali rudarski mladinci z godbo na čelu stopali v paradi proti Domu kulture. Cesta je bila okrašena $ slavoloki, na katerih so bile parole, ki so izražale pomen II. kongresa in zhtja SKOJ-a z LMJ. V povorki so vzhitjali pozornost zlasti centri za predvojaško vzgojo, ki so v kratkem Času njihovega obstoja dosegli lepe ttspehe. Tem je sledila hrastniška rudarska šola, ki je v rudarskih ob!e-|ah prikazovala lik novih rudarskih kadrov. Z jadralnimi letalci, ki so nesli v povorki svoje letalo in z odredi pionirjev je bila povorka, katero je Sestavljalo okoli 600 mladim cev in pionirjev, zaključena. Po prihodu v Dom kulture se je pričelo mladinsko zborovanje, katerega je otvori! sekretar mestnega komiteja SKOJ a v Hrastniku tov. Kum-teuc Janko. Pozdravil je navzoče, na- cam in klerikalno reakciji je povezal z razkrinkanjem protiljudskega duhovnika v Hrastniku, ki je skušal prepričati pionirje hrastmške šole,' ko jim ie pripovedovala učiteljica o heroizmu borcev NOV in podlosti belogardistične bande z reakcionarno duhovščino na čelu, da ni tako govorjenje v skladu z vzgojo pionirjev in mladine. Zavednosti mladine pa je pripisovati dejstvo, da je bil pri svojem protiijud-skem delu razkrinkan in osramočen. Nadalje je govoril o sklepih V. kongresa KPJ, v zlitju SKOJ-a in LMJ in o osvajanju vrlin mladih komunistov, kar je ih mora biti danes cilj slehernega mladinca v Hrastniku. — Končno je navzoče opozoril na naloge, ki stoje pred mladino ob času, ko se vrši II. kongres KPS, o pripravah za zlitje SKOJ-a in LMJ ter kongres SKUD „Ales Kapla" v Hrastniku je priredile svoj prvi javni nastop V mesecu oktobru ustanovljeno KUD »Aleš Kapla« v Hrastniku ie dne 5. t. m. v okviru predpriprav za III. republiško revijo v Mariboru priredilo svoj prvi lavni nastop. Nastopil je lutkovni oder, moški pevski zbor in godba na pihala. Zanimanje s strani občinstva je bilo ogromno, ker naj bi ta nastop odločil, katerega izmed nastopajočih odsekov bo ocenjevalna komisija Glavnega odbora enotnih sindiktov Slovenije izbrala, da bo zastopal društvo na Teviji v Mariboru. Prvi je nastopil lutkovni oder, ki ie edini tovrstni oder, kateri je včlanjen v kultumo-umetniško društvo sindikatov. Tehnična izvedba je bila prav dobra, kar pa se izgovorjave tiče, bo treba še mnogo dela. Nato sc nam je predstavil moški pevski zbor, ki je pod vodstvom tov. Alojza Podlogarja odpel prav ubrano pet pesmi. Zbor je resna kulturna enota, ki stalno stremi za čim večjo umetniško rastjo, nujno pa je, da se njegove vrste pomnože z mlajšimi pevci, pred- vsem s prvimi tenorji. Za zaključil ie nastopila godba na pihala, ki ji pod vodstvom tov. Joižcta Komlanca izvajala dokaj težak program. Vzorna lisciplina godbe in izvajanje samo, ki ie bilo prav dobro, je navdušilo vse poslušalce in smo prepričani, da bo godba, ko odpravi še nekaj manjših napak pri klarinetistih, eden najboljši] odsekov društva. Po končanem programu so člani occnjevalm imisije pred vsemi naštevajočim dali svojo kritiko, ki je bila zelo zadovoljiva. Prepričani smo, da bo teinu prvemu iavnemu nastopu sledilo še mnogo nastopov, kjer bodo sodelovali tudi ostali odseki društva, ki so že pričeli s svojim delom ta da bo program prireditev kvalitetno in idejno stalno rasteh K doseženemu uspehu vsem nastopajočim iskreno čestitamo in želimo ila nam čimprej zopet pripravijo tak lep večer Naše knjižnice ob koncu tekmovanja .«,.»• I _!J2_ __ -- Predaja prehodnega pokala najboljšemu centru za prctlvojnško vzgojo kar je podal besedo tov. Vieovišek Farrifki, članici Mestnega komiteja KPS v Hrastniku, ki je poudarila, da je potrebna še tesnejša povezava med Partijo in mladino, da bodo izvedene vse naloge, ki jih postavlja pred mladino Partija in Ljudska oblast. S kratkimi besedami ie orBsala delo Partije med mladino, njene uspehe in slabosti -pri dosedanjem dolu. Sledlil je referat tov. Klemena Antona, člana Okrajnega komiteja SKOJ-a, v katerem je po pozdravu vseh navzočih Btn po želji, da bi v svojem nadaljnjem delu dosegali še lepše uspehe, govori o zgodovini SKOJ-a, njegovo borbo za uničenje kapitalizma in pozneje okupatorja, vzporedno š' tem pa borbo in delo za vzpostavitev enotne mladftnske organizacije v Jugoslaviji pod imenom USAOJ, ki je združevala v borbi mase naše mladine, Posebej je omenjal borbo mladine v Hrastniku, njena dela po osvo- SKOJ-a in LMJ. Poudari! je, da je prvenstvena naloga mladine, da sc še uspešnejše politično, ideološko izgradnje in stremi, da sc vse obveze, ki si jih je zadala, uspešno izpolnijo, pri tem pa pritegnejo v mladinske vrste še vso orno mladino, ki še ni organizirana. Mladinsko Zborovanje je bilo zaključeno z razdelitvijo nagrad posameznim mladincem za njihovo uspešno delo. Prejeli so knjižne nagrade. Najboljšemu centru za predvojaško vzgojo v Hrastniku pa je zastopnik JA podaril pokal v priznanje za izkazan napredek. Itakal je prejel center steklarne in kemične tovarne. Ob predaji pokala je poudaril, da je naloga predvoja-ških centrov učiti se vsega, kar jim bo koristilo pri služenju kadrovskega roka v jugoslovanski armadi, ki ie popolnoma drugačna od predaprilske. Po odpeti himni je mladina še dolgo vzklikala maršalu Titu in CK KPJ. O tekmovanju knjižnic, ki se vrši po vsej Sloveniji že od novembra lansekga leta, smo žc večkrat poro čalj v našem listu. To tekmovanje bo z zadnjim oktobrom zaključeno. Da bj videli, kaj je bilo v času tek mo vonja storjenega na področju knjižničarstva, je potrebno, da si ogledamo celotno delo. opiavlieno v ennem letu. Pred tekmovanjem je bilo v našem Okraju 14 knjižnic, ki so jih upravljali deloma sindikati, deloma pa Ijudskoprosvetni sveti, zlasti na podeželju. Vse te knjižnice so imele 7308 knjig. Med temi knjigami je bilo seveda mnogo takih, ki po svoji vsebini niso spadale v novodobne knjižnice ali pa so zastarele. Zato ie okrajni liudsko-prosvetni svet takoj ob pričetku tekmovanja naročil knjižnicam, da naj bi prečistile svoje knjižnice. To se ie postopoma tekom tekmovanja tudi godilo, je pa še nekaj knjižnic, ki tega niso izvršile. Število izposojenih knjig m čital-cev je v tem času precej nihata Od 1513 izposojenih knjig in 618 čital-cev v novembru lanskega leta pa do 3270 knjig in 1490 bralcev v mesecu februarju se je število neprestano dvigalo. Nato pa je pričelo zopet padati, vendar jih je ob zaključku tekmovanja še vedno 2729 izposoje nih, prečitalo pa iih je 1233 čitolcev. Upadek je bil viden zlasti v poletnem času. Skupine za lil« republiško umetniško revijo v Mariboru Na tretji republiški reviji v M u boru v dneh od 21. do 28. novembra bodo iz trboveljskega okraia sodelovali sledeči: Od 21. do 23. novembra 1948 na stopa SKUD Trbovlje. Švarkin: Izpt /.a življenje. 28. novembra SKUD Lojze Heh kratit Trbovlje, dirigent A. Hudarin. Priedeman: Slovanska rapsodija. Korošec: Slovantskj ples št. L SKUD Vesna, Zagorje, diingent Srečko Godiina. Čajkovski: Teodora. Uvertura. Jaki: V plesni noči. SKUD Aleš Kapla, Hrastnik, dirigent Kondam: Jože. Svečana polka. Pairma: Pozdrav Gorenjski. RECITATORJI: SKUD Lojze HoHkraut. Trbovlje, tov. Dolanc Nena: Župančič: Ciciban in čebela. Tov. Vrtačnik Anica. Kajuh: Pesem matere treh partizanov. Število knjižnic se ie od mesece do meseca stalno dvigalo in je naraslo ob koncu tekmovanja na_40 s 14.721 knjigami. To število pa še ni dokončno, ker bi takoj narasfo za nadaljnje 4 knjižnice na Kalu, Kleku, Svibnein in Potfkaju, če hi Imela državno založba v Trbovljah dovolj knjig, s katerimi bi se založile te nove knjižnice. Te knjižnice bodo ptfve, ki se bodo ustanovile izven sedežev KLO-jev. Velik korak naprej borno storili no knjižničarskem področju. Rt* se bodo vrnili iz republiškega tečaja knjižničarji, ki bodo tri tedne obiskovali ta tečaj. 7. njimi bomo pridobili kader, ki nam bo poroka da bodo naše knjižnice v strokovnih rokah in da borno z njim po tem tečaju Z lahkoto izvršiti okrajni knjižničarski tečaj, na katerem se bodo izpopolnjevali nadaljnji knjižničarski kadri. V našem bodočem delu bomo stremeli, da bodo knjižnice vzpostavita ne povsod tam, kjer obstajajo zanje pogoji, da bo njihova mreža dovolj gosta, s čimer bo omogočeno slehernemu prebivalcu našega okraja, da se bo lahko seznanil z napredno literaturo jn da bo ta literatura^ dostopna vsakomur ob vsakem času. Posebno pozornost bomo posvetili ureditvi knjižnic v novih zadružnih domovih, kjer bomo otvorili Poleg knjižnic tudi čitalnice z vsemi knjižnimi novostmi in revijami. Vsak obrat in vsaka vas mora imeti dopisnika za »Zasavskega udarnika« Francoske oblasti preganjajo tuje delavce Francoske oblasti so pričele s prebujanjem tujih rudarjev, z namenom, la prekinejo štrajk rudarjev. Tako so »hlasta pregnale iz Francije v Ndntčijo udarja Leopolda Mcsnika, ki je doma / Trbovelj. Mesnih ie več let delal '