E /) '1,] o O ■ ■ ■ • LETO IX ■“.'V. ŠTEVILKA 1 E E ■ ■ ■ E E E E E. E E E ■ E E E E E E E E E E E E E E E ^E^E^E B_B_B_E~B—B—B_E E'E HBBBBBBBBBEEBBB INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV Kako smo delali? da temeljiteje Izkoristimo naše strojne kapacitete. Operativne mesečne plane proizvodnje smo v lanskem letu več ali manj izpolnjevali. Končna bilanca dela v delovnih enotah kaže, da je bil letni proizvodni program za leto 1968 skoraj v celoti izpolnjen (99,9%). Z nadurnim sobotnim delom pa znaša to številka 108,1%. Poglejmo še, za koliko odstotkov se je izboljšala kvaliteta pri posameznih skupinah izdelkov v prvih 11 mesecih lanskega leta v primerjavi s povprečno kvaliteto v letu 1967. I. a kvaliteta se je izboljšala: pri tovornih plaščih za 4,1 %, pri tovornih zračnicah za 5,8 % in pri potniških zračnicah za 2,9%. Količinski obseg proizvodnje v avtopnevmatika 1 se je lani precej povečal, čeptav je število vul-kanizacij skih preš ostalo isto. Pri tem ne upoštevam zadnjih treh mesecev, ko smo pričeli intenzivno uvajati novo tehnologijo in je proizvodnja naraščala tudi zaradi krajših vulkanizaci j skih časov. če odštejem še sobotno nadurno delo, čemur se da izogniti na ta način, da vrednotim proizvedeno količino na delovni dan, potem je uspeh na dlani. V ilustracijo navajam diagram, kjer je v indeksu 100 vrednotena povprečna dnevna proizvedena količina naših izdelkov v letu 1967, medtem ko je gibanje proizvodnje v prvih posameznih mesecih leta 1968 po enakem kriteriju primerjano za vsak mesec posebej. Zadnje tri mesece je treba obravnavati posebej, ker se je po začetnih težavah pri uvajanju Semperitove tehnologije v mesecu oktobru količina proizvodnje v zadnjih dveh mesecih precej po-večala. Glavni razlogi za povečanje produktivnosti so naslednji: boljša organizacija dela v delovnih enotah, veliko prizadevanje vseh sodelavcev enote, ureditev razmer v valjarni (veliko zastojev v lanskem letu je šlo na račun neredne dobave in kvalitetno slabih protektorjev) ter izboljšano vzdrževanje strojev. Mnogo boljše so bili izkoriščeni stroji v zadnjem obdobju v primerjavi s prejšnjimi leti. Grobi podatki kažejo, da se je povprečna zasedenost ključnih strojev (vulkanizacij skih naprav) gibala okoli 92%, kar je nedvomno tudi precejšen napredek. Seveda pa nas v bodoče čaka še veliko dela, Priprava ventilov za zračnice Predlanski vzpon v izboljšanju kvalitete izdelkov se je nadaljeval tudi v letu 1968. Vsi delavci naše delovne enote so temu vprašanju posvečali ves čas kar največjo pozornost. Tudi tisti sodelavci našega podjetja, ki so dnevno tako ali drugače povezani z avtopnev-matiko (razvojna skupina za pnevmatiko, vzdrževalci, sodelav- ci SKK, planerji itd.), so v precejšnji meri botrovali temu uspehu. Zmanjšanje odpadka in III. kvalitete po istem kriteriju pa za posamenze skupine Izdelkov iz-gleda tako: pri tovornih plaščih za 0,7 %, pri potniških plaščih za 1,2%, pri poltovomih plaščih za 1,4%, pri tovornih zračnicah za 2,3 % in pri tovornih zračnicah za 1,3 %. Reklamacije naših izdelkov so se v tem letu zelo zmanjšale. Najvažnejšo nalogo v lanskem in letošnjem letu, to je uvajanje nove Semperitove tehnologije, smo dokaj dobro opravili. Najtežje obdobje tega posla smo že prebrodili in tudi prvi uspehi so se že pokazali. Kljub temu nas čaka še veliko dela na tem področju: ureditev energetskih pogojev za vulkanizacijo, uvedba preostalih zmesi, nadaljnje adaptacije in remonti strojev, povečanje produktivnosti pri konfekciji, izpiljenje nekaterih tehničnih fines, idr. Mnogo boljše bi se dalo izkoristiti prednosti, ki nam jih nudi sodelovanje s Sempedtom, če ne bi delali v pretesnih prostorih in lokacijsko razmetanih strojnih napravah. Z večino strokovnih služb smo v preteklem letu odlično sodelovali, največ težav pa imamo pri sodelovanju s prodajno službo, pri čemer je opaziti povsem ne-vsklajeno delovanje domače prodaje, izvoza in analize tržišča. Nenadne spremembe proizvodnega plana zaradi pogostega menjavanja želja prodajne službe zelo neugodno vplivajo na produktivnost in kvaliteto dela v proizvodnji. Omeniti bi želel še nekaj najhujših problemov, ki nas žulijo ob prehodu v novo poslovno leto: že omenjene nenadne spremembe sprejetih mesečnih proizvodnih planov, premalo prostora nasploh, premajhne kapacitete medfaznih skladišč za protektor, kord, suro-vec, dalje neustrezni energetski pogoji (nezadostno pregreta para), še vedno neurejeni interni transport ter pomanjkljivo preventivno vzdrževanje strojev. JANEZ PONEBSEK Glej diagram na zadnji strani! Med odlikovanci, ki so prejeli visoka odlikovanja predsednika republike Tita ob obletnici zgodovinskega zasedanja AVNOJ, je bil tudi naš sodelavec IVAN PINTAR. Za požrtvovalno delo v družbeno političnih organizacijah in terenskih organizacijah je prejel medaljo RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. Visoko odlikovanje tov. Pintarju je nedvomno veliko priznanje za njegova prizadevanja in aktivnost pri uresničevanju socialističnih načel. Tov. Pintar je znan družbeno političen delavec tudi v tovarni, zato ob velikem priznanju iskrene čestitke z željo, da bi tudi v prihodnje sodeloval z nami in da bi dočakal uresničitev vsega, za kar se je boril v NOB in po osvoboditvi. Prejšnji teden je minil v znamenju volitev v organe upravljanja. Letos so bile le-te nekoliko prej kot v preteklih letih in tudi tolikšne politične aktivnosti ni bilo kot drugikrat. Pa vseeno je politični aktiv podjetja nekajkrat razpravljal o pripra- vah na volitve, po vseh delovnih enotah smo se sestali in razpravljali o kandidatih za svete delovnih enot in za delavski svet podjetja Volitve so za nami. Z obkrožanjem imen smo potrdili najboljše izmed najboljših, jim zaupali najodgovornejše naloge in naložili težko delo. Samoupravljanje — vsaj v Savi — že zdavnaj ni več samo formalno posedanje po sejah in sestankih. Koliko napornih razprav, koliko odgovornosti občuti vsak posameznik, ko je pred njim pomembna odločitev, se ne da napisati. Od članov delavskega sveta podjetja pa zahtevamo, da odločajo tako, da bo prav za vse nas. Kaj pa to pomeni? Pomeni odločati, tako, da bo naš standard vsak mesec večji — in da bo tudi vsak mesec nekaj novega, boljšega, sodobnejšega v tovarni. Po eni strani želja, da bi bila tovarna čimprej v celoti nova, rekonstrukcija zaključena, po drugi strani pa naše želje, osebne Zato novoizvoljenim članom ne zavidamo. Prav pa je, da jim pomagamo, jih v njihovih prizadevanjih podpremo. Prav, da se z njimi posvetujemo — predvsem pa, da spoštujemo njihovo delo v organih upravljanja, jim stojimo ob strani, jim zaupamo Dedek Mraz za naše najmlajše Dedek Mraz s premstvom z lanske prireditve V nedeljo, 29. decembra 1968, smo bili priča številnemu obisku otrok in staršev, ki so spremljali na novoletno prireditev najmlajše. Pri obeh prireditvah je bila dvorana nabito polna. Igrica Žogica nogica je bila dobro in domiselno pripravljena ter dobro odigrana. To je bilo za otroke edinstveno doživetje, za mnoge starše pa prijetna zabava. »Piko na i« pa je postavil dedek Mraz. Otroci so z velikimi očmi, odprtimi usti in velikim zanimanjem poslušali uvodni pozdrav namenjen najmlajšim. Sleherni otrok je bil deležen velikega doživetja, ko mu je dedek Mraz segel v roke, ga pobožal, njegove spremljevalke zvezdice, pa so izročile otrokom vabljive zavitke, polne sladkih dobrot. Iz zadovoljnih obrazov otrok in staršev je bilo sklepati, da je prireditev dobro uspela. Zato že sedaj lahko napovemo podobno prireditev za najmlajše Savčane v zadnjih dneh leta 1969. BLAŽ STUDEN Uroš Ivanovič - zmagovalec 23. decembra 1968 se je ob 15. uri zbralo v učilnici GIC 13 igralcev, ki so se pomerili med seboj v že tradicionalnem novoletnem šahovskem brzoturnirju. Kakor na decembrskem je tudi na novoletnem turnirju bil glavni kandidat za prvaka igralec obrata Standard Uroš Ivanovič. Ni- Uroš Ivanovič zal je točko za točko in je v končnem seštevku zbral 10,5 točke, to je točko več od drugo uvrščenega Romana Jugoviča, ki na novoletnih turnirjih igra že tradicionalno dobro. Le nesrečni poraz proti Jožetu Mišmašu ga je stal delitev prvega mesta. Prijetno je presenetil Lojze Velesič, ki je zasedel tretje mesto. To je edini igralec, ki je premagal lanskega prvaka Ivanoviča. Bolje kot običajno je igral tudi Peter Stefanovič ki je v dobrem letu, kolikor aktivno igra, že veliko napredoval. Razveseljivo je tudi, da je tokrat na turnirju prvič nastopilo nekaj novih igralcev, ki pa se jim pozna še neizkušenost. Na koncu bi v nekaj besedah predstavil zmagovalca Uroša Ivanoviča, ki ga večina bralcev Save verjetno še ne pozna. Zaposlen je v obratu Standard pri izdelavi umetnega usnja. Je odličen igralec brzopoteznih partij in je med najboljšimi na Gorenjskem. Z malo bolj aktivnim igranjem pa bi dosegel lahko še boljše rezultate. Močno bo okrepil ekipo Save na raznih tekmovanjih in zato upam, da bomo o njegovih uspehih še brali v športni rubriki našega glasila. Mladi iz Standarda, Planike in Save na seminarju v Bohinju Ena od osnovnih stvari, ki so potrebne mlademu človeku, ki še nima veliko izkušenj, pa hoče aktivno sodelovati v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih, je poznavanje našega družbenega sistema, organizacije podjetja, samoupravnega sistema, kadrovske politike itd. Na podlagi tega je predsedstvo mladinske organizacije naše tovarne naredilo program, po katerem naj bi se čim večje število mladink in mladincev organizirano seznanjalo s problematiko podjetja. To pa še ni dovolj. Ce spoznamo bistvo stvari, moramo imeti toliko moralne dolžnosti, da bomo to, vsak na svojem delovnem mestu, v svoji ekonomski enoti skušalii s predlogi, aktivnim udejstvovanjem na sejah delavskega sveta ekonomske enote ali delavskega sveta podjetja in na zborih delavcev čim boljše rešiti. Ko se bo večina mladih tega zavedala in ko bo vsak pripravljen žrtvovati malo svojega prostega časa, bomo lahko rekli, da smo politična organizacija. Danes je veliko takih, ki odklanjajo vsako delo v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah, drugi pa več let opravljajo isto funkcijo. Mislim, da je vsakemu naprednemu mladincu lahko v čast, da predstavlja svoje sodelavce, da zastopa njihovo mišljenje. Zavedati se mora, da je za svoje delo — včasih zelo neodgovorno — odgovoren vsakemu mladincu oz. sodelavcu. Na redni seji predsedstva je bil sprejet sklep, da se organizira dvodnevni seminar za mladinsko organizacijo Standard, Tekstiiin-dus in Sava. Že nekaj dni po tem je bil narejen tudi program oz. umik seminarja. V naši tovarni smo vabili vse stalne člane mladinske konference in člane komisij, vendar pa je bil odziv slab, kljub temu da je upravni odbor odobril izreden plačan dopust vsem udeležencem seminarja. Predavanje se je začelo 7. decembra ob 8.45 v hotelu Zlatorog v Bohinju. Zaključna razprava pa je bila v nedeljo, 8. decembra. Organizacija seminarja je bila — po mnenju večine — zelo dobra, motilo pa nas je to, da je bil program nekoliko preobsežen: Kljub temu je bila razprava zelo pestra. Posebno v zaključnem delu seminarja, ko nam je zmanjkalo časa. Tudi disciplina pri predavanjih je bila dobra. Predavateljem se zahvaljujemo za trud, saj so v tistem minimalnem času, ki je bil odmerjen za predavanje, zajeli vse bistveno. Vsi so tudi narisali v skrčeni obliki vsebino predavanj, tako da smo seminaristi laže sledili predavanjem in razpravam. Seminar je v celoti uspel, razen manjših napak, ki nam bodo kot S A opomin pri našem nadaljnjem izobraževanju. Mislim, da smo tudi udeleženci vložili veliko truda, da bi bil se- minar res tisto, kar smol pričakovali od talko široko zamišljenega načina izobraževanja. PETER BOGATAJ Zahvali Predsedstvu sindikalne organizacije in socialnim de-lancem se najlepše zahvaljujem za obisk in novoletno darilo. Vsem v Savi, posebno pa sodelavcem avtopnevmatikar ne, želim srečno in uspešno novo leto 1969! FRANC BOLKA Socialnemu oddelku, komisiji za delitev sredstev sklada skupne porabe ip sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za moralno in materialno pomoč, ki so mi jo nudili vseskozi ob gradnji hiše. S 7-člansko družino sem stanoval v zelo težkih razmerah, s pomočjo kolektiva Sava in še posebno s pomočjo omenjenih, pa sem si postavil in dogradil hišo; sanje moje družine so se uresničile in za to sem hvaležen vsem, ki so mi pri tem kakorkoli pomagali. FRANC BAŠELJ PROIZVODNJA SE VEČA, DELOVNI PROSTORI PA SO ENAKI čestokrat se zgodi, da pozabimo na gasilni aparat, ki visi na steni. Delavci in vodje niti ne opazijo, da je aparat založen z raznim materialom, tako da do njega ni več mogoč dostop, šele poklicni gasilec, ki pregleduje aparate, opozori o nepravilnosti delavce in vodja. Razumljivo, da je treba najti ustrezen sporazum in zagotoviti dostop k aparatu. To pa je možno narediti na dva načina, in sicer: izpred aparata je treba odstraniti material (včasih je tudi razna navlaka), ali pa aparat prestaviti na drugo mesto, kamor je dostop mogoč. Razumevanje za to so pokazali v delovni enoti valjarna. V tej enoti je napravljen tudi fotografski posnetek. Ko je bil na nepravilnost opozorjen vodja delovne enote, so aparat prestavili in odredili prostor zanj. JANEZ GLOBOČNIK POPOTOVANJE DO PARIZA IN NAZAJ Če SloverTc na rajžo gre... 1. MAJ V PARIZU Praznujejo ga v znamenju šmarnic. Na predvečer tega dne se Parižani obdarujejo s šopki teh drobnih belih dišečih cvetk. Polne so jih izložbe in ponujajo ti jih na vsakem koraku: otroci, študentke, fantje, starejše gospe, slikarji, prodajalci, možakarji, da celo prostitutke in berači. Zelo majhen šopek za 1 frank. Tega dne sem se popeljala na 320 m visok Eifflov stolp. Bil je sončen dan in mesto pod menoj je bilo kot na dlani. Za praznik so odprli vse vodomete po Parizu, kar je še posebej dalo prazničen videz. Parižani so bili na ulicah, si ogledovali izložbe, se sprehajali in zabavali na raznih zabaviščnih prostorih. Izredno živahno je bilo na Champs Elysees. Reka ljudi se je sprehajala med zelenimi kostanji. Tu imajo sedež in razstavne prostore vse svetovne avtomobilske firme. Ogledala sem si tako razstavo Renaulta. Za razsta-viščnim prostorom pa je restavracija, kjer so mize postavljene kar v stare kočije. Zelo domiselno. Zbiratelji znamk pridejo verjetno na svoj račun na trgu znamk ob tej široki aveniji. Kaj čuden in tih je ta trg zbiralcev znamk. Le-ti imajo svoje kataloge in albume razstavljene po klopeh parka in potem znamke med seboj zamenjujejo. Koliko potrpljenja je potrebno za te drobne lističe! Zavila sem proti operi, kjer je v bližini zelo poznana kavarnica Cafe de la Paix (kavama miru). Pravijo, da nisi videl Pariza, če ga nisi pogledal z Eiffla, res pa je, da ga nisi videl, če nisi vsaj urico posedel pred to kavarnico. Sediš, srkaš kavico, ki ti jo je nalil v marokansko narodno nošo oblečen natakar in opazuješ Parižane in tujce, ki hodijo mimo. Zelo pisan svet! CRN OBLAK NAD PARIZOM Ko sem se tega popoldneva bližala Plače de la Concorde se mi je zazdelo, da vidim tu izredno veliko policajev. Postala sem malo. Kot bi zrasli iz zemlje, so se gostili vzdolž avenije Champs Ely-sees. »Zagotovo pride de Gaulle!« mi je šinilo v glavo. Počasi sem se sprehajala po Plače de la Concorde, policajev pa vedno več. Črni policijski avtobusi in zeleni džipi so zaprli že skoraj vse ulice na ta ogromni trg. Čakam še malo, sedaj že nestrpna, ker se mi je že mudilo v hotel in na prireditev v Folies Bergere. Policajev že vse črno, de Gaula pa še od nikoder. Potem sem morala odnehati in pohitela sem proti Montmartru. Sele v Genevi sem izvedela, za kaj je šlo. Na drugi strani Seine so namreč študentje pripravljali demonstracije, za kar je policija izvedela. Pričakovala jih je že za prvi maj. Toda tega dne se ni nič zgodilo. Zanimivo je pa, da smo bili v Parizu še 2. in 3. maja, toda niti slutili nismo, da na oni strani Seine, v latinskem guartu vre. Pričel se je črni in krvavi pariški maj 1968. V preostalih dveh dneh sem si ogledala še marsikatero znamenitost Pariza: največjo galerijo umetniških slik na svetu Louvre, prelepe versajske vrtove, Boulonj-ski gozd, se sprehodila vzdolž Sči-ne, kjer vabijo prodajalci knjig s svojimi stojnicami, pa cerkve, izložbe itd. Vračali smo se preko Dijana, kjer pridelujejo najboljši sir na svetu, preko Švice. V Genevi smo šele dodobra občutili, kako bučno mesto je Pariz. Geneva je bila v primeri z njim kakor izumrla, posebno zvečer. Iz Švice smo se ponovno vrnili v Francijo v Chamo-niex in se od tu povzpeli še na Mont Blanc in se potem vrnili skozi najdaljši predor na svetu pod Mont Blancom v Italijo. Še krajši postanek v idiličnem mestecu Srmione ob .Lagu di Garda in potem naravnost domov. Doživela sem veliko in še vsa pod vtisom doživetij čakala v prvih jutranjih urah na ljubljanski železniški postaji na avtobus za Kranj. Da pa sem res doma, sem verjela, ko sem zagledala malo okajene gumičarje, ki so se vračali iz nekega ljubljanskega bara. Konec Izvolili smo svete delovnih enot in delavski svet podjetja Nekaj o dolžnosti do narodne obrambe DELOVNA ENOTA IZVOLJENI V DELAVSKI SVET PODJETJA ZA 1 LETO ZA 2 LETI Ekonomsko organizacijska služba KLEMENČIČ Tine Izobraževalni center KOCIJAN Jože Marketing EGART Ana Kemični izdelki RASBERGER Danica Kadrovska služba NADIZAVEC Rudi Gradbeno mizarska enota KALAN Jože Finančna služba MRAK Marjan VRHNIKA RANCOV Pavla Elektro delavnica PENEŠ Marjan Klinasti jermeni KOS Dane Valjarna JERUC Jože LAH Anton Nabavna služba FALLE Bogdan Prodajna služba MIHELČIČ Marjan MAJCE Bogdan Trgovska mreža KESEU Alojz Varnost podjetja DERLINK Rajko Vulkolan GOGALA Marija Mehanična delavnica AMBROŽIČ Miro MOHOR Franc Tehnični izdelki VIDMAR Cveto Prevleke valjev BAROVNICA Matija Energetika MUROVEC Darko Služba vzdrževanja in investicij- ske izgradnje ZUPAN Aleš Polizdelki pnevmatike LUTHAR Niko Umetno usnje BURGER Anton Naravno usnje BAVEC Matija PERKO Jože Razvojno tehnološka služba BOHORIČ Janez Cevarna FURLAN Franc DOLHAR Franc Prešani izdelki KOKALJ Janez Služba za organizacijo proizvod- nje GOLOB Ivan Služba kontrole kakovosti MRAMOR Viktor ILIJEVSKI Hermina Prešani izdelki II BRLENIC Jože CEFERIN Franc Avtopnevmatikarna KOPAČ Ludvik ŠIRC Franc DOMINKO Ciril Velopnevmatikarna MUBI Anton KNEZ Stane MUSIČ Vida Delavska restavracija GANTAR Pavle DELOVNA ENOTA IZVOLJENI V SVET DELOVNE ENOTE ZA 1 LETO ZA 2 LETI Kadrovska služba MITROVIČ Slavka KORENČAN Zdravko POGAČNIK Milka MARCIJAN Stefan THALER Peter ŠOLAR Slavko ŽIGANTE Peter Gradbeno mizarska enota BENCEVIC Ivan JUHANT Stane DOVČ Franc KAVČIČ Ivan MOHORIČ Jože ROZMAN Jože ŠILC Jože Finančna enota PADJERA Karel AMBROŽIČ Mira PERČIČ Vinko MAČEK Vera RAKOVEC Ana IGNASCENKO Zalka TISLER Helena POGAČAR Vera PISKERNIK Maruša Vrhnika KMETEC Nada MALAVAŠIČ P. LENARČIČ F. TROHA Mimi KOVAČ Pavla SUHADOLNIK PREBIL Sonja KOS Anka CELARC Marija Elektrodelavnica DERMOTA Miha CEFERIN Marjan MEDIC Janez LENIČ Ivo PEČNIK Franc MOČNIK Pavel PETERNEL Bernard Klinasti jermeni ŠKERJANC Marija NOVAK Marjan HORVAT Alojz SKOČIR Miloš PAVSAR Nada BEC Betka KELHAR Zlata Valjarna BRAČIČ Anton OSOJNIK Štefan MRAK Zdravko JEREB Bogo HAFNAR Vinko LAMOVEC Igor ROBLEK Jože SAVŠEK Ignac SAVIČ Cveto KOPUŠAR Srečko TUŠEK Karel Nabavna služba JEZA Maks OMAN Franc KOZINA Anica CEGNAR Boris KRIVEC Janez DOBNIKAR Štefka MLAKAR Jana MIKLAVČIČ Janez POGAČNIK Franc Prodajna služba JENKO Alojz GRAŠIČ Vera DEMŠAR Miha FELDIN Dušan PUSTOSLEMSEK Slavica KAVČIČ Anton ZAPLOTNIK Majda FLORJANČIČ V. CRIJEVIC Helga MOČNIK Milena ČEBULJ Jože Varnost podjetja IUAŠ Alojz SEDEJ Vencelj LOGAR Slavka KEPIC Vinko GLOBOČNIK Anton BENEDIK Avgust JENKO Franc GERKMAN Janez SUSNIK Janez Mehanična delavnica KOSNIK Jože FRELIH Rihard PETERNEL Peter KODRAN Anton KOSNJEK Franc KOS Tomaž ŠMID Filip NAGLIČ Anton SITAR Franc OKORN Ivan SKOPIC Tine PIFKO Franc TOLAR Janez Piše: Vinko Kepic Razprava na zadnji seji delavskega sveta me je napotila, da povem nekaj tudi o vprašanju, ki je bilo do sedaj za delavce v Savi In tudi drugod opredeljeno z vojno tajno. Pripravlja se nov zakon o narodni obrambi. Ustava je utemeljila obrambo domovine kot obvezo In dolžnost vsakega državljana. Po naši novi koncepciji je ob- nas je posebej opozorila situacija ob ix> »blitzkrieg« sistemu organiziranega napada na Sinaj In tudi zadnji dogodki v CSSR. Lepo je naše naloge že zdavnaj v preteklosti v pogledu narodne obrambe in priprav nanjo opredelil tov. Tito, ko je rekel: »Delajmo kot da nikoli več ne bo vojne, bodimo pa vsak dan pripravljeni, če bo potrebno.« Naša ustava je v temeljna določila, vezana za obrambo domovine, utemeljila določilo, da nihče v Jugoslaviji kot posameznik pa tudi nobeden od organov ni pooblaščen, da podpiše kapitulacijo. Takšno določilo sloni na pripravi vseljudskega odpora okupatorju. Zato je razumeti tudi napore, ki jih mora vsaka delovna organizacija vlagati v to delo. Omenit bi vežbo na principu samozaščite Kranja In Save, ki je bila pred kratkim. Samo dobre priprave so bile pogoj, da je ta vežba tudi uspela. Uspela tako, da zasluži oceno odlično ali pa vsaj prav dobro. Nesmiselna je vsaka razprava o tem, da taka pripravljenost ne zahteva znanja z ene strani, z druge strani pa veliko dela in stalne ažurnosti v tem delu. Pri tem mislim na to, da je vloga samoupravnega organa podpora dobri pripravljenosti, ne pa razgovor o tem, da se tam nič ne dela. Naj teh nekaj vrstic podpre napore tudi na tem področju, ki je neproizvodno, lahko bi celo rekel, da Je v breme proizvodnji. Vendar Je to delo nujno zlo, ki ga proizvodnja mora nositi, kajti leto je bilo garancija naše neodvisnosti, samoupravljanja in socializma od leta 1945 do danes. ramba domovine vseljudska borba vseh narodov In narodnosti Jugoslavije v primeru, če našo domovino napadejo okupatorji. Delo na vseljudski pripravi tako postavljene obrambe domovine je vse do nedavnega bilo področje samo vojnih organov, danes pa v naših podjetjih in na terenu prehaja v nalogo organov oblasti in samoupravnih organov. Vsi ti. so dolžni pripravam posvetiti vso skrb in tudi potrebno delo. Na to Naj ta sestavek ne bo nekakšen alarm, da nam preti nevafcnost. Potrebna pa je stalna pripravljenost. Ta sestavek naj bo poziv vsem, ki imajo obveznosti do obrambe, da te naloge opravljajo prav tako kot delovne naloge v kolektivu, kajti le taka resnost je pogoj sigurnosti dela upravljavcev tako v našem kolektivu kot tudi drugod. Naši gasilci na vaji civilne zaščite V A (Nadalj. na 4. str.) DELOVNA ENOTA IZVOLJENI V SVET ZA 1 LETO DEL. ENOTE ZA 2 LETI Tehnični izdelki GREGORC Franc VIDMAR Cveto RIBNIKAR Alojz ŠOLAR Janko LIKOZAR Alojz TRSTENJAK Rudi MARKIČ Stane Prevleke valjev BENEDIČIČ Jože KEMPRLE Jože OBLAK Viktor JAKLIN Ludvik SOBOČAN Ivan ŠMID Marija STRNIŠA Jože Energetika HRIBERNIK Ivan KLJUN Ivan DEŽMAN Brane PODJED Matija ZEMLJIČ Adolf ŠTRAUS Vitomir VOGLAR Stane Umetno usnje IVANOVIČ Uroš KRAŠOVEC Martin AJDOVEC Florjan SAJOVIC Jože RENER Jože BAJT Karel BURGER Anton SAJOVIC Lojze LAJIČ Ostoja Naravno usnje MESTINŠEK Ervin ČUJIČ Jože VOVK Viktor KOSIRNIK Jože PERKO Jože BARUŠIČ Slavko PRETNAR Alojz BELEHAR Franc KRNC Tone KIKELJ Jurij MERLAK Stane Razvojno tehnološka služba STRUPI Saša KUNČIČ Zdenka VIDMAR Iztok ŠKOFIČ Ivan JANEŽIČ Branka SAJOVIC Ivan LAH Vlado ŠUŠTARŠIČ M. HETERŠEK Pavle Cevarna TOMŠE Janez ZUPAN Štefan VALENČIČ Andrej MRAK Jože BELČIČ Miloš KOŠNJEK Janez HALER Roman ŽIGON Franc SAMUH Irena DRAKSLER Stane BIZAJ Cvetko Prešani izdelki I ČULIG Štefan KLEMENČIČ Janez BENEDIČIČ Janko LONČAR Janko KRISTANC Franc AJDOVEC Jakob PAVLIČ Alojz SALMIČ Marija Služba za organizacijo proizvod- PREZELJ Anton MARKELJ Stane nje ROTAR Stane MALI Adalbert KRNIČAR Fran GUNČAR Vili PUŠAR Franc GAŠPERLIN Marija ZEMVA Lovro Služba kontrole kakovosti POŽAR Mirko BABNIK Jože MARKOVIČ Jože BEDEKOVIČ Mirko TOPLAK Jernej MOHAR Jože JEZERŠEK Vida VALANT Janez HAFNER Tatjana BAJUK Anton MARINŠEK Alojz Prešani izdelki II ŽIBERT Jakob ŽIBERT Jože MALI Franc VIDIC Milan BURNIK Janez STENOVEC Peter ŠKERJANC Franc BOGATAJ Vinko KOZJEK Jernej ŠTEFE Franc ČEMAŽAR Janko Avtopnevmatikarna DINIČ Slobodan DOMINKO Ciril GALJOT Franc GRAŠIČ Alojz HUBER Stane KOPAČ Ludvik KOVAČEVIČ Ivan KRANJC Franc MARTINJAK Zdravko KUŠTER Anton TOMAŽIN Jože LAVRENČIČ Aldo ŠIRC Franc Velopnevmatikarna BRAČIČ Marija BRADAČ Albin BRENKUŠ Vinko HORVAT Marija GOLOB Ivica PERNE Angela GRAŠIČ Stane ROZMAN Marija NOVAK Majda ŠIRC Zofka PERČIČ Cvetka SUŠLEC Ludvik ŠTER Mimi Delavska restavracija UPRAVNI ODBOR DELAVSKE RESTAVRACIJE člani namestniki članov ARH Anica DRAŽUMERIČ Milka GABRIČ Štefka ERŠTE Danica JENKO Jelka JENKO Marija LUKANC Milka KALTENEKAR Marija Polizdelki pnevmatike GROZELJ Silvo HRIBAR Marija ROZMAN Miha SKVARČA Franc PESTOTNIK Beno ŠTEFANEC Alojz KREK Pavel POVPREČNA DNEVNA PROIZVODNJA AVTOFLAŠČEV IN AVTOZRAČNIC PO MESECIH V PRIMERJAVI S POVPREČNO DNEVNO PROIZVODNJO V LETU 1967 lo6 M7 POVPREČJE 1967 Diagram k članku J. Ponebška Kako smo delali, članek beri na 1. strani! Kot vsako leto, so tudi ob koncu leta 1968 predstavniki sindikalne organizacije in oddelka za socialno delo obiskali na domovih ali v bolnišnici sodelavce, ki že dlje časa bolujejo. Lepa gesta, ki je pri nas postala že tradicionalna, je nedvomno za vsakogar, ki je daljši ali krajši čas izven kolektiva, znak pozornosti kolektiva do svojih sodelavcev Na sliki: Blaž Studen, socialni delavec in Pavle Gantar, predsednik sindikalne organizacije na obisku pri našem sodelavcu v eni ljubljanskih bolnišnic pred novim letom Maši športniki v letu 1968 ŠPORTNIKI SAVE V LETU 1968 Ko se ob koncu leta poslavljamo od preteklih dni in delamo obračun za nazaj, se posebno ustavimo ob uspehih in neuspehih. Urednik mi je odmeril le malo prostora, in še to v številki po novem letu, da v »preletu« skupaj pregledamo, kaj, kako in koliko so v letu 1968 delali naši športniki — posamezniki ali sekcije. V letu 1968 je športna dejavnost v našem kolektivu zaživela kot malokdaj poprej. Naši športniki so v minulem letu imeli vrsto različnih tekmovanj v kolektivu (med delovnimi enotami) in drugod. Osrednja tekmovanja naših športnikov, v katerih smo dosegli lepe uspehe, so bila v glavnem Gumija-da v Borovem, tekmovanje slovenskih gumarjev, steklarjev in žele-zarjev ter občinske sindikalne športne igre. GUMIJADA V BOROVEM Na tej mali olimpijadi jugoslovanskih gumarjev — športnikov smo zasedli odlično II. mesto z minimalnim zaostankom za zmagovalcem — domačim Borovim. Četudi nam ni uspelo obdržati prehodnega pokala (osvojili smo ga na prvi gumijadi leta 1967 v Zagrebu), so bili naši športniki v Borovem deležni izrednega priznanja, saj so dobili pokal »fair pley«, ki se podeljuje najbolj disciplinirani in vzorni ekipi. Omeniti moram, da nam na tem tekmovanju športna sreča ni bila naklonjena, toda leta 1969 smo mi organizatorji III. gumijade in upam, da bomo zamujeno popravili. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GUMARJEV, STEKLARJEV IN ŽELEZARJEV Na iniciativo našega koordinacijskega odbora in mladinskega komiteja Steklarne Hrastnik je bilo namesto tradicionalnega srečanja Steklarna — Sava formirano tekmovanje slovenskih gumarjev, steklarjev in železarjev, ki naj bi postalo tradicionalno. Zaenkrat se tega tekmovanja udeležujejo delavci petih kolektivov, in sicer: Steklarna Hrastnik, Feralit Žalec, Lit Ljubljana, Železarna Jesenice in Sava Kranj. Prvo tako tekmovanje je bilo 16. junija letos v Hrastniku, naša ekipa je zasedla III. mesto, kar je neuspeh, saj bi z malo več prizadevanja in resnosti lahko dosegli boljše rezultate in s tem tudi uvrstitev na višje mesto. Zdi se mi namreč, da so naši športniki to tekmovanje vzeli bolj kot rekreacijo, kar nam bo (vsaj upam) v bodoče koristilo kot primer, kako ne smemo delati. OBČINSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE To je tekmovanje, ki bo vsako leto in na katerem naj bi sodelovalo čim večje število delavcev, imelo pa naj bi rekreacijski značaj. Tudi na tem tekmovanju so naši športniki dosegli zelo lepe rezultate, saj so osvojili kar štiri druga, dve šesti in eno osmo mesto. Rezultati, ki smo jih dosegli na tem tekmovanju, še zdaleč niso odraz dejanskega stanja in možnosti naših športnikov. Tekmovanja so bila le ob delavnikih popoldan, ker pa večina naših tekmovalcev dela v dveh ali treh izmenah, je to potemtakem razumljivo. Naj mi bo dovoljeno, da pri tem zamerim nekaterim vodjem delovnih enot, ki niso omogočili, da bi nekateri naši tekmovalci zamenjali delo v izmeni. Mnenja so, da je najprej delo, potem šele šport. Nisem proti temu, toda dober športnik je tudi dober delavec. Dober kolektiv mora imeti tudi dobre športnike, saj se le-ti ne borijo samo za svoj renome, temveč in predvsem za afirmacijo kolektiva, v katerem delajo. Poleg teh so naši športniki vključeni redno ali občasno v vrsto drugih tekmovanj: naša rokometna ekipa redno tekmuje v gorenjski podzvezni ligi in je v jesenskem delu zasedla I. mesto. Igralci namiznega tenisa redno tekmujejo v občinski ligi, kegljači, strelci in drugi tudi. Trdim lahko, da športniki Save uspešno zaključujemo staro leto 19688. VULE CICMIL P. S. Ker v novoletni številki nismo mogli objaviti vseh sestavkov, ki smo jih dobili v uredništvo, sestavek tov. Cicmila objavljamo šele v današnji — prvi po-novoletni številki. Toda ne oziraje se na to, sem prepričan, da bo za precejšnje število naših bralcev zanimiv. Naj se ob tej priložnosti zahvalim v imenu vseh športnikov tovarišu Cicmilu, ki se je v ' preteklem letu največ prizadeval, da je savski šport to, kar je. Za nesebično delo, požrtvovalnost in uspehe, tovariš Cicmil, najlepša hvala z upanjem, da boš tudi v prihodnje pomagal s svojim znanjem in upornostjo! UREDNIK SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP Gorenjski tisk Kranj.