VV^VW\t
i
»Slovenski Ufileir °°°° ši. 9. °°°° Letnik XII. mu
o	o o o o oo o o o oooooooooo o o o oo o o o oo o o o o ooo o o o oo
V56BINA:
Skupščina katehetov v Zagrebu. Poroča	A.	Čadež	.	.	.	193
Najvažnejše poglavje vzgoje. Sestavil X................190
Razredni učitelj. Piše Iv. Š...........................202
Prosilcem za učiteljske službe. Član okr. š.	sveta.	.	.	.	204
Glavno zborovanje »Slomškove zveze«. Belan.	....	205
Katehetski vestnik:
Katehetsko gibanje................................207
Katehetske beležke................................208
Učiteljski vestnik.....................................209
Naša zborovanja...................................212
Vzgoja.................................................213
Raznoterosti...........................................214
Slovstvo in glasba.....................................215
Slovenski Učitelj
Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih :::	in katehetskih društev.	:::
Last »Slomškove zveze" in »Društva slovenskih katehetov".
Letnik XII.	V Ljubljani, 15. septembra 1911.	Štev.	9.
Skupščina katehetov v Zagrebu.
(Poroča A. Čadež.)
Stanovski ponos, zavest vzvišenega zvanja je povedla meseca avgusta častno zastopstvo slovenskih veroučiteljev v prestolno mesto hrvatskih naših prijateljev in sotrudnikov na polju krščanske vzgoje, v beli Zagreb. Vročina prvih avgustovih dni, ki je bila kar telo- in duhomorna, je bila prirediteljem tridnevnega katehetsko-pedagoškega tečaja (od 8. do 10. avgusta) vzela skoro vse upanje, da se bo moglo zaželjeno zborovanje srečno in povoljno izvršiti. Kljub temu pa smo mogli ob sklepu tečaja s pravo iskrenostjo v cerkvi zagrebških milosrdnic zapeti zahvalno pesem za plodonosno in koristno delo, ki smo ga z božjo pomočjo izvršili tekom treh dni. Da je prireditev tako lepo potekla, gre zahvala brez dvoma tudi slovenskim katehetom, ki so v tako častnem številu pohiteli med brate po krvi, po stanu in po poklicu. (Imena slovenskih udeležencev najdeš v »Kateh. vestniku«.) Brez pritiska, brez vpliva se je odzvalo 24 slovenskih veroučiteljev prijaznemu vabilu na zborovanje, znamenje, da se je med nami utrdilo prepričanje o velevažnosti katehetskega zvanja in delovanja. Dal Bog, da bi se to prepričanje zaneslo tudi med tiste sobrate, ki katehetsko stroko postavljajo bolj med zadnja opravila duhovskega poklica! Dal Bog, da bi zavladalo povsod med našimi krogi prelepo geslo, ki smo ga čuli iz ust tajnika slovenskega katehetskega društva: Bogu srce, domovini zvestobo, mladini moči!
Res je, da en tečaj še ni vse, da samo vsled tega še ne postaneš zgleden katehet, ako se pridno udeležuješ stanovskih zborovanj, toda nikar ne pozabiti, da je katehizacija in vzgojno delo, ki je tesno združeno s katehetsko službo umetnost, ki ®e ne da kar tako priučiti, ali v par dneh pridobiti. Samo o pesniku velja prislovica »Poeta nascitur«; katehet, ki hoče biti res katehet po volji božji, se mora pa zelo truditi, se mora mnogo prizadevati, veliko žrtvovati, če sc hoče povzpeti do odličnega pridevka, da je dober katehet.
o
Catechista — fit! Zato pa kdor meni, da mu ni treba daljnjcga pouka, napredovanja, kdor meni, da se sme zadovoljiti s pridobljenim znanjem ter vsled tega zanemarja strokovne tečaje in katehetske sestanke, ter se izlepa ne loti, da bi se nadalje izobraževal vsaj potom katehetskih knjig in časopisov, ta je na napačni poti, ta sebe precenjuje, bo zaostal, bo izgubil sloves izbornega kateheta, če ga je imel. Marsikdo se v napačni ljubavi do samega 'sebe rad zaziblje v mameče sanje, kakor da je najboljši katehet; pohvala tega ali onega nadzornika, ki dostikrat ne pomenja drugega, nego čin navadne vljudnosti, ga je omotila in prevarila; vsled tega ne čuti več potrebe, da bi skrbel za napredek, da bi se izpopolnjeval. Ako bi videl vzorne nastope drugih sovrstnikov, ki s časom napredujejo, pa bi se mu morda oči odprle in bi spoznal, da je daleko za drugimi. Kdor ne napreduje, nazaduje. Človek se mora učiti, dokler živi, to velja osobito še o katehetu.
Te misli so me obšle, ko sem se pripravljal, da spišem kratko poročilo o letošnjem jugoslovanskem ketehetskem tečaju.
Poročilo naj pišem? Čemu? Komu? Zakaj? Ali bo kdo bral? Morda tisti, ki so bili sami navzoči. Tem ni treba, drugim pa tudi ne, kajti ko bi hotel natanko vse popisati, bi se morda izplačalo, bi morda neudeleženci kaj imeli od tega, s par stavki jim pa ni mnogo pomagano. Tečaj, zborovanje ima vpliv na zborovalce; tem samim da novega ognja, jim vcepi v zavest važnost in odgovornost visokega poklica, jih prešine z novimi sklepi, jih navdušijo idealni zgledi katehetov^govornikov. Prav zato pa — tako sodim — bi bilo treba bolj skrbeti za škofijske tečaje, ki bi se jih mogli udeležiti vsi katehetje. Tudi mesečni sestanki so velevažni, a žal, da ni moč pritegniti zraven večjega števila članov.
Z ozirom na vse to se mi ne zdi toliko potrebno, da bi se spuščal v podrobnosti, da bi našteval natančno vsebino referatov, da bi slikal, kako so se vršile debate, kaj se je govorilo v diskusijah itd. (Slovenskih govornikov referati bodo pač objavljeni v našem listu v celoti. O preprijaznem sprejemu Slovencev v Zagrebu, o ljubavi, katero so nam hrvatski bratje izkazovali ves čas bivanja med njimi,
o	velikodušnosti, s katero so nam preskrbeli brezplačno stanovanje in hrano ter priredili slavnostni banket, o tem je bilo brati že po drugih listih.)
Vodstvo in predsedstvo pri razpravah je bilo soglasno poverjeno zaslužnemu (možu, bivšemu Viseučiliškemu profesorju, sedanjemu kanoniku dr. Feliksii Suk, ki je dasi bolehav, z občudovanja vredno spretnostjo, modrostjo in ljubeznivostjo izvrševal vse tri dni nelahko nalogo. V predsedstvu je bil poleg dr. Suka na prvem mestu načelnik slovenskega katehetskega društva kanonik Kržič, na drugem mestu pa profesor Stjcpan Čukac iz Zagreba. Zborovanja je počastil večkrat tudi pomožni nadškof dr. Bauer.
Predsednik dr. Suk je pri otvoritveni seji ljubeznivo nagovoril navzoče katehete in svetno učiteljstvo. Stari so imeli navado reči: »Quem dii oderunt, paedagogum fecerunt«. Mi pa vidimo osobito v katehetu poslanca božjega, ki je poslan »in adiutorium Dei omnipo-tentis«, mi vidimo v njem častivredno osebo, ki ima nalogo, da usposobi otroke, da bodo vredni člani človeške družbe, da bodo zvesti sinovi sv. Cerkve; katehet ima prelepo nalogo, da učvrsti v srcih nedolžnih otrok sveto vero, ki je radix, fundamentum krščanskega življenja.
V	imenu Slovencev je nagovoril zborovalce profesor Kržič, ki je navezal svoj pozdrav na Vodnikove besede: »Od straže hrvatske gor’ solnce mi pride . . .«, poudarjajoč, da se je katehetsko gibanje med Hrvati započelo poprej, nego pri nas; toda solnce katehetske prosvete greje tudi pri nas ter je ogrelo že marsikatero katehetsko srce, da plamti ogenj ljubezni do otrok v njem.
Prvi referent je bil ljubljanski katehet in profesor dr. Josip J er še. Govorečo katehetu kot dušnem pastirju je pokazal toliko govorniško spretnost ter razvil v lični obliki toliko krasnih misli, da je izzval občno in soglasno odobravanje. Priznani veščaki so izjavljali, da je izborno pogodil veleinteresantno in obenem najpotrebnejše in najimenitnejše vprašanje katehetskega delokroga.
Našteval je najprej zapreke, ki ovirajo uspešno pastirovanje katehetovo zlasti pri mladini .srednjih šol, potem je pa razjasnjeval, kje, kdaj in kako naj zastavi svoje moči, da se mu skrb in delo dobro obnese. Razdelil je bogato snov na tri dele: Katehet mora učiti, zakramente deliti, voditi. — Uredništvu je obljubljen referat v celoti, zato ne navajamo posameznosti.
Srednješolski profesor Dragutin Boršic je nato kot izvedenec razpravljal o M a r i j i n i h kongregacijah na srednjih šolali. Odgovoril je na tri vprašanja: Kaj je namen Marijinih družb? Kako naj sc ustanovi in kdo naj bo voditelj?
Pri prvem vprašanju je hotel zavreči mnenje tistih nepoučenih nasprotnikov, ki so nastopili celo v parlamentih zoper kongregacije češ, da goje klerikalno politiko. Marijina družba ima namen, tako je poudarjal govornik, voditi mladeniče, da se navadijo med svetom pošteno živeti, da bi bili zgled drugim sošolcem, da bi postali čedalje popolnejši.
Osnovanje kongregacije bodi v soglasju s šolskimi pravili; naj se ne dela na skrivnem, da bi ravnatelj zavoda zato ne vedel. Naj se izberejo izpočetka najzanesljivejši dijaki, da jih ne bo treba pozneje izključevati.
Voditelj kongregacije naj ne bo katehet, ker bodo dijaki bolj iskreni in odkritosrčni proti zunanjemu moderatorju, ki pa mora biti
()*
blagega značaja, no prestrog, pa tudi ne prepopustljiv; naj bo vodnik predvsem ,s svojim zgledom.
Prvi obileljski v © č e r. Zanimali srno se za to večerno predavanje nekoliko radi nastopa odličnega učenjaka, vseučiliškega profesorja dr. Julija Goli k a, nekoliko pa smo bili tudi radovedni, kakšno občinstvo se bo zbralo in pridružilo katehetskim skup-ščinarjem. Priznati moramo, da smo pričakovali med Zagrebčani več interesa za tako tehtovito, važno in času primerno razpravo »o materi, kot n a j z n a t n c j š e m faktorju pri v z g o j i«. Profesor Golik je prepričan in veren katoličan; dasi lajik, je vendar vseskozi poudarjal religiozni temelj, ki se mora nanj opirati vzgoja mater, vzgoja dece in vse družinsko življenje. Na podlagi svetne zgodovine, osobito zgodovine Rimljanov je pokazal, da je narod jak in čvrst, dokler vlada v obitelji red, vernost, ljubezen do otrok, dokler iščejo matere veselje, zabavo pri domačem ognjišču, v krogu ljubljenih otrok. Ko se je rimski narod pogreznil v nemoralnost, ko so bili otroci rimskim ženam nekako breme, ko je zavladalo med njimi hlepenje po razkošnosti, po uživanju, je šol narod v propast. — Vzorno obiteljsko življenje se je zopet začelo v dobi krščanstva; zakon je dobil znak krščanske naprave in višjega posvečenja . . .
Govornik je nato šibal moderno vzgojo po meščanskih družinah, ki vidi samo v uživanju vrhunec zemeljske sreče. Dolžnost krščanskih mater bodi, da uveljavijo zopet krščanska načela, da se ravnajo same po božji zapovedi: »Ljubi svojega Boga iz vsega svojega srca . . .« Od njih je izavisna celo usoda velike družine: države, zato jim je govornik zaklical: Videant matres, ne quid detrimenti capiat civitas!	(Dalje.)
Najvažnejše poglavje vzgoje.* iv.
(Kateheza za srednjo skupino, odobrena pri katehetski konferenci v Ljubljani.)
Danes pridemo k G. božji zapovedi. Kako se glasi? »Ne pre-šestuj.«
Otroci! Greh zoper G. božjo zapoved je strašen in ostuden. Ta greh je tako ostuden, da bi se med kristjani o njem še govoriti ne smelo. Tudi jaz ne govorim rad o tem grehu, pa moram govoriti, da me ne boste sodnji dan tožili pri ljubem Bogu, rekoč: »Gospod katehet nam niso povedali, kako strašen greh je nečistost.« Zato ne smem 6. božje zapovedi v katekizmu preskočiti ali prezreti. Tudi 6. zapoved je dal Bog na Sinajski gori med bliskom in gromom
*	Glej Stev. 7, 8, p. 155.
s tako strašnim glasom, da se je ljudstvo treslo strahu. — Tudi ta greh Bog strašno kaznuje. Če bi nam bilo dano pogledati v pekel, bi videli velikansko število pogubljenih - preklinjevalce, pijance, tatove, goljufe — a največ bi jih videli, ki so pogubljeni zavoljo grehov nečistosti. Mislimo si torej lahko, kako Bog ta greh sovraži in kako se ga moramo tudi varovati, da ne bomo pogubljeni.
Najprej hočemo slišati, kaj Bog prepoveduje v 6. božji zapovedi.
V	6. božji zapovedi ki se glasi: »Ne prešestuj«, prepoveduje Bog vse, kar je nečisto, nespodobno, nesramno.
Če pravim: nečisto — me ne smete napačno razumeti. Če se otrok ne umije, če ima umazane roke in obraz, je tudi nečist, umazan, a to ni greh. Nečist je, kdor je nespodoben, nesramen, nesramežljiv in takih ljudij Bog ne mara, ker ga močno žalijo; pač pa ima rad čiste, sramežljive ljudi.
Otroci, kakšni morate torej biti? (Odg.: Čisti, sramežljivi).
Kdaj pa je otrok čist, sramežljiv?
Bog hoče, 'da imamo gotove dele telesa vedno pokrite. Človek ima namreč v sebi hudo poželjenje in da se to ne vzbudi in človeka v greh ne zapelje, hoče Bog, da z obleko zakrivamo (razen rok in obraza) nagoto svojega telesa.
(Odkdaj pa je huda poželjivost v človeku? Odg.: Odkar sta Adam in Eva grešila.)
Ko sta po grehu spoznala da sta naga, sta si napravila oblačilo iz smokvinega listja. Ker jih je pa ta obleka premalo zakrivala, jima je Bog naredil obleko iz kož. In odtakrat mora gotove dele telesa, ki sta jih zakrila Adam in Eva, razen obraza, vratu in rok, sramežljiv otrok zakrivati, tudi poleti, čeprav je vroče.
Dober otrok se sramuje, če bi ga kdo videl nagega (odtod beseda sramežljiv). On pazi skrbno, ko se oblači ali slači, da se brez potrebe ne razgali. Zato zjutraj, ko vstanete, ne smete v sami srajci okoli hoditi, ampak se hitro spodobno oblecite. Svojo potrebo opravi sramežljiv otrok tako, da ga drugi ne vidijo. Če se otrok koplje, ima plavalno obleko, da ga drugi ne vidijo.
(Tu je opozoriti otroke na razne nerodnosti, ki se godijo po straniščih, kjer se vidijo narisane razne nespodobnosti, in pri skupnem kopanju otrok. Z vso ostrostjo je treba nastopiti proti nerodnežem.)
Kdor se pri tem nič ne sramuje, če bi ga drugi nagega videli, je nesramežljiv, nesramen; tako obnašanje je grdo, nespodobno.
(Kdaj je otrok čist, sramežljiv? Odg.: Otrok je čist, sramežljiv, kadar se spodobno oblači in se sramuje, če bi ga kdo videl nagega.)
Kar pa mora biti na telesu zakrito, tega sramežljiv otrok ne pogleda, tudi ne na svojem telesu, razen če je potreba. Še manj sme videti na drugih. Če vidi slučajno kaj takega, se proč obrne. Včasih
♦
se kak majhen otrok odgrne, ker ne ve, kaj se spodobi. Recite mu: Sram te bodi! Zakrij se! Ali pa ga sami spodobno zakrijte!
(Vpr.: Ali sme sramežljiv otrok kaj nespodobnega pogledati na sebi ali drugih ? Odg. .. .)
Dalje: Hudobni ljudje delajo podobe, na katerih se vidijo nagi, na pol oblečeni ljudje ali druge nesramne reči. Takih podob (ali razglednic) sramežljiv otrok ne gleda, še manj pa kupuje. Kdor pa take podobe ali druge nesramne roči gleda z dopadenjem, ima nespodobne poglede in te nespodobne poglede Bog strogo prepoveduje, ko pravi: »Ne prešestuj.«
(Vpr.: Ali sme sramežljiv otrok gledati nespodobne podobe? Odg )
Tistih delov telesa, katerih ne smemo pogledati, ne smemo tudi ne prijeti ali dotikati se jih ne pri samem sebi, še manj pri drugih ali celo pri deklicah. Kdor to stori nalašč ali iz hude poželjivosti, dela nekaj nečistega, nesramnega in hudo greši.
(Vpr.: Ali sme sramežljiv otrok kaj nespodobnega prijeti, dotikati se? Odg.. . .)
Otroci! Mislite vedno, da Bog vse vidi! On vas vidi, če ste sami, on vidi tudi v temni noči, ko ležite v postelji, on vidi, kaj delate pod odejo! Najboljše je, ko greste spat, da se pokropite poprej z blagoslovljeno vodo, da se priporočite angelu varihu; imejte roke sklenjene kakor pri molitvi, dokler ne zaspite. Ali se pa navadite, da imate roke zunaj odeje.
(Tu je treba opozoriti otroke, da ne spe — po več skupaj — v eni postelji!)
Včasih se zna zgoditi, da bi Vas kak hudoben človek ali tovariš hotel nespodobno prijeti. Tega ne smete nikdar privoliti! Udarite ga po roki, zbežite, povejte staršem ali predstojnikom! Če pa ne morete bežati, vpijte, kličite na pomoč! Rajše umreti, nego da bi v tak greh privolili. Ali veste, kaj je storil egiptovski Jožef, ko ga je hotela hudobna Putifarjeva žena zapeljati v greh? Zaklical ji je: »Kako bi mogel storiti tako hudobijo in grešiti zoper svojega Boga« in zbežal je iz hiše.
(Otroci! Tu vas moram na nekaj opozoriti. Nekateri otroci imajo za nečisti greh kaj takega, kar ni greh. Če se človek koplje ali umiva, v naglici vidi in se dotakne gotovih delov telesa, kar sicer ni dovoljeno; v takem slučaju človek nima slabega namena in je radi snažnosti in zdravja potrebno, da se umije. Če otrok zboli, ga oče ali mati ali zdravnik preišče, pregleda; tudi to ni greh, če se zraven nič slabega ne misli. Vse, kar se zgodi zaradi snage, zdravja ali da človek opravi svojo potrebo, ni greh. Greh je samo to, kar se zgodi iz poželjivosti.)
Dober, sramežljiv otrok tudi ne govori o nespodobnih rečeh. Kdor pa rad in z dopadenjem govori o nespodobnih, nesramnih
rečeh, greši z nesramnim govorjenjem. Nekateri radi govore
o	takih stvareh, da se drugi smejajo ... To so nespodobne šale. Nekateri pojo pesmi, v katerih je govor o nespodobnostih.
Otroci! Bog vse to sliši, vse to ga hudo žali, zato bo kaznoval take ljudi prvič, ker imajo sami veselje nad nespodobnimi stvarmi, in drugič, ker z grdim govorjenjem in pesmimi še druge zapeljejo v nečistost. Oni dvakrat greše, zoper 6. in 5. zapoved (»Ne prešestuj« in s »pohujšanjem«). Sv. Stanislav ni mogel slišati nespodobnih pogovorov, on je omedlel, če je slišal nespodobne besede. Zato ga je Bog tako rad imel, zdaj je med svetniki v nebesih. Posnemajte ga, da pridete tudi v nebesa!
Otroci! Če bi kdaj slišali tako govorjenje, pojdite stran! Če pa se ne morete odstraniti, ne imejte dopadenja nad takimi pogovori, ne smejajte se, temveč prosite v srcu ljubega Boga, da bi se vam ne vzbudilo hudo poželjenje. Če ste pa slučajno kaj nespodobnega slišali ali videli, ne pripovedujte drugim otrokom! Tudi ne bodite radovedni in po takih rečeh ne izprašujte. Otrok je najbolj srečen, če o takih rečeh nič ne ve.
(Vpr.: Ali sme dober, sramežljiv otrok nespodobne pogovore, šale in	pesmi poslušati ali sam govoriti? Odg...)
Če	Bog pravi:	»Ne prešestuj«, tedaj	prepoveduje tudi misliti
na nespodobne reči. Bog vidi tudi v srce. Če bi vam torej kdaj prišlo kaj takega na misel, recite: Ne maram takih misli! Rajše umreti, kakor grešiti! Kličite Jezusa,Marijo na pomoč, n. pr.: Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje! Da si odženete slabe misli, spomnite se na zavržene v peklu.. . Tudi vi lahko v trenutku umrjete in ste vekomaj pogubljeni! Mislite na Jezusa, ki je bil bičan, trnjevo krono so mu na glavo pritisnili. Vse to je trpel zaradi nečistih misli ljudij ! Če ste zunaj na polju in se izprehajate, poglejte lepo nebo, cvetlice, da minejo slabe misli. Sploh, zapodite slabe misli in se jih branite, kakor sitne muhe, ki vam brenči okoli glave.
Če	se branite	slabih, nespodobnih	misli, ne grešite, ker	jih
nimate	radi, to so	le izkušnjave. Če se	vojskujete zoper nje,	vas
ima Bog potem veliko bolj rad nego poprej.
Še bolj pa greši tisti, ki ima nespodobne želje, ki bi rad kaj nespodobnega videl ali slišal ali storil. Če so te želje popolnoma prostovoljne, če jih imaš rad, grešiš, če pa ne maraš zanje, ne grešiš.
(Vpr.: Ali sme dober, sramežljiv otrok kaj nespodobnega misliti in želeti ? Odg. . . .)
Otroci! Zdaj torej vemo kaj hoče Bog od vas v 6. božji zapovedi. Kakšni morate biti? (Čisti, sramežljivi, spodobni). Čiste, sramežljive ljudi ima Bog rad, zato se varujte grehov zoper čistost ali sramežljivost. Ti so, kakor nam jih našteva katekizem:
1.	nespodobne misli in želje,
2. nespodobni pogovori, šale in pesmi,
3. nespodobni pogledi in dejanja.
(To se ponavlja.)
Otroci! Če bi včasih ne vedeli, ali je kakšna stvar greh zoper
6.	božjo zapoved ali ne, ali smete to storiti? (Ne). Takrat vprašajte mater ali očeta; še boljše je, če vprašate spovednika, da vas pouči.
(Vpr.: »Kaj naj storimo, kadar dvomimo, jeli kaj zoper 6. božjo zapoved? Odg. ... Se ponovi večkrat.)
Otroci! Zdaj torej vemo, kaj prepoveduje (>. božja zapoved. Ali hočem vam še bolj natanko povedati, zakaj naj se varujemo grehov zoper čistost.
Nekateri pravijo: »Ah, kaj, saj to ni nič greh. To je le človeška slabost. Bog ni tako strog. On ne gleda na vsako malenkost.« Otroci! Ne verjemite tega! Katoliška Cerkev že ve, kaj uči; ona najboljše ve, kaj je greh in kaj ni. Ona nas uči, da so ti grehi, in sicer 1. že same misli, če so popolnoma prostovoljne, smrtni grehi. Včasih, kakor smo že slišali, človek kaj nespodobnega vidi ali stori, ne iz poželjivosti, ampak iz nepazljivosti, potem ni smrten greh. — Kdor pa popolnoma prostovoljo, z dopa-denjem ima slabe misli, smrtno greši, izgubi posvečujočo milost božjo, ni več otrok božji in zasluži večno pogubljenje.
(Vpr.: Zakaj naj se varujemo grehov zoper čistost? Odg....)
2. Zakaj naj se še varujemo grehov zoper čistost? Zato naj se varujemo grehov zoper čistost, ker ne skrunijo samo duše, temveč tudi človekovo telo, ki je tempelj Sv. Duha.
Grehi zoper čistost skrunijo dušo, ki je podoba božja. Bog hoče, da človek ohrani svojo dušo lepo, čisto; z nespodobnostjo pa pokonča, oskruni to podobo božjo. Duša je po grehu grda, ostudna, Bog nima nobenega veselja nad njo.
Pa ne samo dušo oskrunijo grehi zoper čistost, temveč tudi telo, ki je tempelj Sv. Duha. Naše telo je postalo pri sv. krstu sveto, posvečeno, svetišče božje, tempelj Sv. Duha. Naše telo je bolj posvečeno kakor farna cerkev, bolj kakor kelih in monštranca, ker je živ tempelj božji. Z grehi nečistosti pa človek oskruni, omadežuje to svetišče, da Sv. Duh ne prebiva več v njem. V sv. pismu (I. Kor. 3,1?) beremo: »Kdor pa tempelj božji oskruni, ga bo Bog pokončal; kajti svet je tempelj božji in to ste vi.« Pazite torej otroci in se varujte grehov zoper čistost, da se Bog tudi nad vami ne razsrdi in vas pogubi!
(Vpr.: Zakaj naj se še varujemo grehov zoper čistost? Odg. . . .)
3. Grehov zoper čistost se tudi varujte, ker imajo silno strašne nasledke.
a) Nečistniki si nakopljejo ostudne bolezni, zaradi katerih trpe po bolnišnicah. In po norišnicah jih je veliko, ki so prišli ob pamet zaradi nečistega življenja.
1)) Nečistniki si nakopljejo sramoto pri ljudeh. Nečistnik misli, da je njegovo nečisto življenje skrito pred vsem svetom. Toda s časom pride vse na dan, ljudje ga zaničujejo, razne priimke mu dajejo, na stare dni pa mora še stradati in pomanjkanje trpeti.
c) Kdor se vda nečistosti, se naveliča življenja, postane, kakor pravimo, življenja sit. Nobeno delo ga ne veseli, vse mu postane zoprno in nazadnje umori samega sebe (skoči v vodo, se ustreli, zastrupi). Kolikokrat slišimo in beremo o taki nesrečni smrti.
d) Nečistost pripravi tudi človeka ob vso vero. Vse, kar je svetega, mu postane zoprno. Nerad moli, opušča sv. mašo, sv. zakramente, vse začne sovražiti, kar ga spominja na Boga. Tako vidimo, da je ravno nečisto življenje vzrok, da toliko mladih ljudij popolnoma izgubi vero.
e) Najstrašnejši nasledek nečistosti pa je večno pogubljenje. Strašen zgled, kako Bog kaznuje nečistnike, sta mesti Sodoma in Gomora, o katerih nam pripovedujejo zgodbe stare zaveze. Bog ju je z ognjem iz nebes pokončal. In če Bog nečistnika ne kaznuje z ognjem že na tem svetu, ga pa v peklu čaka tem. hujši ogenj.
(Vpr.: Zakaj naj se še varujemo grehov zoper čistost? Odg.: Ker imajo tako strašne nasledke?
Vpr.: Kakšne nasledke imajo grehi zoper čistost? Odg.: ...)
Zdaj pa ponovim: Zakaj naj se varujemo grehov zoper čistost? Odgovor (po katekizmu): Grehov zoper čistost se varujemo:
1. Ker so ti grehi, in sicer že same misli, ako so popolnoma prostovoljne, smrtni grehi;
2. ker ne skrunijo samo duše, temveč tudi človekovo telo, ki je tempelj Svetega Duha;
3. ker imajo silno strašne nasledke.
(Se večkrat ponovi.)
Otroci! Varujte se torej grehov zoper čistost! Če ste se dosedaj že kaj pregrešili zoper 6. božjo zapoved, prav iz srca prosite Boga, naj vam te grehe odpusti. Morebiti še niste dosedaj vedeli, kako strašni grehi so to. Zdaj veste! Varujte se jih! Odkritosrčno povejte vse pri spovedi. Danes sklenite: Ljubi Bog! Nikdar več se nočem pregrešiti zoper čistost. Nobene nespodobne besede ne bom izpregovoril, nikdar kaj nespodobnega mislil. Bog, pomagaj mi, da ohranim svoje srce čisto, ljuba Mati božja prosi zame, da si ohranim čisto srce!
(Uči se iz Srednjega katekizma: vpr. 369, 370, 371, 373, 374.)i
i	Zelo važna je katelieza, ki se doda drugo uro nato in ki govori o pripomočkih, da si ohranimo čistost. Izpeljava na temelju vpr. 376. je lahka. Prihodnjič objavimo katehezo »O najvažnejšem poglavju vzgoje« za najvišjo skupino z ozirom na vpr. 372: »Kaj napeljuje v nečistost?«	Op.	ured.
9 b
Razredni učitelj.
Piše Iv. Š.
Vrnitev s počitnic.
So učitelji, ki so jim počitnice prekratke, so pa tudi, ki so jim predolge. Prvi si znajo dobiti primerne družbo in zabave, drugi pa nimajo tega daru in zato težko pričakujejo začetka šole, ki jih odtegne osamelosti. Že nekaj dni pred 15. septembrom se vrnejo na svoje službeno mesto, prvi pa šele predzadnji dan, ali pa še celo v jutro, ko sc pričenja šola in se mladina zbira k sv. maši.
Da si o teh zadnjih vsak voditelj in vsi drugi tovariši narede svojo sodbo, je umljivo. Kdaj naj bi se vračali razredni učitelji s počitnic, da bi ne bilo v spotiko voditelju in drugim, ne da bi ovirali in odlagali svojega dela? Vsaj par dni pred pričetkom žolc naj bi bil vsak na svojem mestu. Prvi obisk pa veljaj šoli. Tu je tvoj delokrog, tu tvoj voditelj. V šolo k voditelju te kliče dolžnost in takt, to je stanovska zavednost. Takoj potem pa obišči druge starejše tovariše, pa tudi veroučitelja. So pa seveda v vsakem kraju še kaki drugi »velmožje«, ki jim mtoraš izkazati čast, osobito, ako si v dotočnem kraju še-le nastavljen.
Dan pred pričetkom šole.
Ta dan se informiraj pri voditelju o vsem, kar ti pripomore, da se pripraviš na prvi dan šolskega pouka. Najbrže si boš moral spisati že za prvi dan llazrednico in Dnevnik. Obe tiskovini ti bo izročil voditelj s primernim navodilom, da bo po vseh razredih neka enotnost. Če moč, sestavi že ta dan imenik na poseben listič, da boš drugi dan lahko takoj napravil pravilen seznam učencev.
Prav je, če Dnevnik že ta dan spišeš in se pripraviš na prvi nastop. Ne podcenjuj prvega dne, ampak krepko se oprimi takoj prvi dan svoje vzvišene naloge.
Šolska sv. maša in začetek šole.
Ob določeni uri bodi v šolarski sobi. Prijazno in dobrohotno a primerno resno sprejemaj učence, ki pridejo ta dan praznično oblečeni. Preden zapustiš z učenci razred, opozori jih na dostojno vedenje v hiši božji. No pozabi, da je tvoja sveta dolžnost, da daješ' učencu prav povsod lep zgled. Ko vstopiš v cerkev, se pravilno prekrižaj z blagoslovljeno vodo, prod Najsvetejšim! upogni koleno do tal. Exempla trahunt! Med sv. mašo ne stoj kakor bi bil iz lesa, ampak vzemi molitveno knjižico v roke, pazi na delo sv. maše in se po njih ravnaj. Kadar je treba klečati, stori to spodbudno; vstajaj mirno, tiho! Vedi se tako, kakor tvoj sotovariš — duhovnik. Učenci
te v šoli slišijo, tu v cerkvi te vidijo, opazujejo, posnemajo. Bodi značaj! Po končani sv. maši se zopet pokloni sv. Rešnjemu Telesu, pri kropilniku se pravilno pokrižaj in pelji mladino v redu proti šoli, kjer se z molitvijo prične po možnosti takoj redni pouk. Razdeliš najprej otrokom ubožne knjige, zvezke in druge potrebščine, opozoriš jih na šolski red, ponoviš v glavnih potezah snov posameznih predmetov, da se prepričaš, koliko so še ohranili od lanskega leta, da tako dobiš vpogled v splošno duševno obzorje otrok, kar ti bo temelj pri sestavi podrobnega učnega načrta. Informiraj se polagoma tudi o domačih razmerah učencev, ako ti še niso znane, da boš mogel razumevati individualnost vsakega posameznega učenca. Katoliški pedagog dr. L. Kellner svetuje, naj bi vsak učitelj pisal Dnevnik in sicer tako: Man achte auf die Kinder, auf jedes einzelne, aus welchen hauslichen Umgebungen es kommt, wie es korperlich beschaffen, welchen Umgang es sucht oder meidet, wie es sich beim Spielc mit Altersgenossen verlialt, und welche Spiele es liebt. Eine wichtige Frage ist auch, wie sich das einzelne Kind zu einzelnen Untemchtsgegenstanden verhalt, welclxe es anziehen oder abstossen; ob sich nicht ein besonderes Talent, etwia zur Musik, zum Zeichnen etc. olfenbart. Und wie wichtig ist das Kind in seinen Obertretungen und Vergehen! Wo sind die Motive zu suchen? Wie empfand es die Strafe, welche Wirkung konnte man wahrnehmen? Doch ich gehe nicht weiter in Einzelheiten und mochte nur wiin-schen, dafl jeder Lehrer sich ein Tagebucli uber seine Schiller an-legte, in vvelcliem er seine Beobachtungen, seine Mafiregeln und deren Erfolg bemerkte. Das Ergebnis \viirde eine Erfahrungsseelen-lehre sein, und der Lohn leiclit die Biicherseelenlehro ubertreffen.
—	Ob določeni uri izpusti učence domov z naročilom, naj se vedejo po cestah in stezah dostojno ter da naj ljudi pozdravljajo s »Hvaljen Jezus!«
Drugi dan šolskega pouka.
Ta dan se pa že moraš ravnati po urniku, ki naj ti bo podlaga za pripravo. Ni dovolj da se le v Dnevnik napiše snov v par stavkih, ampak pri pripravi se je treba ozirati na sledeča tri glavna vprašanja:1 1. V kakšnem razmerju je to, kar hočeš to in to uro učiti, s tem, kar se je že učilo in kar so še bo? Je-li zveza sedanjega k preteklemu jasna tebi in učencem?
2. S katerimi besedami, primeri, zgledi, nazorili se more naloga določene ure vsem učencem, tudi najslabšim, jasno in trajno podati?
3. Kakšne vaje naj slede, da se naučena snov okrepi, da se poživi učenčeva zmožnost; in kako naj se naučeno uporablja v življenju.	(Dalje.)
i Po Kellncrju.
—	204	-
Prosilcem za učiteljske službe.
Pogosto se dogaja, da učitelj ali učiteljica prosi za dve ali še več razpisanih učiteljskih služb obenem ali pa kmalu eno za drugo. Ker pa nima prepisov svojih izpričeval in dekretov, priloži originale le k eni prošnji, pri drugi se pa sklicuje na to, tla so priloge priložene že pri prošnji za to in to učno mesto. To bi bilo popolnoma v redu, ako bi okrajni šolski svet, v čegar področju je razpisano učno mesto, ne imel naloge sestaviti spiska prosilcev (kompetenčne tabele), v katerem je treba o prosilcu navesti več različnih podatkov. Toda kako naj jih okrajna šolska oblast mavedc o prosilcu iz tujega okraja, ako ni priložil nikake priloge in tudi v prošnji ni navedel drugega kot da je napravil zrelostni in usposobnostni izpit?
In vendar je za presojo prosilcev nujno potreba, da je spisek prosilcev v vseh . predalih popolnoma izpolnjen; kajti kako naj sicer krajni šolski svet razsoja o vrednosti prosilcev, ako ni podatkov in so skoraj vsi predali v kompetenčni tabeli prazni ? Dostikrat krajni šolski svet prav radi tega prosilca ne predlaga v imenovanje, ker o njem iz tabele ne izve dosti drugega kot ime njegovo.
Zato je le v prid prosilcu, ako tedaj, kadar ne more priložiti prošnji potrebnih prilog, navede vsaj nekatere podatke, ki so za izpolnjenje kompetenčne tabele nujno potrebni.
Taki podatki, ki morajo biti razvidni iz prilog, oziroma iz prošnje so:
1. Prosilčev rojstni kraj in njegova starost;
2. prejšnja izobrazba:
3. učna usposobljenost, znanje jezikov in druge vednosti. Tu naj se navede datum in številka izpričevala o učni usposobljenosti, pod naslovom »druge vednosti« pa vse ono, kar bi utegnilo prosilca v gotovih slučajih še prav posebno priporočati. Tako žele n. pr. v kakem kraju učitelja-organista. Ako v kompetenčni tabeli ni zapisano, da je prosilec zmožen tudi orglanja, se podeli služba lahko drugemu sicer manj zmožnemu prosilcu, ki pa ima slučajno v kompetenčni tabeli v tem oddelku zapisano besedo »orglavec«. Za službe v krajih, kjer so obrtno-nadaljevalne šole, naj se vedno omeni, če je prosilec obiskal tudi kak kurz, ki ga usposobi za pouk na takih šolah;
4. dosedanje službovanje. Tudi ta odstavek je zelo važen, ker sc pogosto ravno po službenem kraju člani krajnega šolskega sveta spomnijo in opozore na razne vrline kompetentove n. pr.: da je dober učitelj, da ga ima ljudstvo rado itd. Seveda velja to za slabega učitelja tudi v nasprotnem zmislu;
5. skupno število (namestnili, stalnih) službenih let. Ker krajni šolski sveti pogosto tudi na to gledajo, je-li prosilec še mlad ali je že starejši, tudi ti podatki niso brezpomembni.
Res je, da vsi ti podatki, dasi zelo natančni, še niso zadostno priporočilo; v kompetenčni tabeli je namreč še nadaljnji razprede-lek, ki vsebuje mnenje okrajnega šolskega sveta, t. j. prosilčevo kvalifikacijo. Da bo tudi ta oddelek povoljen in ugoden, mora pa prosilec sam skrbeti. Vestno izvrševanje službenih dolžnosti, marljivo lastno izobraževanje ter pravilno vedenje v službi in izven nje, so stvari, ki vplivajo na ugodno kvalifikacijo okrajnega šolskega .sveta in so največkrat edino odločujoč faktor pri oddaji učiteljskega mesta.	Član	okr.	šol.	sveta.
Glavno zborovanje „Slomškove zveze“.
Dne 7. septembra je Ljubljana imela v svoji sredi zastopnike tistega stanu, ki se po svojem namenu in visokem zvanju prišteva med prve in najčastitljivejše stanove. Sešla se je pa bila tista organizacija učiteljskega poklica, ki to visoko zvanje tudi pravilno izvršuje in ki »edina ustreza zmislu sedanjega šolskega zakona«. »Slomškova zveza« je tista organizacija, ki se v njej zbirajo pedagogi krščanskega mišljenja in življenja, ki morejo torej v duhu sv. Cerkve in v zmislu šolske postave vzgajati slovensko mladino. Skupščina je imponirala i po številu i po izbornih referatih. Ali naj bomo ponosni na število udeležencev? Smo in moramo biti, dasi naše želje segajo še dalj in dalj. Naša zahteva, ki je zahteva ogromne večine vernega ljudstva se glasi-Slomškov duh in Slomškova načela morajo postati vzor celotnemu učiteljstvu, ki živi in deluje med vernim in pobožnim slovenskim, ljudstvom!
Ponosni pa smo na številno udeležbo posebno, če se zamislimo nekaj let nazaj. Kolika razlika med danes in poprej! Kdor je doslej sodil moč krščanskega učiteljstva po informacijah liberalnega časopisja,se je moral zavzeti videč 7. septembra korakati iz misijonske cerkve proti zborovališču dolge vrste čvrstih junakov in brhkih prvo-boriteljic za Slomškove ideale. Nič ne pomaga našim zakletim zavistnežem, ki v svojih jetičnih listih spuščajo na nas strup pobalinskega zasramovanja: Naša armada se kljub temu množi in krepi, četa Zavezarjev pada in se pogreza . . . Padala bo pa še naprej, zakaj ljudstvo naše dobro ve, komu sme zaupati vzgojo svoje mladine in komu ne. Liberalnih Zavezarjev se boji kot črnega spaka, zato se jih pa krčevito brani, kar je skušnja zadnjih let dovolj izpričala . . .
Iz pozdravnega govora predsednika, drž. poslanca Frančiška Jakliča, ki je bral tudi levite liberalnim »koritarjem«, — kar je obširno sporočal že »Slovenec«, omenjamo tu samo zadnje besede: »Nihče naj se ne razburja radi liberalnih psovk. Po 11. letih, odkar
obstoji »Slomškova zveza«, se ni treba nikomur bati biti član te korporacijo, zlasti danes ne. Vsi, ki se nič ne bojite, dajte poguma drugim tako, da bodo naše čete drugo leto o priliki katoliškega shoda še številnejše!«
Iz poročila tajnika nadučitelja Iv. Štruklja:
»Slomškova zveza« 'šteje 7 podružnic (osma .se snuje) ter nad 300 članov. Podružnice so med letom priredile 27 zborovanj, s 30. predavanji. Delajo pa člani tudi na vseb drugih poljih: na literarnem, socialnem, gospodarskem, protialkoholnem itd., ter se udeležujejo raznih tečajev, ki jih prirejajo šolske oblasti in druge korporacije.
Blagajniško poročilo je podala gdč. Apolonija Fatur. Društveno imetje: 2192 K 70 vin.
Naša :zborovanja se odlikujejo osobito po praktičnih in zanimivi h referati h. Snov predavanj je bila za to priliko še prav posebno srečno izbrana, a tudi izvrstno obdelana. Naravnost mojstrsko in strokovnjaško je izvršil svojo nalogo sadjarski nadzornik Martin Humek. Njegovo času zelo primerno razpravo »Šola bodi temelj narodnogospodarskega n a p r e d k a« bomo objavili dobesedno, če moč, že v prihodnjih številkah, ter upamo, da bomo ustregli vsem čč. naročnikom.
Enako primerno snov za današnje čase si je izbrala gdč. Marica pl. K 1 e i n m a y e r j' e v a:	»Kaj zahteva sedanja
doba od. slovenske učiteljice«. Predavateljica, ki vrlo uspešno deluje tudi izvun šole za izobrazbo ženstva, je s prosto besedo, navdušeno in prepričevalno polagala na sirca zvestih poslušalk in poslušalcev, kje, kdaj in kako naj deluje učiteljica med žensko mladino, da se ne odtuji veri, domu, nravnosti in poštenosti, da si zagotovi pošteno bodočnost. Dolgotrajno odobravanje je bilo plačilo za modra, stvarna in uvaževanja vredna izvajanja. Tudi to razpravo bomo podali naročnikom »Slov. Učitelja« v celoti.
Med raznimi predlogi omenjamo predlog gdč. Marije Vider, ki se tiče definitivnega načrta za reformo ponavljalnih šol. Gospodična je predlog obširno utemeljevala. -— Nadučitelj Petrič Fr. je priporočal strogo kontrolo pri sprejemu v »Slomškovo zvezo«. — Nadučitelj J. Slapšak je utemeljil nujno in skrajno potrebo, da se izboljša beda našega učiteljstva, ki je — kakor ,-e kaiže — pod krono avstrijskega cesarja najslabše plačano.
Ob sklepu ponatisnemo še tukaj nekaj zanimivosti iz govora deželnega odbornika dr. Lampeta, ki je tudi osebno pozdravil zborovalce: »Učitelji, ki so intelektualno in moralno najbolje kvalificirani, naj stoje na čelu vsem'u učiteljstvu in zaslužijo najboljša mesta. Med raznimi očitanji od nasprotne strani je tudi ono, da poznamo premalo krščanske ljubezni. Zlasti jih boli takozvani »politični bojkot«.
V	vsaki upravi pa je prvo pravica, drugo pa ljubezen in milost. Vsaka uprava mora biti pravična tudi napram svojemu sovražniku
in po tem načelu se tudi mi ravnamo, po katerem se niso ravnali liberalci, ko so imeli deželno upravo v rokah. Gotovo je, da moramo ljubiti vsakega bližnjega, toda nekatere moramo bolj, druge m|anj. Ko se dele podporo in milosti, se mora gledati pri tem, da se doseže moralni efekt. Ako damo komu podporo, moramo vedeti pri tem, da ne bomo škodovali dobri stvari. Ako pa dajemo podporo celo iz javnih sredstev, moramo vedeti, ali bo to tudi koristno javnosti. Nekaj glede regulacije učiteljskih plač. Regulacija plač je odvisna od finančno-telinične podlage v deželni upravi. Do splošne reforme učiteljskih plač 1,0 zimo bržkone ne bo prišlo, pač pa do provizorija, ki bo mogoče bolje ustrezal namenu, kakor pa generalna reforma po šabloni. Mi vemo, kako težko žive učitelji in učiteljice, in proti temu ne moremo ostati gluhi. Po eni šabloni pa se zvišanje ne more izvesti. Vsak delavec je vreden svojega plačila, zato se mora predvsem gledati na uspeh in vrednost dela. Deželni šolski svet se mora ozirati vedno bolj na individualnost posameznika, na uspeh učitelja. Pri pomoči učiteljstva se bomo morali ozirati na delo v korist ljudstvu, v kmečkih okrajih zlasti na delo v prid gospodarski vzgoji mladine. Seveda tistim, ki lažejo, da deželni odbor siplje in zapravlja, moramo pokazati, da znamo hraniti. Toliko lahko povem im upam, da S3 bomo prihodnje leto videli v tej zadevi veselejši kot letos. Ne obljubujemo nikoli, kadar pride čas, pa storimo". Belan.
KATEHETSKI VESTNIK.
Katehetsko gibanje.
Zahvala. Odbor »Društva slovenskih katehetov« se tein potom naj-iskreneje zahvaljuje bratskemu društvu lirvatskih katehetov za izredno
Ljubljani; Lončarič Josip, kaplan v Št. Juriju oh Taboru; Mlakar Janko, lic. profesor v Ljubljani; Mrkun Anton, župnik na Homcu; Nemanič
veliko Ijubav in za nepričakovano Martin, župnik v Brusnicah; Omahna gostoljubnost, ki so je bili deležni Jakob, kaplan v Tržišču na Dol.; Pav-slovenski zastopniki in odposlanci o lin Jernej, kaplan v Cerknici; Pečnak priliki zadnjega katehetskega tečaja Jožef, kaplan v Trbovljah; Sch\veiger v Zagrebli. Bog plati! — A. K rži č, Fr., dekan v Leskovcu; Supin Karel, tč. predsednik. A. Čadež, tč. tajnik, vikarij v Novem mestu; Šešek Ivan, Slovenski udeleženci katehetskega kaplan na Trebelnem; Šeško Konrad, tečaja v Zagrebu: Bukovvitz Henrik, kaplan, Hoče na Štajerskem; P. Učak župnik v Mokronogu; Čadež Anton, Valerian, katehet v Ljubljani; Vad-katehet v Ljubljani; dr.DemŠar Jožef, nal Anton, kaplan v Cerkljah na Dol.; profesor v Št. Vidu; dr. .Terše Jožef, Zevnik Ana, učiteljica v Gorjah; Zust profesor v Ljubljani; Knific Jožef, Ignacij, župnik na Polšnilcu; Jager
župnik v Tomišlju; Kolenc Leopold, kaplan v Dolu pri Hrastniku; Kržič Anton, profesor in č. kanonik v Ljubljani; dr. Levičnik Alfonz, profesor v
Mat., osmošolec v Ljubljani.
Novo katehetsko društvo s sedežem v Trstu. C, kr. namestništvo v Trstu jo potrdilo pravila bratske nam
korporacije. Ustanovni občni zbor jo bil 11. septembra v Kozini. Sklicatelj župnik Emil Šašelj. — Upamo, da bo novoosnovano društvo stopilo v ožjo zvezo z nami. Pričakujemo ugodnih poročil o društvenem začetku in napredku.
Po pravilih. Ako včasih izpregovo-rimo besedo v prilog katehetskim težnjam, ravnamo čisto v zmislu %2. naših društvenih pravil, kjer stoji, da ima društvo tudi namen potezati se za stanovske zadeve veroučiteljev. Zadnjič — tako so pripovedovali berači — tu in tam, pa ne med kateheti, ni bilo všeč, ker smo malo poropotali, ko naše utemeljene prošnje kratko-malo odbijajo, ko nam niti negativnega odgovora ne privoščijo itd. Povedali smo sami, da nam ni ljubo, ako se moramo stresati radi gmotnih stvari, toda pokažite nam drugo pot!
Izlepa nič, izgrda nič, potem ne preostane drugega, ko povedati kar je prav in kar gre. »Molčati je zlato,« pa ne zmerom. Molčati pa trpeti je tudi občudovanja vredna čednost, ki je gotovo ne bi našli niti pri tistih naših prijateljih, ki ne maraj(o našega godrnjanja. Molčanje se smatra tudi kot znak zadovoljnosti, kar se pa od nas
—	cjuoad temporalia — ne more pričakovati. Na misel nam hodi še zmerom rajni katehet Šarabon, ki so mu bili, ko je onemogel, odločili okrog 800 K pokojnine, dasi je bil 25 let v duhovski in katehetski službi. Kaj bi bilo, ako bi ga ne bil Bog rešil!
Ako se trudimo, da kar najvest-neje izpolnjujemo čedalje bolj množeče se naloge in predpise, si smemo prisvajati vsaj toliko pravice, da si z majhno in pohlevno pritožbo lajšamo stališče. Sicer pa: Kakor kdo more.
Katehetske beležke.
Krščanski pozdrav z odpustki. Sveti oče Pij X. je vsled prošnje kn.-šk. ordinariata ljubljanskega potrdil odpustek 50 dni za skrajšan pozdrav „H valj en Jezus! — Vekomaj. Amen".
Izkušenim praktikom. Že večkrat smo drezali in moledovali, naj bi gg. veroučitelji, ki že dolgo časa vcepljajo mladini božje resnice v nežna srca, kaj zapisali iz bogate svoje izkušnje ter podarili potom našega lista mlajšim gospodom. Kako hvaležno delo bi bilo tako pismeno izročilo, obenem pa koristno za tiste, ki pridejo za nami, pa šele polagoma in po trudapolnem prizadevanju pridejo do tega, kar starejši že imajo in znajo. Marsikdo pa, ki ni posebno poklican za kateliiza-cijo, se zastonj trudi in peha, ko bi se mu vendar lahko na kratek način olajšala marsikatera težkoča. — Go tovo je med našimi duhovniki veliko prav spretnih katehetov, ki znajo doseči izredne uspehe, ki umevajo na preprost način razložiti to in ono težavno mesto iz katekizma. Naj bi se zganili, prijeli za pero in kaj zapisali za naš list. Ne gre za to, kako
je zapisano in stilizirano, ampak kakšna je vsebina; zunanjo obliko naj oskrbi uredništvo.
Na noge gg. tovariši in sodelujte v novem šolskem letu pridno pri strokovnem katehetskem listu. Vsaka malenkost prav pride i listu i tistim, ki ga berejo. — Dobrodošle tudi razne ocene strokovnih knjig, katehetskih pomočkov in učil!
Važno pravilo, ki velja vsem katehetom, je zapisano v knjigi svetega Avguština »De catecliizandis rudi-bus«; glasi se: Quidquid narras ita narra, ut illc cui loqueris audiendo credat, credendo speret, sperando amet.
Kratko — pa krepko. Naredba škofijskega ordinariata v Rotten-burgu leta 1907., ki določa verstveni pouk na ljudskih šolah, ima na čelu to le znamenito pravilo: »Krščanski nauk naj v prvih šolskih letih z nazornim pripovedovanjem temeljnih zgodb iz stare in nove zaveze vzbuja in razvija verstveno čutenje, naj odtod izvaja in uvaja v srca otrok one resnice, ki tvorijo temelje versko-
nravnega spoznavanja in hotenja ter naj napeljuje otroke, da izvršujejo navadne verske vaje.«
Deset zapovedi božjih za otroke.
1. Ne ziibi nikdar na molitev,
2. in zonrna ti bodi kletev!
3.	V nedeljo k sv. maši hodi,
4. in staršem vdan, pokoren bodi!
5. Odženi jezo, vsak prepir!
G. Nečistost vseh nesreč je vir!
7. Tatvina v ječo pot ti kaže;
8. Bogu zameri se, kdor laže.
9. Zapodi želje grde iz srca!
10.	Ne želi grešno tujega blaga!
UČITELJSKI VESTNIK.
Imenovanje. Za c. kr. učitelja pri mornarici v Šibeniku je bil imenovan poročnik v rezervi in stalni suplent ljudskih šol v Ljubljani g. Ivan Petrovčič. Službo, ki se je zanjo potegovalo čez sto kompetentov, je g. tovariš nastopil s 1. septembrom.
Umrla je 5. septembra članica naše zveze gdč. Amalija Tom c. Vsled bolehavosti je pred par meseci prosila za dopust, sedaj pa se je poslovila za vselej. O priliki naše glavne skupščine se je predsednik Jaklič v iskrenih besedah spominjal vrlin pokojne učiteljice ter pozval navzoče, da so v znak sožalja radi izgube vrle tovarišice vstali. Zborovalci so mesto venca darovali večjo vsoto za »Slovensko Stražo«.
Učiteljski žepni zapisnik je izdala Slomškova zveza. Dolžnost nas priganja, da se tudi v tem oziru postavimo na lastne noge; naj ne bo nikogar med nami, ki bi ne posegel po tej novosti. Zavedajmo se, da nasprotniki naših publikacij ne naročajo.
Umrl je 24. julija po mučni bolezni g. Anton Bezeg, nadučitelj 'v pokoju. Pogreb je bil v Sostrem.
Imenovani so bili v seii c. kr. dež. šolskega sveta dne 1. avgusta sledeči gg. učitelji, oziroma gdč. učiteljice: Marija Smolile, Blatna Brezovica; Iv. Bezeljak (nadučitelj) in Angela Zakotnik, Vače; Vladimir Požar, Prem; Avrclija Vrezec je prestavljena v Veliki Trn; Jakob Slapar (nadučitelj) in Frančiška Grošelj, Št. Gotard; Angola Grčar, Komenda; Frančiška Grom, Dol; Marija Hiršman, Ambrus; Fr. Golob in Ivana Jager, Za-
I gorje; Frančiška Maver, Šembije;
I Stanislava Rogelj, Boštanj; Ernestina Schot, Dobrniče; Marija Nosan, Banjaloka; Henrik pl. Turzanski, Zdihovo; Maks Tschinkel, Koprivnik; Jožef Sigmund, Stari Breg; Viktor Porubsky, Kočevje; Ljudmila Kacafura, Planina pri Vipavi; Alojzij Gorup, Ljubljana (nemška deška šola); Elizabeta Štajer, Devica Marija v Polju; Justina Kozamernik, Postojna; Ljudmila Kovač, Loški potok; Friderika Spetzler, Trebnje; Marija Ažman, Metlika. — V L j u b 1 j a n i na IV. mestni deški ljudski šoli: Franc Levec, nadučitelj; učitelji: Fr. Škulj, Fr, Gartner, Iv. Likar, Iv. Kecelj, Fr. Marolt. Na III. mestno deško šolo pride Matija Janežič. — Imenovani so nadučitelji: Iv. Perko, Horjulj; Juri Erker, Koprivnik; Jožef Černe, Kočevska Reka; Iv. Loser, Borovec; Fr. Juvanec, Mirna Peč; Ludovik Koželj, št. Peter pri Novem mestu; Leopold Babler, Žiri. — Učiteljici Alojzija Babler-Debelak v Postojni in Alojzija Bernik v Zireh menjata službeni mesti. ■— Vpokojene so: Angela Miklavčič, Preddvor; Marija Justin - Puppis, Trnje (za eno leto); Ana Tomc, Stopiče; Matilda Ge-bauer, Novo mesto; Jožef Benedek, Planina; Štefan Tomšič, Ribnica. — Jožef Polanec se prestavi iz Loškega potoka v Dobrepolje.
Razširjene šole. Ljudska šola v Loškem potoku se razširi na šest razredov; enorazrednica v Polšniku v dvorazrednico.
Imenovanja na slovenskih šolah v Trstu. Minister za uk in bogočastje
jo imenoval gg. E. Adamiča in Matka Skrabar-ja za učitelja, gospo Marijo Engelmanovo za učiteljico, g. Frančiška Kos za podučitelja, gdč. Ljudmilo Plaper in Emo Zamejec za pod-učiteljice. — G. K. Mahkota je pomaknjen v X. činovni razred. — Od zanesljive osebe, bivajoče v Trstu, se je čulo, da se poteguje eden izmed kranjskih poslancev S. L. S. — ime zamolčimo — za liberalnega kandidata, ki pa zdaj še ni prišel do naslova c. kr. učitelja. Tako se pač nismo zmenili!
šolske telovadnice in telovadna društva. Več občin postojnskega okraja se je pritožilo proti dovoljenju uporabe telovadnice meščanske šole v Postojni telovadnima društvoma Orel in Sokol. Odbila se je prošnja telovadnega društva Orel v Št. Petru pri Ljubljani za dovolitev uporabe telovadnice na II. državni gimnaziji v Ljubljani. C. kr. deželni šolski svet je sedaj sklenil splošno, da se v Ljubljani prepove telovadba vsem društvom v srednjih in ljudskih šolah v Ljubljani.
Ta je pa lepa. V »Narodni prosveti« je nekdo izračunil, da dobi na Hr-vatskem orožnik po lGletnem službovanju 2180 K plače, učitelj pa istodobno 1100 K. — Pri nas sicer ni tolike razlike, na boljšem so pa najbrž tudi orožniki vsaj izpočetka.
Nepričakovana bomba. Nekateri kričavi petelini, ki so polni sovraštva do »Slomškove zveze«, so koncem šolskega leta doživeli neprijetno iznena-denjie. Mestni šolski svet ljubljanski jim je poslal pismeno pograjo radi slabih oziroma nezadostnih uspehov v šoli; nepričakovana bomba je zadela baje pet glav »Tovariševe« baže. (Resnici na ljubo omenjamo, da je ista usoda doletela tudi enega člana »Slomškove zveze«.) Med stebri Učiteljske tiskarne je radi tega močno zavreščalo. Kaj početi? Zaprisegli so | maščevanje. Ne motimo se, če trdimo, da so puščice, ki so z njimi obsipali zadnji čas g. nadzornika Maier-ja v »Tovarišu«, plod te zaprisežene zarote. Kaj vse očitajo ljubljanskemu
nadzorniku, nam ni znano. Vprašamo pa samo to-le: Prijatelji! Ako je kaj na tem, kar oponašate dolgoletnemu, splošno priznanemu šolniku in veščaku, čemu ste pa šele zdaj prišli s svojim znašanjem? ... Nam se le zdi, da je bil g. nadzornik do marsikaterega izmed tistih, ki se zdaj repenčijo in do marsikaterega, ki mu je bilo še prizanešeno, prepopustljiv in obziren. Pomislimo malo na zadnji teden lanskega šolskega leta itd. Ne drezati po nepotrebnem v sršenovo gnezdo! — S svojim nastopom se pa I gospodje »Tovariševci« le ponižujejo, kajti nizkotno maščevanje še nikomur ni bilo v čast. Gospodje! Najprej šola!
Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu se sprejemajo učenci 1(5. in
17.	septembra. Zahteva se starost najmanj 13 in pol leta.
Pohvalni dekret radi izbornih uspehov v šoli in radi trudaljubivosti pri poučevanju je podelil c. kr. mest. šolski svet v Ljubljani celotnemu učiteljskemu zboru šentjakobske dekliške 8 r a z -rednic e. Šolsko vodstvo (namest-na voditeljica gdč. Fr. Zemmc-tova) pa. je prejela še posebej laskavo pohvalo.
Katoliška učiteljska zveza v Nemčiji je imela leta 1890 samo 649 članov; v naslednjem desetletju je narasla do 9684, v drugem deceniju pa do 18.6G2 članov. Največ katoliškega učiteljstva šteje Porenje (5500), dalje Šle-zija (5255), potem Westfalska (2971) itd. Razmerno veliko je učiteljev na Bavarskem in Badenskem, ki se ne marajo pridružiti katoliški organizaciji; vendar pa je tudi na Bavarskem dokaj močna organizacija katoliških učiteljev (336). V zgorajšnjiem številu (18.662) pa niso všteta katoliška društva na Saškem s 347 člani, na Vir-temberškem s 1803 člani, in v vojvodini Hessenski s 666 člani.
Ne bo vse res. Ljudje, ki niso s srcem, z dušo in prepričanjem naši, naj ne silijo v naše vrste, to smo že večkrat odkrito povedali na naših shodih in sestankih. Koristolovci, ki
nimajo toliko značajnosti, da bi moško izpričali načela »Sl. Zveze« tudi pred našimi nasprotniki, naj si poiščejo prostora tam, kamor spadajo. To velja nekaterim, ki »Slomškovo zvezo« poznajo samo po imenu, ne uvažujejo pa tega, kar Zveza zahteva, \ zraven pa vso našo družbo pred jav-1 nostjo kompromitirajo.
Ne bo pa res, kar trobijo naši škodljivci med svet, kakor da bi bilo v naši Zvezi skoraj polovico nasprotnega mišljenja. Več jih je, ki so bili poprej, zapeljani po iz vestnih trobentačih Jelenčevega škvarta — kakor sami priznavajo —, pa so zdaj odločni pristaši naši i po mišljenju i po življenju. Mnogo je pa tudi takih, ki so v srcu z nami, pa imajo navado, da glasno izražajo nevoljo nad to ali j ono osebo, nad tem ali onim ukrepom, osobito nad malobrižnostjo našega. zastopstva glede izboljšanja učiteljske mizerije. Ali je to prepovedano? — Dobri stvari se s tem res ne koristi, radi tega pa dotični še niso liberalci. — Sicer bomo pa skrbeli, da nepoklicani ne bodo sprejeti v našo Zvezo. Kdor je pa le po imenu Slom-škar, bo pa tudi sčasom nehote prišel na hladno.
Ponavljalne šole. C. kr. deželni šol. svet se je bavil v zadnji seji s ponav-1 ljalnimi šolami. Konstatiralo se je, da se kaže počasen napredek, da pa boleha institucija ponavljalnih šol na mnogih napakah. Šola na kmetih se mora naslanjati na gospodarske potrebo kmečkega prebivalstva. V šoli naj mladina dobi veselje do dela, in sicer do kmečkega dela. Če se to doseže, bo postala ljudska šola velikanskega pomena za gospodarsko in socialno povzdigo ljudstva. V okvirju državnega šolskega zakona se danes korenita reforma šolstva v deželi ne moro izvršiti, a c. kr. deželni šolski svet je pripravljen, v okviru možnosti delati na tej poti. Zato se bo vršila pri c. kr. dež. šolskem svetu enketa o preuredbi ponavljalnih šol. K tej enketi se pritegnejo tudi veščaki o kmetijstvu. C. kr. deželni šolski svet se obrne do poljedelskega ministr-
•	stva, da naj da država nagrade učiteljem, ki se odlikujejo po vnetem gospodarskem pouku v ponavljalnih . šolah. Dr. Lampe obljubi, da se bo i vstavila v deželni proračun za bodoče i j leto večja postavka za nagrade učite-, i ljem, ki vestno delujejo za vzgoj,o do-| brega kmetijskega naraščaja. — Priznanje izreče c. kr. deželni šolski svet c. kr. deželnim šolskim nadzornikom
I	gg. Stiasnemu, Tuma in Gabršku ter nadučiteljema Petriču v Naklem in Gradu v Košani za delo na tem polju.
—	Nagrade iz premoženja bivšega vrtnarskega društva se podele nad-
i	učiteljem Pavliču v Kostanjevici, Petriču v Naklem in Jazbecu v Šmihelu. — Ponavljalne šole se začno bodoče leto sredi oktobra in bodo trajale do konca aprila.
Obisk vsakdanje šole. C. kr. dež. šolski svet v Ljubljani je z razpisom z dne 26. jiunija 1911, št. 2539 iznova določil, da morajo vsi otroci, torej tudi tisti, ki so bili v zmislu § 17 dež. zak. z dne 29. aprila 1873 v šolo sprejeti šele s 7. ali 8. letom, obiskovati vsakdanjo šolo polnih šest let ter se smejo po izpolnjenem 14. letu odpustiti iz šole ne glede na to, so li kaj pohajali ponavljalno šolo ali ne.
Selitveni stroški ljudskošolskih učiteljev. Ker se je dogajalo, da so iz službenih ozirov premeščeni učitelji polagali dostikrat zelo pretirane račune o selitvenih stroških, je deželni šolski svet z razpisom z dne 3. avgusta 1911, št. 4205, izdal na vse okr. šolske svete natančne predpise, kako je ravnati pri odobrenju računov.
Papir za šolska naznanila s pred-tiskanim državnim orlom bodo v prihodnje dobivala šolska vodstva v zmislu normalnih razpisov c. kr. dež. šol. sveta z dne 2. marca 1911, št. 1192 in z dne 19. julija 1911, št. 4234, potom c. kr. okrajnih šolskih svetov. Tozadevna naročila bo treba vsako leto do konca decembra predložiti okr. šol. svetu, ki bo potem skupno za vse šole svojega okraja naročil imenovani papir v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. Šolskim vodstvom je dano na prosto voljo, da lahko
sami naročijo v c. kr. zalogi šolskih knjig že popolnoma izdelana naznanila ali pa le papir s predtiskanim državnim orlom. Besedilo potem natisne katerakoli tiskarna.
Iz ljubljanske okolice. 15. julija je imelo učiteljstvo ljubljanske okolice svojo okrajno konferenco v Mestnem domu v Ljubljani, ki je trajala od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne s polurnim presledkom opoldne. Predsedoval je c. kr. okrajni šolski nadzornik Franc Gabršek, ki je v svojem temeljito in mojstrsko sestavljenem poročilu omenjal razne pomanjkljivosti pri šolstvu, Jer navduševal učiteljstvo k složnemu in marljivemu delovanju v bodočem šolskem letu. Temu poročilu je sledilo predavanje deželnega sadjerejskega inštruktorja g. Martina Humeka, ki je v svojem, dve uri trajajočem, jedrnatem referatu o šolskih vrtovih, kaj jasno začrtal pot in dolžnosti učitelja - vrtnarja do šolskega vrta. Živahna debata se je vnela o poročilu tovariša Fr. Lavtižarja, nadučitelja v Spodnji Šiški, o podrobnem učnem načrtu za prirodopisjc in prirodoslovje od 3. do 6. razreda. — Omeniti mi je še volitev stalnega odbora. Za to važno točko dnevnega reda so pa že »ata« Žirovnik preskrbeli nekaj zabave. Cel čas so imeli dovolj opravila iti nekako nemirno so se tiščali svojega sedeža, gotovo jih je bodlo, ker jih ni g.
nadzornik izvolil svojim namestnikom, temveč si je mesto njih izbral gospo Marijo Levstik — z ozirom na pretežno večino učiteljic v tukajšnjem okraju. Že zgodaj pred otvoritvijo konference so lazili »ata« Žirovnik z listki, na katerih so bila natisnjena imena kandidatov za stalni odbor, prav spoštljivo od učitelja do učiteljice ter jim usiljevali svojo robo. Tudi na naši strani se je vnela agitacija za to častno korporacijo. To so »ata« takoj opazili. Zvita buča ve pravo pogoditi. Nas učiteljev je bila dobra četrtina, tri četrtine pa zastopnic lepega spola. »Ata« so jeli med konferenco laziti od sedeža do sedeža gospodičen tovarišic ter jim deliti bonbončke. Na pravo struno so udarili, dobro se jim je obneslo. Dobili so »ata« Žirovnik 71 glasov, Slomškarji pa 36. Pa ta poraz nas niti najmanj ne žalosti. Bo že napočil dan, ko bo tudi ta trdnjava padla v naše roke. Ali iz tega na sledi za »Slomškovo zvezo« sledeče pravilo: Odbor, pozor! Nikar ne sprejemati v Zvezo oseb, o katerih niste temeljito poučeni, čigavi so v resnici! Mai-sikateri je vpisan v »Slomškovo zvezo«, a krepko podpira naše nasprotnike pri vsaki važni akciji. Proč s takimi! Takih somišljenikov in prijateljev varuj nas Bog, nasprotnikov se bomo že sami ubranili.
Naša zborovanja.
Vrhniško — logaška podružnica
»Slomškove Zveze« je dne 13. julija zborovala v Polhovem Gradcu. Udeležba je bila topot nepričakovano številna. Imeli smo med drugimi čast pozdraviti tudi g. V. Premka, c. kr. davkarja na Vrhniki, vnetega prijatelja našega društva. Na dnevnem redu je bilo predavanje »Kako se porabi šolarski izlet v učne namene«. Predavatelj g. Ziegler nam je v temeljitem, na mnogih mestih s primernimi stihi prepletenem referatu razložil, da so šolarski izleti v naravo
najboljši nazorni nauk, ker pojasne učencu marsikak pojem iz tega ali onega učnega predmeta bolj kot najnatančnejša učiteljeva razlaga ali naj lepša slika v šolski sobi. K referatu je pripomnil katehet Turšič, naj se na takih šolarskih izletih seznanijo učenci tudi s stvarmi, ki jih je ustvarila človeška roka, t. j. čebelnjak, mlekarna itd.; naj se že v mladosti navadijo ceniti njihovo vrednost in njihov pomen za obči blagor.
—	K besedi se je oglasil tudi poslanec Ravnikar, ki nam je v bodrilnem na-
govoru dal tudi zagotovilo (?) izbolj- v spominu. — Letošnji občni zbor se šanja naših plač. — Dne 25. julija je vrši dne 4. oktobra t. 1. na Vrhniki, oskrbela podružnica svojim članom — Opomba: Dotični člani in članice, izlet v Kamniško Bistrico. Ta dan1 ki neopravičeni izostajajo od društ-ostane radi neskaljene zabave, ki je venili zborovanj se opozarjajo na ves čas vladala v lepem planinskem | sklep odborove seje z dne 16. febru-svetu, brezdvomno vsem udeležencem arja t. 1.
•
VZGOJA.
Učiteljevo oko je glavni pomoček dobre discipline. Učiteljevo oko straži in pazi neprestano, pa ne tako, da bi preveč pozornost vzbujalo; učiteljevo oko motri vsakega otroka posebej, zre pa celo šolo in jo drži na povodcih. Učiteljevo oko je oko poveljnika, ki tiho poveljuje.
II.	pedagoški tečaj v Donauworthu od 22. do 25. avgusta, ki je bil namenjen vzgoji po zavodih, je obiskalo več nego 200 gostov iz Nemčije, Avstrije, Švice, Belgije in drugod. Predavanja niso bila splošna, kot lani, ampak so bila razdeljena po sekcijah. Razpravljalo se je o vzgoji po otroških vrtcih, po sirotiščnicah, po oskr-bovalnicali, po internatih za srednješolsko mladino. — Ustanovila se je pri tej priliki splošna zveza za katoliško vzgojo po zavodih.
Dolgčas. Otroci ne smejo nikjer in nikoli čutiti morilne nadloge, ki jo imenujemo dolgčas. Starši in otroci naj smatrajo kot svojo vestno dolžnost, da otrokom tudi izvun šole in izvun učnega časa preskrbe primernega opravila ali pa razvedrila. Žalostno je, da starši dostikrat zanemarjajo to svojo dolžnost, da se njih otroci dolgočasijo. Dolgčas otopi duha, provzroča lenobo, ki je vir marsikaterega zla, greha, včasih pa splošne pokvarjenosti.
Je razloček šolo imeti in imeti poseben pouk pa učiti in vzgajati, da gojenci ne zapuste prave poti in da dosežejo časno in večno srečo. To poslednje je umetnost, ki se ne da prisvojiti v par urah; zato pa priprava, priprava!
Jedro vseh učiteljevih čednosti je ljubezen in veselo razpoloženje. Če pridem prijetno razpoložen v šolo, so otroci angeli, pouk gre krasno izpod rok. (Sailer.)
Najboljše spričalo, ki ga morejo dati otroci svojemu učitelju, se glasi: »Strog je, pa pravičen!«
Pomni! Disciplina v šoli in pa domača pridnost otrok sta dva važna momenta, ki dobivata močno oporo v dobri metodi, nadomestiti jih pa tudi najboljša metoda ne more. Kdor ni bil dosti zgodaj opozorjen, kako važna stvar v šoli je disciplina, mu bo vedno nekaj manjkalo, bo trpel celo življenje.
Ali ste čuli svobodomiselni pedagogi slovenski, ki hočete verstveni pouk izgnati iz naših šol, kaj je govoril naš presvetli cesar, ko je otvarjal drugi ljudski parlament meseca julija na Dunaju? Rekel je ter poudarjal jasno in odločno: »Hočem, da se verstveni in nravni duh v šoli ohrani in goji«. Zapišite si te zlate vladarjeve besede v dnevnik, tednik in v ročni zapisnik, kajti v svoje časopise si tega pomenljivega stavka niste upali zapisati. Ste prezrli, kajne! Toda namenoma.
Na pomoč zoper slabo berivo! Kdo ne ve, kako velika nevarnost preti naši mladini osobito v Ljubljani vsled branja slabih knjig in časopisov. Zoper to kugo v podobi tiskane besede se mora boriti vse, kar trezno misli in čuti. Na Nemškem so po velikih mestih katoliški krogi ustanovili posebne bralne sobe, kjer zbirajo učitelji in učiteljice ter druge
nadzorovalne dame mladino k tako-zvanim popoldanskim bralnim uram. Za branje dobrih mladinskih knjig so določeni zlasti nedeljski popoldnevi. V Strassburgu so 19. februarja otvorili tako bralnice na štirih krajih.
Otrok je bilo toliko, da jim niso mogli postreči s knjigami, ampak so jim naprej brali. Nadzorstvo imajo mestne dame, med njimi mnogo učiteljic. Ali bi se ne dalo tudi v Ljubljani kaj takega oskrbeti?
RAZNOTEROSTI.
Deželni kongres katoliškega učiteljstva ogrskega, ki je bil i. in 5. julija v Budimpešti, je jasen dokaz, kako katoliška misel tudi med ogrskimi tovariši vrlo napreduje. Kršč. zveza ogrskega učiteljstva šteje že čez 30.000 članov. Med raznimi referenti se je posebno odlikoval škof Zi-chy; njegov slavnostni govor je zbudil večkrat burno in navdušeno odobravanje. Ko je omenjal nasprotnike krščanske šole, je rekel med drugim: »Zoper tiste, ki hočejo danes odstraniti verouk iz šol, jutri pa bi se že radi iznebili krščanske šole sploh, verstva, morale, dalje domovinskih čuvstev, prestola in oltarja, zoper take ljudi se moramo boriti ne posamič, ampak skupno, z vso močjo. Naše šole morajo biti in ostati trdnjave verstvene edinosti, krščanske nravnosti ter središča nacionalnega in domorodnega čutenja ... Bodite previdni in nikar ne verjemite, da so to Vaši pravi prijatelji, ki prihajajo k Vam ter s prazno roko obljubljajo negotove dobrote, po drugi strani pa Vam pulijo gotove zaklade iz srca. Tudi mi vemo, da časne zadeve Vaše še niso povoljne, toda s skupnimi močmi se hočemo boriti za izboljšanje...«
O	napredku na našem šolskem polju je pisal 2. septembra »Slovenec«: »Z vstopom S. L. S. v deželni odbor in v deželni šolski svet se je vse zasukalo. Kranjsko šolstvo se je v tem kratkem času kakor jezikovno tako tudi pedagoško zelo povzdignilo. Eno-razrednice ginejo, zidajo se lepa, naravnost sijajna poslopja, dobili smo
v	par letih poslovenjene gimnazije,
več gospodinjskih šol, ustanovila se je slovenska trgovska šola, mlekarska šola, kmetijska šola na Grmu se je reformirala, kmetijsko - nadaljevalna strokovna šola je v tiru, nastavili so se učitelji, poljedelski strokovnjaki, ki poučujejo in vzgajajo naše ljudstvo, tudi vseučiliško vprašanje smo spravili v ospredje z znanim junktimom med laškim in slovenskim vseučiliščem; splošno je kranjsko šolstvo tako napredovalo, da na podlagi vladnega poročila lahko rečemo, da za šolstvom drugih dežela nič ne zaostaja. In tudi rešitev izboljšanja plač ni več da ...« (Dajmo se kaj drugega meniti!)
Potni štipendij za naučno potovanje je dobilo 53 učiteljev in učiteljic — ne pri nas, ampak na Norveškem, — da proučavajo šolstvo in šolski napredek izvun domovine. Ni treba pripominjati, kolike koristi so taka potovanja za šolstvo in tudi za učiteljstvo.
Ne bo se poznalo — pa se bo le poznalo. Država naša je potrebovala nekoliko milijončkov, pa je za malenkost podražila tobačne izdelke. Ker se te robe neizmerno veliko požge, bo država — tako so finančniki proračunali — na boljšem za 76 milijonov krone. Posameznik ne bo mnogo čutil te obremenitve, splošnost, država bo pa vendar precej globoko napolnila nikdar sito in nikdar polno vrečo. — Taki davki so obenem — tako bi sodili — naj pravičnejši. Tobak in kajenje je športna zabava, ki je nepotrebna; kdor si jo privošči, kdor želi tega užitka, naj ga plača ... Mi bi le želeli, da bi država še neko-
liko pomazala tiste izdelke v tobačni stroki, ki si jih privoščijo veljaki in petični možje. Nekaj milijončkov bi se že steplo skupaj — recimo ponižno — za bedno učiteljstvo. Sta-
vi	mo, če bi se ta namen pristavil, da bi se našlo le malo protivnikov.
C. kr. obrtna šola v Ljubljani S pričetkom letošnjega šolskega leta se preosnuje dosedanja umetna obrtna šola v c. kr. državno obrtno šolo stavbne, mehanično-tehnične, elektrotehnične in umetno-obrtne smeri.
V	novi šoli bo šest oddelkov, namreč:
1. Stavbno-obrtna šola;
2. strokovna šola za lesno in ka-meneno kiparstvo;
3. javna risarska in modelirska šola za mojstre in pomočnike;
enoletni mojstrski kurz za mizarstvo;
5. ženska obrtna šola za belo šivanje, za šivanje oblek in za umetno vezenje;
6. kurzi za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah.
1.	Stavbna obrtna šola ima namen, nuditi pomočnikom in mojstrom zidarskega, tesarskega in pa kamnoseškega obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga za uspešnejše delovanje in obrtovanje. Oso-bito je temu oddelku odločena tudi naloga, pripravljati in usposobljati za zakonito predpisane mojstrske izpite.
Šola obsega pripravljalni, l.in 2. tečaj. Kot redni učenec more vstopiti v pripravljavni tečaj prosilec, ki je star 17 let in se izkaže z učnim iz-pričevalom zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta, poleg tega pa s
SLOVSTVO
»Grundfragen der Katechetik«,
herausgegeben vom Komitee zur Vor-bereitung des katechet. Kongresses.
—	S. 153. 3 K. Wien, Kirsch.
Prvi zvezek temeljnih vprašanj nima metodične enote, ampak zbirko
8.	sestavkov in sicer: 1. Ziel des Re-ligionsunterriclites. (Dr. Gottler.) Ta namen je lepo izražen v besedah:
J tolikim znanjem, da more šolo z uspehom obiskovati. V obče se zahteva znanje, kakršno se pridobi z obiskom dvorazredne obrtne nadaljevalne šole.
V	1. tečaj se sprejemajo poleg takih učencev, ki so uspešno dovršili pripravljalni tečaj, tudi pomočniki, ki se izkažejo s primerno višjo, pripravljalnemu tečaju enakovredno izobrazbo.
Strokovni šoli za kiparstvo je namen, izvežbati obiskovalce za lesno in kameneno kiparstvo s posebnim ozirom na cerkvene potrebe.
Šola obsega tri razrede. Za sprejem v 1. razred je potrebno, da je prosilec 1. dosegel 14. leto, 2. da je dovršil •/. zadostnim uspehom dva razreda kake rokodelske šole ali
3.	razred meščanske šole ali 3. razred kake srednje šole.
2. Javna risarska in modelirska šola daje samostojnemu obrtniku, pomočniku in absolviranim učencem zavoda priliko, da se vadijo risati in modelirati, kopirati in izumljati umetno-obrtne stvari.
Prosilec se mora izkazati, da je ali zaposlen pri kakem obrtniku ali samostojen obrtnik.
3. O enoletnem mojstrskem kurzu še ni nič natančnejših podatkov.
4. V ženski obrtni šoli bo v vsakem imenovanih treh oddelkov pouk trajal dve leti.
o. O kurzih za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah se podrobnejša določila vsako leto neposredno naznanjajo šolskim vodstvom ter razglašajo po listih.
IN GLASBA.
Nicht Schulsorge ums Konnen (Wis-scn), sondern Seelsorge ums Wollen.
2.	Die Methodik des Katecliismusun-terrichtes. (V. Keller.) — Zelo poučen pregled raznih metod. 3. IJechand-lung des Katechismus in der Volks-schule. (P. Linden S. J.) Učeni pisatelj razpravlja o namenu, obsegu, razdelitvi katehetskega poučevanja.
■i. Allgemeine Dogmatik oder Apologetik? (Dr. A. Schatz.) Dve vprašanji sta v o. razredu sred. šol najvažnejši: Kristus in Cerkev t. i. resnica krščanstva in resnica katoličanstva. 5. Vaja. (Župnik Ph. Hofer.) V tem sestavku je združena teorija, praksa in bogata izkušnja. G. Stand des elementaren Religionsunterrichtes in dem kroati-sclien Spracligebiet. (Prof. Ferd. Hef-fler.) 7. Stand des elementaren Reli-gionsunterrichtes in England. (P. L. Nolle.) 8. Die psychologischen Grund-lagen der religiosen Bildung der .1 ungfrau. (Vinzentia Naussee.)
Miadini! Pogostno in vsakdanje sv. obhajilo. — Spisal o. Julij Lintelo S. J. (Slovenski prevod je oskrbela Mar. družba v ljubljanskem semenišču.) Založila Kat. Bukvama. Cena 30 v.
»V presrčni in prepričevalni besedi govori knjižica o nagibih pogostnega in vsakdanjega svetega obhajila, pobija predsodke in pomisleke, podaja zelo iskreno navodilo za pripravo na sveto obhajilo, kakor tudi za zahvalo, ter ima končno nekaj prav lepih beril za izpodbudo. Boljšega pripomočka priljubiti pogostno sv. obhajilo mladini, si ne moremo misliti. Potrudimo se, da pride med našo mladino!« — Knjižica istega avtorja »Staršem in vzgojite-
1	j e m«. Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu, je izšla v II. izdaji. Cena 25 v.
»Dedek je pravil . . .« I. zvezek. Marinka in škrateljčki. — Bom že še! Spisal Julij Slapšak. S tremi slikami.
V	Ljubljani, 1910. Založila Katoliška Bukvama. Cena 1 K 20 v, vez. 1 K 00 v. Z mladinsko literaturo še nismo preobloženi, zato smo veseli, kadar se po.iavi kaka noviteta na tem polju. Blagor mu, kdor zna ubrati struno, ki zazveni v otroškem tonu, kajti le njega bo mladina v resnici umevala,
njega se bo deca oprijela. Naš Julče jo zna pa vrezati prav tako, kakor je koristno, primerno in pravilno za mlade bralce; živahen je, okreten je, domač in poljuden je v misli in besedi. Svetovati zna in učiti, pa tako, da ni nič prisiljenega. — Zgoraj omenjeno knjižico so laskavo priporočali vsi naši listi. Z mirnim srcem se tudi mi pridružujemo. — Naslovna slika pa ni nič prikupljiva. Naj založništvo tudi v tem oziru nudi res otroško-mi-kavne in lepe slike.	Č.
»Spisi Mišjakovega Julčka«. II. zvezek z devetimi slikami, izdalo in založilo »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta«.
V	tem ličnem zvezku nam priljubljeni pripovedovalec nadučitelj Julij Slapšak zopet podaja šest prav mičnih mladinskih spisov. Brezdvomno jih bodo naši malčki prebirali z veseljem; pa knjiga jim ne bo samo za zabavo, temveč tudi na korist. Kakor malokdo, ume pisatelj mladini pripovedovati: neprisiljeno, gladko, primerno otroškemu mišljenju, poučno in vzgojno, vendar tako, da ne usilju-je blažilnega nauka.
S preprostimi, a lepimi besedami opisuje ljubezen do staršev in rodnega doma, usmiljenje do revežev, zaupanje v božjo pomoč!
Ne ugaja pa n. pr. ker med drugim in prvim spisom tega zvezka ni logiške zveze; v prvem spisu namreč g. pisatelj takorekoč izroča pripovedovanje prababici, v drugem pa vendarle sam poprime za besedo! Par jezikovnih pogreškov je še, ki pa ne motijo. Izmed slik so četrta, sedma, osma in deveta izvirne in tudi besedilu primerne; druge so pa posnete od drugod ter razen prve le malo ali nič primerne; vendar to knjigi ne jemlje veljave.	S.
C nVPIKkl I n P l	izhaja sredi vsakega meseca. Celoletna naročnina 4 K.
jjlJIU V ClldlVl llbllulj	(Naročnina in članarina 5 K.) Spisi in dopisi se poši-
ljajo uredništvu do 4. vsakega mescca. Reklamacije, naročnino, dopise sprejema: Uredništvo „Slovenskega Učitelja11 v Ljubljani.
Urednika: A. Čadež, katehet v Ljubljani; J. Novak, c. kr. nadzornik v Kočevju. Tiska Katoliška tiskarna. — Oblastem odgovoren Ivan Rakovec.
Razpis učiteljskih služb.
Št. 1074/m. š. sv.
Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. avgusta 1911, št. 5749 stalno popolniti izpraznjeno učno mesto stalnega suplenta s sistemi-zovanimi službenimi prejemki.
Prosilcem za omenjeno službeno mesto je pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlagati pri predsedstvu c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega
najkasneje do 3 0. septembra t. 1.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpo-števale.
C kr. mestni šolski svet ljubljanski, tl ne 2. septembra 1911.
Predsednik: Lase h a n 1. r.
V	kočevskem šolskem okolišču:	Služba	učitelj a-vodi-
telja na enorazrednici v Starem Kotu do 19. septembra. — Služba učiteljice na petrazredni dekliški šoli v Ribnici; n a d u č i t e 1 j s k o mesto na petrazredni deški šoli v Ribnici z užitkom prostega stanovanja; na isti šoli ena služba za moškega prosilca; nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Faravasi; učno in voditeljsko mesto na enoraz-redni ljudski šoli v Kuželju. Prošnje za vsako teh služb do dne 26. septembra.
Logaški okraj,: Na dvorazrednici pri Sv. Vidu nad Cerknico nadučiteljsko mesto; nadučitelj ska služba na trirazrednici v Planini pri Rakeku do dne
18.	septembra.
Postojnski okraj:	Učno
mesto na štirirazrednici v Knežaku do 1. oktobra.
I Pijtn mi Jitmtt slalin"!