Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. Štev. 23. V Ljubljani, 15. decembra 1928. Leto XLV. VSEBINA: Zakonita zaščita kmetije. — Veliki peruininarski zavod v Velenju. — Pašnik na domu Jož. Hočevarja v Žejah pri Komendi. — Važnost „Yoghurta" in kako ga delamo. - Zavarujte sadno drevje pred zajci in zimsko pozebo! — Jubilejna kmetijska razstava. — Vprašanja in odgovori. - Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Dopisi. — Književnost, — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Zakonita zaščita kmetije. Novi „načit zakona o izvršbi in o zavarovanju" določa meti drugim, aa kmet ne sme niti sam odtujiti (prodati, podari u, zadolžiti j niti se mu ne more vzeti (zarubiti in prodati; hiše z gospodarskimi poslopji, prostora oKrog nise do enega orala ni toliko zemlje, kolikor je potrebuje za vzdrževanje družine ter en par vprezne živine, kobilo z žrebetom, kravo s teletom, deset ovac, pet prašičev, pet koz, kmetijskega orodja za enega delavca in toliko hrane za ljudi in živino, kolikor je potrebuje za vzdrževanje do novega pridelka. Izjema velja samo za poravnavo odškodnine zaradi zločina ali prestopka za pre-užitek in za terjatve oblasti (za davke in podobno;. Navidezno bi bila taka zaščita kmetije prav koristna, ker bi varovala kmeta, da bi se ne mogel niti prezadolžiti niti prodati kmetije in se izseliti. Gori navedena določba ali zaščita gre namreč za tem, da bi ohranila kmetski družini dom in potrebno zemljo, zemlji pa obdelovalca. Namen je gotovo dober in je za to treba storiti vse, da se ga doseže. Ce je pa dobro tudi navedeno sredstvo, to je pa drugo vprašanje. Odgovor na to vprašanje dobimo, prvič, če ugotovimo vzroke, zaradi katerih se je pojavila potreba po zaščiti in drugič, ako pomislimo na vse posledice take zaščite. Pravi vzrok, da se kmetje prezadolžujejo in beže od zemlje, ni ne lahkomiselnost ali zapravlji-vost, še manj mržnja do kmetovanja, razen v posameznih primerih, ki so pa tako redki, da potrjujejo pravilo. Pravi vzrok je na eni strani nerentabisnobt kmetijstva, na drugi strani pa tako majhne, kmetije, da se na njih družina ne more niti polno zaposliti, še manj pošteno preživeti. Zato bi taka zaščita ne dosegla nameravanega namena, pač pa bi položaj še poslabšala, ker bi kmetu vzela gospodarsko svobodo, predvsem pa kreditno sposobnost. Kmet bi namreč ne mogel ne menjati poklica ali posestva, pa če bi bilo to še tako potrebno, ne najeti kredita, brez katerega pri današnjem kreditnem gospodarstvu ni mogoč ne obstanek, še manj napredek. Dogajalo bi se to, kar se do- gaja v Srbiji, kjer taka zaščita obstoji že dolga desetletja. Iz statističnih podatkov je razvidno1, da v zadnjih to letili pred vojno, ko so vse evropske dežele beležile velik napredek kmetijstva, v Srbiji isto ne samo ni napredovalo, temveč je celo nazadovalo, ker kmet ni mogel dobiti ugodnega hipotekarnega kredita, i ako je bilo polovica kmetov brez zadostne vprežne živine, tretjina brez pluga, petina brez hiše, dve tretjini brez zadostne zemlje za preživljanje družine. Pa še drugo hujše zlo je rodila »zaščita" v Srbiji.* Ona je povzročila takozvano „zelenaštvo". To so vaški trgovci in banke, ki spomladi posodijo kmetu na zastavo zelene posetve denar za nakup hrane, semenja, orodja, obleke, za davke itd. Denar mora kmet vrniti v jeseni, ko dozorc pridelki. Vrne ga na ta način, da „proda" upniku pridelke za vsako ceno in plača vrhutega obresti, ki znašajo 30 do 120%-. Baš zato se v Srbiji tudi ni moglo razviti kreditno zadružništvo, ki je n. pr. pri nas tako ugodno rešilo vprašanje kmetijskega kredita. Pač pa je »zaščita" zatrla v srbskem seljaku delavnost in zmisel za napredek. Saj je znano, da je srbski kmet dober vojak in vnet politikar, a Jen" delavec in slab gospodar. Če je torej taka »zaščita" že v gospodarsko in kulturno zaostali Srbiji rodila toliko zla, koliko več bi ga rodila šele v gospodarsko in kulturno napredni Sloveniji, kjer je naturalno (blagovno) gospodarstvo že zdavnaj prešlo v kreditno. Ne uničila bi samo kreditne sposobnosti kmeta, svobodnega izbiranja poklica in zmisla za napredek, temveč uničila bi tudi lepo razvito kreditno zadružništvo, ki nudi danes polovico miljarde dinarjev dolgoročnih in cenenih kreditov kmetijstvu za vzdrževanje, razširjanje in izboljšanje. Z eno besedo, liaše kmetijstvo bi porinila nazaj v prvotno naturalno ali blagovno gospodarstvo (naturalni prlmi-tivizem). Vrhutega bi to ne bil gospodarski in moralni udarec samo za kmete, temveč tudi za ves narod, ker bi zaradi nazadovanja kmetijstva na tisoče bajtarjev, obrtnikov in delavcev izgubilo delo in vsakdanji kruh. Končno se ne sme prezreti, da bi kmeta ponižali v srednjeveškega sužnja, če bi mu vzeli gospodarsko in osebno svobodo, katero si je komaj priboril. V dokaz naj omenimo, da so v vzorno organizirani, socialno pravični in gospodarsko napredni Nemčiji o priliki vsake agrarne krize (zadnjič lani) plbučevali vprašanje načina zaščite kmetije. Venuar so vselej podvzeli bolj uspešne korake (pozitivne mere), predvsem v obliki cenenega in dolgoročnega kredita, revizije carinskih in prometnih tarif in samopomočnih organizacij kmeta, nikdar pa ne v obliki gori navedene ali podobne neprikladne ali negativne zaščite. Pravtako tudi v nobeni drugi evropski državi ne obstoji taka zaščita. Gori navedena oblika zaščite torej ne pomeni koristi za kmeta, temveč pomeni njegovo gospodarsko propast! Ako se torej hoče našemu kmetu zagotoviti obstanek na rodni grudi, se mora brezpogojno opustiti gori navedeno neprikladno (negativno) zaščito, ustvariti pa bolj uspešne (.pozitivne; pogoje za dvig rentabilnosti kmetijstva ter pustiti svobodno razpolaganje z zemljo-, da bo mogel manjši posestnik ibajtar) posestvo primerno povečati ali si izbrati drug poklic. Rentabilnost kmetijstva je kaj lahko dvigniti, če store javne oblasti svojo dolžnost. Treba jim je: 1. Dvigniti strokovno izobrazbo kmeta, da bo znal tehnično in komercijelno boljše upravljati kmetijo; 2. voditi za kmetijstvo ugodnejšo davčno, carinsko, tarifno, prometno itd. politiko; 3. oživotvoriti in pospeševati kmetijsko-stro-kovne (zbornice) in gospodarske (zadruge) organizacije; 4. nuditi kmetu cenen in dolgoročen poslovni kredit; 5. provesti zavarovanje živine in sadežev; 6. zatirati živinske in rastlinske bolezni ter podobno. Vsaj za čas, dokler gornji ukrepi ne bodo dosegli cilja in za izjemne primere naj se uzakoni v gori navedenem zakonu primerno zaščito, toda po sledečih načelih: 1. Zaščitena naj- bo za vse primere hrana do prihodnje setve, krava s teletom ali 5 ovac (koz), 2 prašiča, obleka, potrebno orodje ter potrebno pohištvo. 2. V primeru bolezni ljudi, živine ali rastlin in v primeru vremenskih nezgod naj velja moratorij (odlog plačila) za primerno dobo za vse v gori navedenem zakonskem načrtu navedene predmete. 3. Zaščita vseh v zakonu načrta navedenih predmetov naj velja nasproti izkoriščevalcem, ki zlorabljajo lahkomiselnost in nepoučenost kmeta. Zaščito pod 2) in 3) naj priznava prvostopno sodišče potem, ko je ugotovilo njeno upravičenost. Franc Trček. Veliki perutninarski zavod v Velenju. Perutninarstvo je za naše kraje največjega gospodarskega pomena. Zaraditega moramo pozdravljati vsak korak, ki meri na pospeševanje te panoge. V zadnjem času se je ustanovil v Velenju na posestvu grofice i-ierDerstein veliki perutninarski zavod, ki si je nadel nalogo, pospeševati rejo štajerskih kokoši z oddajo prvovrstnin plemenskih živali, namreč skrbno odbranih petelinov in jajčaric. Današnji napredek v eni in arugi gospodarski stroki so pripravili lastnico do tega, ua je specializirala svoj1 gospodarski obrat na perutninarstvo in na rejo plemenskih živali. Prvi uspehi so se že pokazali. Zavod je že razstavil svoje uspele prirejke v Zagrebu in o priliki zadnje jubilejne razstave tudi v Ljubljani, kjer se mu je priznala zlata kolajna. Štajerske kokoši. Štajerska kokoš je odlična jajčarica in daje tudi izvrstno pečenko, znano po štajerskih kopunih in „pulardih", mladili opitanin kokoših. Za naše prilike je kakor ustvarjena, ker je utrjena proti boleznim in I mrazu, vrhutega pa malopotrebna in zadovoljiva v prehrani in ker se rada pase. Ta pasma se je kot najbolj hvaležna in najbolj prikladna za naše kraje priznala po strokovnjakih že ponovno, nazadnje o priliki ankete, ki se je vršila za povzdigo perutninar-stva 1. 1902. v Gradcu, kjer so se zbrali najodličnejši domači in vnanji strokovnjaki in trgovci s perutnino in jajci. Izboljšanje pasme potom skrbnega odbiranja ali selekcije. Da se ta pasma v svojih lastnostih izpopolni, se odbirajo za pleme z največjo skrbnostjo samo najboljše živali. Materne živali (plemenske kokoši) so skrbno izbrane najboljše jajčarice, ki zneso najmanj 120 do 150 jajc na leto, kar se dožene s točno kontrolo o nesnosti, ki se vrši s pomočjo zaklopnih gnezd. Za plemenske peteline se rabijo ravnotako le najbolj skrbno odbrane živali in za domačo plemensko rabo šele v tretjem letu starosti, ko se po prvih svojih uspehih izkažejo za popolnoma sposobne. Perutninarski zavod v Velenju oddaja načeloma le skrbno odbrane in dorasle živali za pleme in živali, ki odgovarjajo v najvišji meri vsem zahtevam plemena. Vse drugo se izloči od reje in proda za tržno blago. Način reje in obseg zavoda. Vsa vzreja se vrši s pomočjo umetnega valenja, kar je pri tako veliki reji edino mogoče. Zavod šteje 200 plemenskih, rodovnih živali, ki so ločene po rodbinah, katerih vsaka šteje po 1 petelina in 12—14 kokoši. Za te živali je določenih 12 velikih kurnic z vso potrebno opremo, ki stoje v primerni razdalji po dve in dve skupaj ob vznožju grajskega griča. Naprej od teh kurnic stoje razne druge zgradbe, kakor jajčna klet, valilnica, krmilnica, kurnice za pi-ščeta z umetnimi kokljami, kurnice za mlade kokoši in peteline. Kurnice za mlade kokoši imajo številna zaklopna gnezda. Sredi teh zgradb je pisarna z vso potrebno opravo in raznimi pripomočki, knjižnico, domačo lekarno itd. V jajčni kleti so zračne police za shranjevanje in obračanio jajc. Na vsakem jajcu je zapisan dan nesenja, teža in številka kokoši. Ti podatki so pri tako obsežni reji neobhodno potrebni. V valilnici je valilni aparat, ki izvali, če treba, do 6800 jajc. Pri izvalitvi dobi vsako pišče svojo številko v desno perut, vrhutega se stehta in vpiše s številko matere v poseben zapisnik. Piščeta pridejo v kurnice z umetno kokljo, ki greje hkrati po 1500 piščet. Tukaj se odgajajo tudi kot piščanci. Slabotna in slabo uspevajoča piščeta se odstranijo. Tekom prve rasti se vsi piščanci po dvakrat stehtajo, da se zasleduje ves razvoj in napredek. Pred nesno zrelostjo pridejo jarčke v velike kurnike po 500 in 500 živali skupaj. Tukaj se nahajajo v dolgih vrstah številna zaklopna gnezda, da je mogoče od vsega početka kontrolirati nesnost posameznih živali. Ko znese jarčka prvo jajce, se jajce stehta in z vsemi potrebnimi podatki zapiše v zapisnik, jarčka pa dobi na nogo obroček s številko, ki jo ima že na peruti. Ce se izkažejo mlade kokoši v prvem letu nesenja kot dobre jajča-rice in če odgovarjajo tudi sicer stavljenim zahtevam kokoši, ki se imajo oddajati v razne druge, večje in manjše perutninarske obrate in kmetije, ki iščejo v perutninarstvu lepše dohodke. V interesu stvari je, da posvečamo tej stroki tudi pri nas večjo pažnjo in da se v ta namen tudi pri nas organiziramo. Po kmetijskih in gospodinjskih šolah bi morali imeti povsod perutninarske postaje (večji del jih že imamo), ravnotako lahko pa tudi na raznih zasebnih posestvih, kjer je več zmisla in zanimanja za povzdigo te važne gospodarske panoge. Te postaje bi morale dobiti svoj plemenski material iz perutninarskega zavoda v Velenju, same pa bi oddajale svoje plemenske prirejke na bližnjo okolico, na male kmetijske obrate. Potrebno bi bilo tudi, da se osnuje v ta namen pri Kmetijski družbi poseben perutninarski odsek, ki naj bi izvajal potrebno organizacijo in pridobival v svoj krog interesente iz kmetskega in meščanskega stanu, ki bi prirejal potrebne razstave in tekme in skrbel tudi za potrebni pouk v tej stroki. R. Pod. b8. Pašnik na domu Jož. Hočevarja v Žejah pri Komendi. Sredi na levi strani stoji posestnik. plemena, se uvrstijo med plemenske živali. To velja tudi za mlade peteline, ki jih strogo presojajo glede njih plemenske vrednosti, preden se oddajo in porabijo za pleme. Ni zadosti, da so lepe vnanjosti in krepke postave, glavno je, da zaplode tudi dober zarod. Oskrbovanje in krmljenje plemenskih kokoši. Perutninarski zavod potrebuje mnogo podrobnega dela. Da se prihranijo delavske moči, rabijo tamkaj sarnodelovne naprave (avtomate) za krmljenje in napajanje. Kure si poiščejo v teh posodah same potrebno pičo in pijačo. Piča je sestavljena iz mešanice zdrobljenega žita. Na prosto razpolago jim. je tudi ribja moka, apnenčev pesek in zdrobljeno oglje. Pri vsaki kurnici je tudi ograjen in s travo obraščen prostor, da imajo kure priliko za gibanje in pašo. Kurnice same so prostorne, svetle in zračne, v kar služi tudi posebna ventilacija. Nadaljnji koraki za povzdigo perutninarstva. Kakor povedano, služi ta zavod za vzrejo in oddajo prvovrstnih plemenskih živali štajerske pasme. To skuša doseči z najskrbnejšo in znanstveno podprto odbiro (selekcijo) plemenskih petelinov in Pašnik na domu Jož. Hočevarja v Žejah pri Komendi. Danes prinašamo sliko pašnika, ki ga je napravil že 1. 1905. doma pri hiši g. J. Hočevar, posestnik v Žejah in ki mu dobro služi leto za letom od meseca maja do novembra. Pašnik je v lepi ravni legi in meri 3 orale. Razdeljen je v dva dela. Ko je en del popasen, pride drugi na vrsto, tako da ima ruša čas, da se zopet obraste. Živina se pase samo po enkrat na dan, in sicer v popoldanskem času in tudi takrat le po 2 uri, proti koncu paše na tistem prostoru pa tudi po 3 ure na dan. Že ta primeroma kratek čas vpliva silno ugodno na ves počut in .razvoj živali. Sveži zrak, gibanje na planem in solnčna svetloba vplivajo najugodneje na pašne živali, tako da se ta vpliv prav očitno kaže na užitku pri molzni govedi in na uspešnem telesnem razvoju pri mladi govedi. Odpadki se spravljajo na kup ali pa tudi z brano razdele, kakor hitro neha paša na dotičnem delu pašnika. Preostali plevel se poklesti, pograbi in kompostira. Razen tega se pašnik vsako leto pognoji po dvakrat z gnojnico, pa tudi še z umetnimi gno- jili, s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo. Namesto umetnih gnojil se rabi včasih tudi hlevski gnoj, ki ga raztro-sijo jeseni po končani paši, spomladi pa zgodaj pograbijo. Na pašniku se pase redno po 10 glav govedi, kar velja pri tako kratkotrajni dnevni paši. Ker je paša največjega pomena za plemensko, molzno in mlado goved, bi bilo želeti, da si boljši posestniki pomagajo tudi na ta način do boljših uspehov pri svoji reji, posebno tam, kjer je sedaj izključna hlevska reja doma, po drugi strani pa prostora dosti za tak pašni prostor. Take domače pašnike imajo po vseh naprednih živinorejskih deželah. __— r — Važnost „Yoghurta" in kako ga delamo. Inž. Janko Dolinar. Yoghurt ali bolgarsko kislo mleko je tako zdrava in tečna hrana ter y mnogih slučajih tudi najenostavnejše, najboljše in najcenejše zdravilo, da po vsej pravici zasluži, da se razširi čimbolj tudi v naših domovih. V velikih množinah se uživa Yoghurt že odnekdaj v bolgarskih kmečkih hišah in je ta hrana pravzaprav iznajdba bolgarskih kmetovalcev. Zanimivo pa je, da baš bolgarski kmetje, ki uživajo dnevno Yoghurt, dočakajo nenavadno visoko starost. Vsestranska raziskovanja so dognala, da je visoko starost Bolgarov v prvi vrsti pripisovati uživanju Yoghurta. Profesor Mečnikov na Pasteurjevem institutu v Parizu je preiskal točno Yoghurt in izjavil sledeče: „Yoghurt prepreči škodljiva vrenja v črevih, pri katerih se razvijajo razne strupene snovi, katere preidejo v kri." To koristno delovanje je pripisati v prvi vrsti mlečni kislini, katere je v Yoghurtu 2—3%, v navadnem kislem mleku pa komaj 0.6%, ter Yog-hurt-baoilu, katerega imenujemo tudi bacilus bulga-ricus ali, popolnoma upravičeno, bacil dolgega življenja. Yoghurt-bacil namreč uničuje v črevih škodljive bakterije, katere povzročajo razna vrenja, katerih strupeni produkti preidejo v kri ter povzročajo ostarelost in onemoglost. Zlasti pri starejših ljudeh je teh škodljivih bakterij v črevih mnogo in posledica teh je slabo delovanje črev, zaprtje, onemoglost in ostarelost. Ker Yoghurt-bacil vse te škodljive bakterije uspešno uničuje, zasluži, ker s tem prepreči prehitro staranje, po vsej pravici ime „ba-cil dolgega življenja". Vsled tega koristnega delovanja se uživa dandanes Yoghurt že po vsem svetu, zlasti mnogo pa v bolnišnicah in zdraviliščih. Dočim se priporoča zlasti za oslabele in onemogle ter za okrevajoče, zoper razne bolezni na jetrih, ledvicah, črevih in želodcu, zoper bledico in napade slabosti, pa je tudi za zdrave ljudi zelo tečna, ckrepčujoča in zdrava hrana. Gotovo skoro vse mlekarne izdelujejo1 razen masla in sira tudi Yoghurt. (Kakor ga na Bolgarskem vsak izdeluje za svojo potrebo doma, tako ta izdelava tudi našemu kmetovalcu ozir. našim gospodinjam ne bo prav nič težka. Res dober Yoghurt se napravi na sledeči način: Kdor šele začne izdelovati Yoghurt, mora kupiti Yoghurtferrnent (ne pastile), katerega dobi v vsaki večji lekarni. Potem je treba skuhati odrejeno množino mleka in pustiti 10 minut slabo kuhati. Nato ga ohladimo na 45" C in pridamo v navodilu predpisano količino Yoghurtfermenta, ga dobro premešamo in pustimo stati 5—8 ur na toplem prostoru, tako da toplota mleka ostane stalno 35—50° C; to so skrajne meje, najboljša pa je stalna toplota 42° C. Ko je Yoghurt gotov, se postavi na hladen prostor, kjer se drži po več dni. Nosimo ga po potrebi na mizo, uživamo pa slično, kakor navadno kislo mleko. Pri ponovni izdelavi Yoghurta pa seveda ni treba več kupovati Yoghurtfermenta, temveč primešamo v ta namen na 1 liter mleka enostavno 2—3 žlice starega Yoghurta. Za izdelovanje Yoghurta lahko norabimo tudi posneto mleko. , Vkljub temu, da izgleda naprava Yoghurta nekoliko težavna zaradi potrebne stalne toplote, je vendar vsa izdelava prav enostavna. Bolgarske gospodinje mleko enostavno skuhajo kakor omenjeno, ga ohlade na 45" C, pridenejo starega Yoghurta, postavijo čez noč na peč in do jutra je Yoghurt gotov. Ne potrebujejo niti toplomera, ker je 45° C toplota, ki jo imajo navadno gorko kuhane jedi, ko se zauži-vajo, in katera je vsaki gospodinji dobro znanj. Našim gospodinjam se na za začetek že priporoča, da uporabijo toplomer, ki jim bo do> kratki vaji zopet odveč. Tudi se priporoča za začetek kupiti rajše v mlekarni čašo Yoghurta kakor pa v lekarni fer-menta, ker je ta malokdaj dober. Dober Yoghurt mora biti skoro tako trd kakor surovo maslo in ne sme izločevati nobene sirotke. Ako je Yoghurt premalo trd, je to dokaz, da je bila toplot? mleka prenizka: ako pa je toplota previsoka, se mleko rado zasiri. Dasi je izdelovanje Yoghurta prav enostavno, vendar je treba tudi tukaj nekaj vaje in ni obupati, ako se prvi ooskusi ponesrečijo: po kratki vaji bo šlo brez vsake težave. Bolgarski gospodinji izdelovanje Yoghurta ne dela prav nič več težave kakor naši izdelavi navadnega kislega mleka. V mestih je tudi pri nas že Yoghurt dobro znan in upati je, da se vsled svojega zdravju tako koristnega delovanja razširi čimbolj tudi v slovenskih kmečkih hišah in postane naša narodna hrana. Kmetovalci, so me, ko sem jim govoril o Yoghurtu, ponovno prosili, da jim napišem navodilo za izdelovanje in s temi vrsticami bodi tej želji ustreženo. Zavarujte sadno drevje pred zajci in zimsko pozebo! Brezdvomno je zajec poleg voluharja najhujši sovražnik mladega sadnega drevja. Čez noč lahko ogloda tudi do deset dreves in jih tako uniči. Koliko škode nam ta žival napravi, si lahko vsakdo sam izračuni. Razna so sredstva, ki jih uporabljamo proti zajcem, seveda, najbolje bi bilo, če bi se zajce smelo splošno tako loviti, kakor druge lovne živali, ki ne uživajo posebnega varstva (lisica, jazbec itd.). Zelo hvaležni bi bili našim oblastnim poslancem, da bi se enkrat lotili tudi tega vprašanja. Pri nas je navada, da zavijajo drevje s koruzno slamo in smrekovim lubjem ter ga tako obvarujejo pred zajci, ali to ni dobro za drevesa, ker se preveč omehkužijo. • Najbolj preprosto sredstvo ima sedaj Kmetijska družba v zalogi in to je mast proti zajcem (stane 12 Din za kg), ki se jo namaže kar kratkomalo z roko po deblu. Mast drži čez vso zimo ter ne škoduje deblu prav nič, vsaj tako je pokazalo vseh 80 poskusov, ki smo jih ž njo napravili lansko leto. Tudi drevesničarji so ž njo zadovoljni. Veliko mladega drevja nam uniči tudi zimska pozeba. Pravzaprav nimamo proti tej pozebi nobenega uspešnega sredstva, ali vkljub temu priporočamo sadjarjem, da napravijo okoli mlajšega drevja, ki ima gladek lub, kolobarje, to se pravi, da zemljo preštihajo v kepah okoli drevja pod kapom in na vrh pa potrosijo hlevski gnoj ali kompost. Tako zavarujemo kolikortoliko pred pozebo korenine, in, če so korenine zavarovane, postanejo tudi nadzemelj-ski deli bolj vztrajni proti pozebi. Poleg tega pa obenem še gnojimo mlademu drevju. Če pa kdo nima hlevskega gnoja, naj natrosi vsaj listja po kolobarju. Fr. K. Jubilejna kmetijska razstava. Razstava perutnine in malih živali. Prvič po vojni se je letos priredila razstava perutnine, in malih živali. Organizirala se je v naglici in ni pokazala prav točne slike, zlasti naše kurje-reje ne. Ali vkljub temu je vzbujala veliko zanimanje posebno med ženskim svetom ter številnimi rejci in ljubitelji ter je nudila mnogo vzpodbude za bodoče. Treba bo torej tej panogi posvečati večjo pozornost, zlasti pa kokosjereji. Če pogledamo namreč trgovsko bilanco naše države, vidimo, da zavzema ravno izvoz jajc izredno važno mesto, ki presega za težke milijone izvoz goveje živine. Daleč naokoli je znana štajersko-zagorska kokoš, ki se goji zlasti v mariborski oblasti v večji meri in s precejšnjo skrbnostjo, nakar smo lahko ponosni. Živali so se razstavile večinoma v kletkah, in sicer spredaj vzdolž paviljona „G". Ljudje so se kar gnetli okoli kletk. Občudovali so zlasti lepo skupino snežnobelih „Leghorn" ge. Malvine Golob iz Lesnega brda pri Horjulu, ter štajerske kokoši grofice Herberstein iz Velenja, ki so bile razstavljene v treh barvah. Pa tudi štajerske kokoši kmetijske šole v Št. Jurju, Fr. Znidaršiča iz Središča, I. Piska iz Te-harjev pri Celju, Fr. Medveda, Ivana Novaka iz Raz-vanj pri Hočah, Teodorja Drenika iz Ljubljane in Franca Lebana iz Št. Ruperta so vzbujale izredno pozornost. Dalje so bile razstavljene plimetke: Ane Pirnat iz Dravelj, Ivana Kuharja iz Vevč, dr. Je-senka iz Št. Vida pri Stični in Marije Zalokar z Gline. Orpingtone so imele: Josipina Lunder, Ljubljana, Franc Tome, Dravlje, umobolnica, Studenec pri Ljubljani in Frančiška Zore iz Dobrove. Kokoši -italjanke: Henrik Franzl, Ljubljana, Zdravka Škof. Račna, graščina Žerjavgrad, p. Dol pri Ljubljani, in Mici Perdan iz Ljubljane. Brama: Franc Mekinda, Novi Vodmat; pritlikave pa: Ivan Kuhar, Vevče, in Rok Špacapan iz Ljubljane. Ana Dobravec s Črnuč je imela razstavljene domače kokoši. Race so razstavili: Henrik Franzl, Ljubljana, pasmo Khaki Campbell, Josip Kosler iz Ljubljane ronske in pekinške race, kmetijska šola, Št. Jurij, tudi pekinške race in umobolnica. Studenec, pa domače race. Gosi so razstavili: Ana Pirnat iz Dravelj, Josip Kosler iz Ljubljane. Ivan Kuhar iz Vevč, umobolnica, Studenec, Josip Babnik s Fužin in graščina Žerjavgrad. Dol pri Ljubljani. Bronaste purane: Emil Leban, Pekel pri Mariboru; srebrne purane, umobolnica,, Studenec. Odlikovani so bili z zlato kolajno: grofica Herberstein, Velenje in Malvina Golob, Lesno brdo; s srebrno: kmetijska šola, Št. Jurij, Ana Pirnat, Dravlje, Fr. Znidaršič, Središče, I. Pišek, Teharje, Josipina Lunder, Ljubljana in Emil Leban, Pekel pri Mariboru; bronasto: Henrik Franzl, Ljubljana, Ivan Kuhar, Vevče, Franc Medved. Ivan Novak, Razvanje, Zdravko Škof, Račna, Franc Tome, Dravlje, Josip iKosler, Ljubljana, dr. Jenko, Št. Vid pri Stični. Priznanje so dobili: umobolnica, Studenec, Josip Babnik, Fužine, graščina Žerjavgrad, Dol pri Ljubljani, Franc Leban iz Št. Ruperta in Marija Zalokar, Glince. Skupino zase so tvorili tudi golobi. Vsega sku-. paj je bilo razstavljenih 33 parov golobov raznih pasem. Najlepše golobe je razstavil ter bil za to odlikovan z zlato kolajno Josip Lušin iz Mežice, in sicer za 12 parov najrazličnejših pasem. Dalje je bil odlikovan: Fr. Tome iz Dravelj s srebrno kolajno, za šest parov golobov (hunšeške, florentince, rdeče in črne golšarje in angleške bele golšarje). Razstav-ljalca Leben in Magerl iz Ljubljane sta imela 15 parov golobov ter bila odlikovana z bronasto kolajno; pasme: rdeči in črni kapucinci, holandski golšarji,, nemški pisani ter beli in navadni pavčki. Priključena k perutninski razstavi je bila tudi razstava domačih zajcev. Kunčja razstava je pokazala. da se dobi pri nas precej rejcev, ki goje izredno lepe pasme. Pa tudi v našem podeželju je kunčereja precej razvita. Treba bo v bodoče tudi zajejereji posvetiti več pažnje, kafti ne dajejo samo meso, ampak tudi krzno, ki je od žlahtnih živali dragoceno in se lahko proda. Razstavil je: g. Alfonz Inkret, Šinkov turn, p. Vodice nad Ljubljano krasne „Black and tan", modre dunajčane, izredno lene bele in črne .Angora" ter lepega mladiča belgijskega orjaka; odlikovan je bil z zlato kolaino. S srebrno kolajno sta bila odlikovana gg. dr. Milan Dular iz Ljubljane za prav lepe „Chinchila" in Vilko Kuntara iz Laškega ja lene bele ..Angora", z bronasto pa: dr. Jenko iz Št. Vida pri Stični za 2 ..Havana" z mladiči, 1 Chinchila in dva peneljaka ter R. Gotz iz Ljubljane za 8 ..srebrecev". Priznanje so dobili: Ernest Ručigaj iz Kranja za 2 „Chinchila" z mladiči, Anton Štefe iz Kranja za 2 ..belgijska oriaka" in ..modrega dunajčana" ter Anton Baloh iz Št. Vida pri Stični za 1 ..pepeljaka". K. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 76. Od mojih kuncev mi vsak dan kateri pogine. Imam jih v kleti ter jih krmim z repo in z ne dobro posušeno deteljo. Ob času bolezni jim v trebuhu močno kruli in gobčke imajo zamazane. Pri poginulih živalih sem našel v črevih umazano vodo, ki provzroča mehurčke kakor milnica. Na kateri bolezni bolehajo kunci? (Fr. I. v R.) Odgovor: Iz Vašega opisa ne moremo dognati prave bolezni kuncev. To bi mogel samo živinozdravnik, ki bi žival natančno preiskal. Vendar domnevamo, da bo glavni vzrok te bolezni krma in bivališče. Govorite o slabo -posušeni detelji. Taka detelja je brez dvoma kvarna in je na.ibrže pro-vzročila bolezen v prebavilih. Morda je tudi klet vzrok, če je vlažna in mrzla. Posledica takega bivališča je nahod oziroma prehlad. Poskušajte zdraviti kunce takolec Postavite jih na suh, topel prostor, pokladajte jim samo popolnoma suho, nekoliko osoljeno seno in oves, namočen v slani vodi. Na razpolago naj imaio vedno čisto vodo, zelenjave pa nobene. Priporoča se tudi položiti v kletko vrbovo vejico, kajti vrbin grenki sok deluje ugodno na črevesno vnetje. Če po takem ravnanju kunci ne bodo ozdraveli, tedaj morate vprašati za nasvet živinozdravnika. L. Vprašanje 77. Ker mi letos primanjkuje klaje, vprašam, če je škodljivo med krmo mešati ajdovo slamo in če slabo vpliva na mlečnost krav? Je-li ajdova slama kot krma škodljiva? (A. K. v S.) Odgovor: Ajdova slama ne zaosta.ie glede svojih hranilnih snovi za slamo jarih žilt; navzlic temu ne dosežemo ž njo tistih krmilnih uspehov kakor pri ječmenovi ali celo pri ovseni slami. Deloma tiči vzrok v tem, ker ,ie ajdova slama pretrda in slabo prebavna, deloma pa tudi v njeni sestavi. Izkušnje so namreč pokazale, da je pokladanjei te slame v večjih količinah naravnost škodljivo, ker provzroča pri živini različne bolezni. Iz tega razloga je treba pri krmljenju ajdove slame previdnosti. Najbolje jo je mešati z ostalo slamo in senom v rezanci, in sicer kvečjemu do četrtine dnevnega odmerka. Tako rezanco je ovlažiti in osoliti, da postane bolj prebavna. Kra-vam-rnolznicam pa ni priporočljivo je pokladati, ker je dokazano, da slabo vpliva na mlečnost. L. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. V vednost! Podružnica, ki želi, da se o njenem delovanju poroča na podlagi zapisnika o občnem zboru, mora ta zapisnik po izvršenem zborovanju takoj doposlati, ne pa šele mehka drva.......1 . Nalezljivo sramnično vnetje. „Velika prednost Bissulina je, da je brez duha, da se enostavno uporablja .in da ni dražljiv ter hiter in siguren v učinku. Tudi kot varstveno sredstvo se dobro obnese." Tierarzt Dr. D.. DeutschBsterr. TierSrzti. Ws. 1926. Nr. 14. „Bissulin" se izdaja le na živinozdravniško odredbo. Brošure o bolezni razpošilja brezplačno: Zastopnik: „Lykos" Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica 8. Za H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Telefon Štev. O. PoStnl tek 20.533, Ustanovljena leta ISS9. MESTNA MU L3UBL19HSR9 Stanje vlože-I nega denarja nad S00 milijo-I nov dinarjev. (Orodskc Stedlonlca) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron. »prejema vloge na hranilne knjižice kakor tndi na tekoči račun, in licer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in "bresti tudi tekočega računa je večje kot kjerkoli drugod, ker Jamči zanje poleg lastnega hranilničnnga premoženja še mesto LJubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. čilski Najboljše dušičnato gnojilo, ki se vsak čas lahko trosi, hitro in gotovo učinkuje in je prikladno za vse vrste zemlje in vse rastline, je Dušičnata hrana je v njem v obliki goli-terne kisline, ki jo rastline takoj uživajo. Vsa pojasnila in knjižice o uporabi tega in drugih umetnih gnojil, o pravilnem obdelovanju zemlje in o oskrbovanju rastlin podaja brezplačno Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 1 ./II. Knjižico »Določanje žive teže pri govedu brez tehtnice" v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem, italijanskem in madžarskem Jeziku priporočamo vsem kmetovalcem. Naroča se pri Kmetijski družbi v LJubljani. Cena 10 Din v predplačilu. (Denar ie lahko priloži pismu). I. JAI & SIN Ljubljana, Gosposvetska c, 2 priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji \dler in šivalni stroji za rodbino in obrt. Vozna kolesa St/ria Diirkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko. jonmr ..........D. D................... MARIBOR izdPluje FEHOHOSFDHfl BBIZBflLKE iseh priznanih sistemov-u KMJIGOTISK LITOGRAFIJft OFFSETTISK KARTONAŽA VSA TISKARSKA IN LITOGRAFIČNA DELA V ENI ALI VEŠ BARVAH: VIZIT-NICE, KUVERTE, CENIKE, RAČUNE, PLAKATE, TABELE, KNJIGE, SLIKE, AKCIJE, ZADRUŽNE TISKOVINE ITD. KOMKUJtElUMEC CENE I Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno MASTI £ s S «# ■ E 3 I J f ki pospešuje rast odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 46 Din, 10 škat, 80 Din. Ukani TRM , Mestni trs ? (Zraven Rotovža.) 1 BMIHfllflSL UDBUaill, BREG 10-1Z ŽIVINOREJCU Uporabljajte za razkuževanje hlevov, orodja in živine SANEOLIN za desinfekcijo rok pa SANITOL. Sredstva dobite v vsaki lekarni in drogeriji odnosno pri proizvajalcu: CHEMIOTECHNA družba z o. z. LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 Bolni na pljučih! Tisoč že ozdravljenih ! Zahtevajte takoj to knjigo o moji novi • umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaua. Nočno znojenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča ter po vse-občem poapnenju skrajša bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim-preje pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal samo 10 000 Izvodov zastonj, radi tega pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov: GEORG FULGNER, Berlin ■ Neukolln Ringbahnstrasse 24, Abt. 649. ■f^VU -v ;: M-**J-^ ^ r/V; L» proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadaljha beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Conz-ov Elektromotor le edini konkurenčni motor, ki vsestransko ustreza v Industriji, gospodarstvu, obrti itd. — Zahtevajte ponudbe! — Glavno zastopstvo: Ing. Guzelj, Ljubljana VII., Jernejeva cesta štev. 5. Telefon 3252. 258 Cepljene trte prve vrste različnih vrst na podlagah Rip. & Port., Rupestris št. 9 (Gothe), Sol. Rip. 1616 in Ber. & Rip Teleki 8 B. nudi: I. Trsnlčarska zadruga v Sloveniji, Sv. Lovrenc v Slov. gor., p. Juršlnci pri Ptuju. Zahtevajte cenik! 243 Gabrove sadike za živo mejo, več tisoč komadov. (Cena po dogovoru) ima na prodaj Ivan Gole, Zasip štev. 44, pošta Bled. 257 3 vagone krmilne pese ima naprodaj I. Oblak, Vrhnika 1. 260 Na prodaj: 18 brošir. letnikov ..Kmetovalca" po 15 Din; 7 letnikov „Fricks Rundschau" vezanih, po 40 Din Ant. Janežičev slov.-nemški slovar, vezan (4. natis) za 60 Din in „Unsere Kaninchen" od Malich, vezano s slikami za 60 Din proda Ivan Polenek, Novacerkev pri Celju. 261 Fige, češplje in brinje za žganjekuho ima v zalogi: Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo! 252 Knjigo »Sadjarstvo" drugo razširjeno in spopolnjeno Izdajo, spisal Fra-njo Kafol, priporočamo vsem sadjarjem, da si lo takt.) naročijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Turjašk trg 3. Cena 10 Din. (Denar se lahko priloži pismu). 249 lastne priznane specijalitete, naročajte edino v lekarni na Vrhniki! BOSUL1N SVECICE zoper sramnično vnetje pri govedei ter jalovost krav in telic, 12 svečic 30 Din. — Protikataraiičen prah za konje: zoper prehlajenle, težko dihanje in kašelj, škatlja 30 Din. Konjski cvet za mazanje 20 Din itd. Lekarna pri Augelju Varhu na Vrhniki. Simodolskega bika 1 do 1% let starega, samo čistokrvnega kupi: Ivan Ogrin, Laverca 8 pri Ljubljani. 274 Oskrbnik. star 25 let išče službe na veleposestvu, teoretično in praktično naobražen v vseh panogah kmetijstva s tremi leti službe s primernimi spričevali. Prosim, kdor reflektira, naj sporoči na Upravo ..Kmetovalca" pod štev 265. 265 Kupujemo zlato, srebro, platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. Tovarna za iočenje dragih kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta 8. 266 Diplome za člane Sraetilske družbe za Slovenijo v velikosti 63/47 cm se izdajajo članom po 15 Din, le proti predplačilu. (Da bo besedilo pravilno tiskano, le na-!ianiti natančen naslov in pristopno leto.) 140 Unda - Radio Radio-Aparate in sestavne dele nudi kmetovalcem tudi na obroke: Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Teodor Drenig, Ljubljana, Drenlkov vrh. 262 Krasne tlakove za veže, kuhinje, cementne cevi, nagrobne spomenike, siopnice, podboje izdeluje Ivan Gostln-čar, cementarna Pešata, pošta Dol pri Ljubljani. 263 Kupujte brusne kamne ^ Dobijo se -v vseh večjih trgovinah z železnino. Gospodarjil Gnojite z HPNEmm oušiKom najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cena skladiščih in uspehih apnenega dušika daje TVDRNIC9 Zfl DUŠIK d. d. RUSE v Rušah pri Mariboru. Ta tvornica proizvaja iztotako mešano umetno gnojilo ,,NITR.O-FOSKAL - RUSE" katero sestoji iz apnenega dušika superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitrofoskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom fos-forom, kalijem in apnom, ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnoji Samo iz domačega platna se perilo ne trga! Zato pa dajte v tkanje laneno prejo, da jo stke v domače platno tkalnica ..Krosna" v Ljubljani. Zrinskega c. 6. Tkanje najcenejše! 273 Kupim star gepelj, močan in dobro ohranjen za pogon mlatilnice in. slamoreznice. Cenj. ponudbe prosim na: Franc Vrtačnik, Vič 44, pri Ljubljani. 272 Kupim takoj večje množine ključev, 42 cm dolžine in 7 milimetrov debeline, Amerikanske podlage: za suho cepljenje Riparja Portalis in Gothe štev. 9. Ponudbe na Franjo Ziher, trsnica, Samušani 37, pošta: Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 271 Kupim 2 do 3 vagone pšenične ali ržene slame za krmo. Ponudbe poslati na: Franc Lahovnlk, Prevalje. 270 Knjižica »Vrboreja". Praktičen pouk, kako gojiti pletarsko vrbo in kako uporabljati protje, spisal strok, učitelj Jos. Ba-ran, se naroči pri Kmetijski družbi v Ljubljani. (Cena Din 10.— v predplačilu'. Prodam mlatilnico, gepelj in kotel za žganjekuho, vse skoraj novo. Naslov: Alojzij Legat, Selo 12, pošta Žirovnica, (Gorenjsko). 275 Mizarsko stružnico že rabljeno se kupi. Ponudbe je poslati na upravo ,,Kmetovalca". 276 Blasnlkova jfELIHfl pHflTIKfl za navadno leto 19Z9, [ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se oblikuje po bogati vsebini in slikah. „VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri: ]. Blasniha naslednikih tiskarna In litografični zavod L3UBL3AHA, BRE6 STEV.12 Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Cene neobvezne. — Zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri g. Lovro Petovarju; v Murski Soboti pri tvrdkl Čeh & Gaspar; v Radlncih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj; v Ptuju pri Kmet. društvu. Večje zaloge apnovega dušika so: pri kmetijskih podružnicah v Novem mestu, Rovtah, Gor. Logatcu, Kostrivnici, Št. Jerneju, Železnikih, Frankolovem, Škofji vasi - Vojniku, Brežicah, St. Ilju pri Velenju, v Velenju, Šmartnem ob Paki ter pri hmeljarni v Žalcu. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki iim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Amonijev suliat 20/21% po Din 500.— za 100 kg. Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 285 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 13.— 100 kg, samo vagonske pošiljke. Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300kg. Kajnit 12—15% po 86,— Din za 100kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 128,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 44 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg. Mešano gnojilo. Nitrofoskal - Ruše, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180,— ža kg. Za 1 ha 500 kg. Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rudninski superfosfat 16% po Din 92.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika no Din 115 — za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Tomasova žlindra se je podražila: Vsled stavke v železni industriji v Nemčiji se je Tomasova žlindra podražila. Zato je tudi družba primorana blago, ki ga dobi, prodajati po višji ceni. Odslej stane 18^—19% blago po 125 Din, vsak odstotek višje vsebine 6 Din več. Pri 15 tonskem vagonskem odjemu 122 Din franko vsaka postaja Slovenije, pri pet ali deset-tonskem odjemu 123 Din franko vsaka postaja. Krmila: Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4,— za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.70 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.50 za kg, na drobno Din 8.— za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po \lA kg po Din 20, v ročkah po 3% kg Din 50.—. Tobačni Izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din in v steklenicah po dva kg po 15 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Cepilna smola v skatljicah po 1/8 kg po Dta 8.—; v Skatljicah po Yi kg po Din 15.—. Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter. „Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče K kg Din 30. y* kg Din 50, 1 kg Din 90.—. Mast zoper zajce po Din 12,— za kg. Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevšl tabelo po 130— Din za 2 m zložljiv aparat. V Ljubljani, 15. decembra 1928 Leto XLV latcrstl ic račnaajo po aadcdajlli česali t '/, stran . . . . . Din 2400'— '/, strani .... Din 400-— '/» strani. . . . Din 1200 — '/«, itrani . ... Din 300" — '/8 »trani. ... Din 800'— '/u »trani ... Din 200-— '/4 »trani.... Din 600— '/a4 »trani ... Din 100- — Priloga liatu »tane Din 1500-—. — Mala naznanila do 20 be»ed stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe I Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim« ponudbam. „Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad. „Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvvile, po Din 140.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent. razprš;!nikom Din 2900.—. Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. Škropilnice Flora, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—. Škropilnice ročne. Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad. Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 520, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Superieur po Din 500, za komad. Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640.— komad, s pumpo na poteg po Din 640.— za komad. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, Flickov razpršilnik za trte po Din 60 za komad, za drevje in hmelj po Din 110 za komad. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seltz po Din 120.—. Vinometri „WeinIaube" inozemske tvrdke po Din 60.—. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg. 2veplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. 2veplalniki za sode po Din 60.— za komad. 2veplalniki ročni po Din 65.— komad. Nova zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja tvrdke S. Kunde in sin. Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—. Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 40,— do Din 190.—. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 20.—, 127.—, 190.—, peresa k škarjam po Din 1.—. Škarje za striženje mej od Din 50.— do Din 120.—. Navadne drevesne žage Din 40.—, 45.—, 50.—. Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18.— do Din 20.—. Lopate za štihanje nasajene po Din 64.—. Živinoreja in mlekarstvo. Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad. Gobčni odpirač ..Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX za 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit. po Din 1250. F za 140 lit. po Din 1700. A za 200 lit. po Din 2500. ,.Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. Ki. po 1850,— Din, za 130 lit. * podstavkom Din 2750. Sirišče JKastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20. 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 5uugr po U in 180. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880, 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 930, 290/420 cm po Din 1080. Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—. Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30. Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 80 litrov Din 1625, 100 litrov Din 1725, 120 litrov Din 1850, 160 litrov Din 2260. Živinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarji za I teleta po Din 70, trokarji za goved okrogli po Din 45, okrogli z 2 nožnicama po Din 55, okrogli, kakor prejšnji a večji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, ploščnati po Din 70, za goved, ploščnati, z 2 nožnicama po Din 50; požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8, obroči za bike po Din 20; klešče za vdevanje teh obročev po Din 170; toplomer za merjenje vročine po Din 25; zračni filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavljač (proti vhajanju sramnice) po Din 40, irigatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65; klešče za tetoviranje za tromestna števila, z 2 garniturama številk 1—10 po Din 500. Razne kmetijske potrebščine: Grablje, železne z 10 zobmi po Din 10.—. Grablje, železne z 12 zobmi po Din 12.—. Grablje, železne z 14 zobmi po Din 14.—. Grablje, železne z 16 zobmi po Din 16.—. Lopate za štihanje po Din 20.—. Lopate za nakladanje po Din 24.—. Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—. Vile, železne s 4 roglji po Din 14.—. Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23 za komad. Vile s 4 roglji, garantirane po Din 25 za komad. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80.— za garnituro. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—. Francoski ključi (Srancozl) Rapid, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, velik po Din 100,— za komad. Poljedelski stroji: Univerzalni plugi in plužni deli: Sackov plug R16 po Din 1900.—. Sackov plug R14MN po Din 1600.—. Lemeži za Sackove obračalne pluge po Din 35.—. Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48.—. Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—. Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—; glav« XV z noži po Din 400.—. Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315.—. Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po Din 1780.—; z 9 peresnimi noži po Din 1890. HSCS plug UP5 za globočino 18 cm — teža 71 kg Din 825.—. HSCS plug UP6 za globočino 18 cm; teža 74 kg Din 870.—. HSCS plug UP7 za globočino 28 cm; teža 82 kg Din 960.—. Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175.—. Brane. Sackova 3 delna njivska branala po Din 1600.—. Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi vrstami po Din 1150.—. Travniški skarifikator na visokih kolesih Darius 14 (s 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad. Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleten po Din 1280 za komad. Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—, 4 po Din 1050.—. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200.—, Il/la po Din 2300,— komad. Trijer „Feniks" po Din 3500,— komad. Slamoreznice z ustjem 8 col, s sklopko, znamka V8 po Din 1970.—. Slamoreznice z ustjem 10 col, brez sklopke, znamka VS10 po Din 2090.—. Slamorznice z ustjem 10 col s sklopko, znamka VS10 po Din 2130.—. Slamoreznice z ustjem 12 col, brez sklopke, znamka VFS12 po Din 2350.—. Slamoreznice z ustjem 12 col, s sklopko, znamka VFS12 po Din 2450.—. Slamoreznice z ustjem 12 col, s sklopko in verigo znamka VFS 12 po Din 2900.—. Reporeznice HSCS-DF z noži na bobnu Din 815.—. Izmenjalni cilinder za ječmen in oves (za Heidov trijer št. Il/la) po Din 1700; za III po Din 1950.