Center za razvoj knjižnic – CeZaR Poročilo o delu knjižnice: priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 4. dopolnjena izdaja Kraj: Ljubljana Datum: 14. 2. 2017 Poročilo o delu knjižnice: priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 4. dopolnjena izdaja http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/metodologija/prirocnik_za_meritve.pdf Priročnik so pripravili sodelavci NUK, Center za razvoj knjižnic (Damjana Tizaj Marc, Eva Kodrič-Dačić, Gorazd Vodeb, Stanislav Bahor, Milena Bon, Blaž Lesjak) v sodelovanju s Službo za pridobivanje knjižničnega gradiva (Tereza Poličnik Čermelj), Centrom za informacijske storitve (Tomaž Bešter, Nataša Jordan), Službo za izposojo in posredovanje knjižničnega gradiva (Damjana Vovk), Službo za knjižnično informatiko (Matjaž Kragelj) in IZUM (Renata Habjanič) Založila Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic – CeZaR (centerzarazvoj@nuk.uni-lj.si) Četrta dopolnjena izdaja Ljubljana 2017 © Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic – CeZaR, 2017 Creative Commons Attribution 3.0 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=289068544 ISBN 978-961-6551-71-7 (pdf) Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 3 KAZALO Statistično merjenje dejavnosti knjižnic ............................................................ 5 1.1 Tradicija zbiranja statističnih podatkov in razvoj BibSiSta ................................... 5 1.2 Statistični vprašalnik ...................................................................................... 6 1.3 Meritve ......................................................................................................... 6 1.4 Obdelava in objava podatkov .......................................................................... 7 Statistični manifest ........................................................................................ 9 2.1 Knjižnična statistika: podatki lahko prispevajo k spremembam ............................ 9 2.2 Kaj kaže knjižnična statistika .......................................................................... 9 2.3 Kakovost knjižnične statistike ......................................................................... 10 2.4 Vzorčni vprašalnik......................................................................................... 10 2.5 Financiranje, zakonodaja in povezovanje ......................................................... 11 2.6 Izvajanje Manifesta ....................................................................................... 11 Zakonske osnove .......................................................................................... 12 Frekvenca zbiranja podatkov in izvedba statističnih meritev ............................... 12 Letni načrt statističnih raziskovanj .................................................................. 13 Navodila poročevalskim enotam za izpolnjevanje vprašalnika ............................. 14 Vstop v vprašalnik in izpolnjevanje ................................................................. 15 Navodila za preverjanje ustreznosti podatkov ob zaključku leta za prirast gradiva v COBISS3 ..................................................................................................... 18 8.1 Preverjanje podatkov za prirast knjižničnega gradiva v COBISS3/Zaloga ............. 18 8.2 Izpis inventarne knjige .................................................................................. 25 8.3 Statistike ..................................................................................................... 26 Navodila za pridobivanje podatkov iz WinKnj .................................................... 32 Definicije ..................................................................................................... 35 Pogosta vprašanja ........................................................................................ 50 Center za razvoj knjižnic 4 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 11.1 Uradni podatki ........................................................................................... 50 11.2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis ................................................................. 50 11.3 Uporaba knjižnice in uporabniki .................................................................... 52 11.4 Dostop, prostor, oprema ............................................................................. 55 11.5 Prihodki in odhodki knjižnice ........................................................................ 55 11.6 Delavci knjižnice ......................................................................................... 56 11.7 Zaključek meritev – pošiljanje vprašalnikov v NUK ......................................... 56 Parametri za zbirko in prirast ......................................................................... 58 Parametri za izposojo .................................................................................... 61 Uporaba orodja Google Analytics .................................................................... 62 14.1 Prijavite se za račun ................................................................................... 62 14.2 Določite spletno mesto, ki ga želite spremljati ................................................ 62 14.3 Spremljanje statistike obiska ....................................................................... 65 Koristni kontakti ........................................................................................... 66 Priloge ........................................................................................................ 67 16.1 Elektronski viri v slovenskih knjižnicah .......................................................... 67 Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 5 STATISTIČNO MERJENJE DEJAVNOSTI KNJIŽNIC Racionalno upravljanje knjižnic temelji na eksaktnih podatkih o virih s katerimi razpolagajo in storitvah, ki jih izvajajo. Izračunavanje učinkovitosti delovanja knjižnice, načrtovanje razvoja in doseganja strateških ciljev si ni mogoče zamišljati brez natančnih statističnih podatkov. Na njih temeljijo poročila in informacije o poslovanju knjižnice, finančne ocene in zahteve, poslovne odločitve upravljavcev in strateški načrti. Z njimi spremljamo in vrednotimo rezultate dela, so osnova za uvajanje novosti v delovne procese, za načrtovanje, uvajanje izboljšav ter informiranje ustanoviteljev in financerjev o porabi sredstev. Omogočajo primerjave med podobnimi organizacijami, z njihovo pomočjo merimo stopnjo doseganje strokovnih standardov, ugotavljamo trende razvoja, na njih gradimo promocijo dejavnosti knjižnic. Ustanoviteljem in drugim deležnikom omogočajo spremljanje področja in oblikovanje politike razvoja ter jim dajejo argumente o pomenu knjižničnih storitev za uporabnike in družbo. 1.1 Tradicija zbiranja statističnih podatkov in razvoj BibSiSta Statistično spremljanje dejavnosti knjižnic ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Prve statistične meritve so bile izvedene že leta 1870 v okviru Dunajske komisije za statistiko (K. k. statistischen Central-Commision), kjer so bile v obsežni študiji popisane in predstavljene knjižnice avstrijskih dežel: knjižnice izobraževalnih ustanov (univerzitetne knjižnice, javne študijske knjižnice, knjižnice tehničnih ustanov in različnih institutov ter knjižnice srednjih šol: gimnazij, realnih gimnazij ipd…), dvornih, državnih, deželnih in mestnih knjižnic, vojaških knjižnic, knjižnic verskih skupnosti ter društvene in zasebne knjižnice. V Kraljevini Jugoslaviji je leta 1932 izdelala statistični pregled knjižnic v takratni Dravski banovini bibliotekarka Melita Pivec-Stele. Vendar so se kontinuirana statistična merjenja dejavnosti slovenskih knjižnic začela šele po letu 1945. Po desetletjih ročnega izpolnjevanja vprašalnikov, prepisovanja in seštevanja podatkov smo leta 2005 začeli z razvojem računalniško podprtega interaktivnega sistema za zbiranje statističnih podatkov o delu knjižnic. CeZaR je v sodelovanju z zunanjimi sodelavci (Društvo Piff) razvil poseben programski paket BibSiSt-online (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/). Poimenovanje je akronim iz besed biblioteka-Slovenija- statistika. Tega leta je bila izdelana in testirana programska oprema za meritve dejavnosti visokošolskih knjižnic. Prve meritve so bile izvedene v letu 2006, v naslednjih dveh letih pa so bile v sistem računalniško podprtih meritev vključene še splošne in specialne knjižnice. Nov način zbiranja podatkov ni pomenil le preprostega prenosa analognih vprašalnikov v elektronsko obliko. Poskrbljeno je bilo za večjo usklajenost med vprašalniki za različne vrste knjižnic, kar je imelo za posledico predvsem krčenje obsega vprašalnika za splošne knjižnice. Letni načrt statističnih raziskovanj, ki ga je že prej vzpostavil CeZaR, je v osnovi ostal nespremenjen. Povečala se je hitrost zbiranja in objavljanja podatkov, predvsem pa je bila v avtomatiziranem sistemu zmanjšana možnost napak pri vnosu in obdelavi posameznih vrednosti. Center za razvoj knjižnic 6 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Danes sestavlja BibSiSt več modulov, ki omogočajo vsakoletne statistične meritve, izračun kazalcev uspešnosti knjižnic, meritve razvitosti knjižnic in oblikovanje mnenj, evidentiranje poročevalskih enot ter objavo surovih podatkov in analiz. 1.2 Statistični vprašalnik Vsebina statističnega vprašalnika se z leti spreminja, tako kot se spreminjajo naloge in dejavnosti knjižnic. Statistične podatke zbiramo na način, ki omogoča tvorbo časovnih vrst, primerjave z drugimi resorji v Sloveniji in mednarodne primerjave. Zato izhajamo iz veljavnih mednarodnih standardov in se prilagajamo meritvam SURS. Glavne variable ostajajo nespremenjene že od prvih UNESCOvih priporočil o standardizaciji knjižnične statistike. Pri uvajanju novih količin pa se opiramo predvsem na mednarodne standarde ISO (ISO 2789, ISO 11620), standarde ISBD, zahteve oziroma predloge SURS in EUROSTAT ter na iniciative knjižnic in na zahteve njihovih financerjev. Ker so statistične meritve dejavnosti knjižnic najdražja letna raziskava na področju knjižnične dejavnosti pri nas, smo pri spremembah in širjenju vprašalnika restriktivni, saj imamo vsi omejene vire in ne želimo po nepotrebnem obremenjevati poročevalskih enot. Ne le, da vsak nov podatek, ki ga uvedemo v vprašalnik, išče, zbira in vpisuje skoraj 300 poročevalskih enot, upoštevati je treba tudi stroške, povezane z implementacijo sprememb in testiranjem rešitev. Problemi, ki se pojavljajo samo v manjšem, statistično zanemarljivem številu knjižnic, naj se zato rešujejo v teh okvirih in zaradi njih ne gre s spremljanjem obremenjevati celotnega sistema. 1.3 Meritve CeZaR izvaja redne letne statistične meritve za splošne, visokošolske, specialne in za nacionalno knjižnico. Število knjižnic, to je poročevalskih enot, se v zadnjih letih giblje okrog 280. Spremljamo vse knjižnice ne glede na to ali so javne ali v zasebni lasti. Z letom 2016 je CeZar prevzel tudi meritve šolskih knjižnic, ki jih je do tedaj izvajal SURS. Statistične meritve izvajamo po utečeni časovni shemi. V januarju so na spletni strani BibSiSt objavljeni vprašalniki za preteklo (poročevalsko) leto v .pdf formatu. Tako imajo knjižnice dovolj časa, da zberejo podatke in se pripravijo na meritve v prvi polovici meseca marca. Takrat so vprašalniki za vse vrste knjižnic dva tedna na voljo za neposreden vnos podatkov v BibSiSt. Vnos je mogoč le z geslom, ki ga knjižnicam pred meritvami dodeli CeZaR. Da bi bili podatki čim bolj kakovostni, organizira CeZaR pred začetkom meritev seminar za vse poročevalske enote. Na njem svetovalci centra predstavijo novosti, opozorijo na posebnosti in poskušajo razrešiti dileme, ki so se pojavile knjižničarjem ob izpolnjevanju vprašalnikov. Poročevalskim enotam poskušamo olajšati delo tudi z definicijami merjenih količin, ki so neposredno dostopne v vprašalniku, z metodološkimi navodili, z algoritmi za zajemanje posameznih količin iz baze COBIB ter s seznamom elektronskih virov, v katerem lahko knjižnice s klikom označijo naslove, ki jih prejemajo. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 7 Poročevalske enote imajo lahko pri zbiranju podatkov za statistične vprašalnike probleme zaradi nezadostnega strokovnega znanja oziroma zaradi nepravilne ali nedosledne obdelave gradiva. Te probleme morajo knjižnice rešiti same oziroma v okviru ustreznih strokovnih komisij (na primer komisije za katalogizacijo), saj statistične meritve ne določajo pravil obdelave, storitev in poslovanja. Navodila, ki jih daje CeZaR poročevalskim enotam kot pomoč pri izpolnjevanju vprašalnika, izhajajo iz uveljavljenih standardov in prevladujočih praks. V času meritev je med osmo in štirinajsto uro knjižnicam zagotovljena pomoč tako glede vsebinskih problemov, kot tudi glede eventualnih težav z vnosom podatkov oziroma dostopanjem do vprašalnika. Po uradnem zaključku meritev, o katerem so knjižnice posebej obveščene, lahko poročevalske enote vnašajo in spreminjajo podatke le še na posebno zahtevo s posredovanjem svetovalcev CeZaR. Dopolnil in popravkov vnešenih vrednosti je veliko, saj svetovalci med in po meritvah preverjajo vnose in knjižnice opozarjajo na nedoslednosti oziroma napake. Kljub elektronskemu vnosu podatkov morajo knjižnice izpolnjene vprašalnike poslati NUK tudi v tiskani obliki. Predvsem zaradi podpisa odgovorne osebe, ki mora jamčiti za verodostojnost podatkov. Meritve so praviloma zaključene konec meseca maja. Sledita objava podatkov in priprava analiz. V mesecih do konca leta svetovalci dopolnjujejo vprašalnike za prihodnje meritve. Predvsem gre za odločitve o vključevanju novih količin, dopolnitve metodologije meritev oziroma dopolnitve definicij merjenih količin. Pri tem CeZaR po potrebi sodeluje s predstavniki knjižnic. Pred novimi meritvami sta pregledana in dopolnjena še seznam elektronskih virov, ki jih naročajo knjižnice (http://bibsist.nuk.uni- lj.si/vprasalnik/index.php ) ter iskalni parametri in algoritmi s katerimi knjižnice zajemajo podatke iz baze COBIB. 1.4 Obdelava in objava podatkov Statistični podatki za preteklo leto so objavljeni na spletu v mesecu juniju. Količine, ki jih spremljamo, objavimo najprej v obliki Excelovih tabel. Na portalu BibSiSt so objavljeni podatki o knjižnicah od leta 2000 (oziroma od leta 1999 za šolske knjižnice) naprej. Čeprav je to v nasprotju z načeli nacionalne statistike, podatkov ne objavljamo v agregirani obliki, ker gre pri veliki večini poročevalskih enot za javne knjižnice. Na spletu je dostopen tudi adresar poročevalskih enot. V naslednjih mesecih sledi obdelava surovih podatkov in priprava osnovnih analiz. Poročila o delu knjižnic in izračuni kazalcev in so praviloma dokončani in objavljeni v septembru. Po potrebi podatke inputiramo, saj jih vse knjižnice le redko posredujejo v celoti. Enako metodo uporabljamo tudi pri izračunu kazalcev (http://bibsist.nuk.uni- lj.si/kazalci/index.php ). Rezultati oziroma povzetki statističnih meritev so bili sprva objavljeni v obliki prispevkov v reviji Knjižnica, v Obvestilih republiške matične službe ter v obsežnejših letnih poročilih o delu posameznih vrst knjižnic. Od leta 2000 naprej letna poročila o delu splošnih, Center za razvoj knjižnic 8 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika visokošolskih in specialnih knjižnic tekoče izhajajo v zbirki Slovenske knjižnice v številkah, v kateri je do leta 2016 izšlo že 53 zvezkov (http://cezar.nuk.uni- lj.si/analize/index.php ). Letno izda CeZaR tri zvezke Slovenskih knjižnic v številkah s podatki o splošnih, specialnih in visokošolskih knjižnicah. Tiskano izdajo teh zvezkov prejmejo ustanovitelji in financerji knjižnic, vsem drugim pa so zvezki dostopni v elektronski izdaji na spletni strani. Kratek pregled glavnih podatkov o knjižničnem sistemu Slovenije je predstavljen v obliki pregledne tabele na spletu (http://cezar.nuk.uni-lj.si/analize/nakratko.php) in v tiskani obliki. V posebni zgibanki vsako leto izpostavimo posamezno področje delovanja knjižnic (na primer izobraževanje uporabnikov, dostop do elektronskih virov ipd…). Spletna stran ima približno 6.000 uporabnikov letno, večino iz Slovenije, nekaj več kot 10 % pa iz tujine. Med tujimi uporabniki jih je največ iz ZDA. Zato si prizadevamo, da bi bili podatki dostopni tudi v angleškem jeziku. Za zdaj so prevedene le osnovne informacije, tabela z osnovnimi podatki o knjižničnem sistemu ter kazalci (http://lsdc.nuk.uni-lj.si/indicators/index.php ). Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 9 STATISTIČNI MANIFEST1 "Knjižnice in informacijske storitve služijo družbi z ohranjanjem spomina, spodbujanjem razvoja, omogočajo izobraževanje in raziskovanje ter podpirajo mednarodno razumevanje in dobro skupnosti." (Alex Byrne 2005) 2.1 Knjižnična statistika: podatki lahko prispevajo k spremembam Kvantitativni in kvalitativni podatki o knjižničnih storitvah, uporabi knjižnic in uporabnikih knjižnic so bistveni za prepoznavanje in potrjevanje izjemnega pomena, ki ga imajo knjižnice. Knjižnična statistika je potrebna za učinkovito upravljanje knjižnic in za zagotavljanje ustreznih virov glede na potrebe uporabnikov. Še pomembnejša pa je za promocijo knjižničnih storitev za različne vrste interesnih skupin. Potencialno občinstvo za knjižnično statistiko je široko: oblikovalci politik in investitorji, upravniki knjižnic in zaposleni, dejanski in potencialni uporabniki, mediji in širša javnost. Statistični podatki, namenjeni oblikovalcem politik, menedžerjem in investitorjem, so ključni za odločanje o storitvah in strateškem načrtovanju prihodnosti. Pomembni so tudi pri ustvarjanju zaupanja, da knjižnice zagotavljajo ustrezno ponudbo in storitve, ki jih potrebujejo njihovi uporabniki. Knjižnična statistika lahko razkrije številne skrite zgodbe o uspehu, kjer so se knjižnice odprle in vsem skupinam prebivalstva zagotovile dostop do ustreznih informacij. 2.2 Kaj kaže knjižnična statistika Z merjenjem vložka v knjižnice (sredstva, vključno z zgradbami in opremo, osebjem in zbirkami) knjižnična statistika kaže zavzetost pristojnih služb in oblasti za knjižnične storitve. Z merjenjem učinka, uporabe tradicionalnih in novih, elektronskih knjižničnih zbirk in storitev, knjižnice dokazujejo, da so njihove storitve ustrezne in zanimive za prebivalstvo. Primerjava vhodnih in izhodnih podatkov kaže, ali knjižnica stroškovno učinkovito organizira svoje storitve. Statistični podatki ponazarjajo, katere storitve se najbolj uporabljajo, in ali obstaja potreba po povečanju ali spremembi storitev. Zagotavljajo dokaze o trendih in razvoju, npr. s prikazom, ali so nove storitve sprejete pravočasno. Podatki o uporabi in sprejemanju knjižničnih storitev lahko pokažejo tudi, kakšen učinek imajo knjižnice na prebivalstvo. Ti vplivi (na pismenost, spretnost iskanja informacij, 1 Statistični manifest je bil sprejet aprila leta 2010, pobudo zanj pa je dela takratna predsednica IFLA-e, Claudia Lux (2008). Manifest poudarja pomen knjižnične statistike kot pripomočka, s pomočjo katerega lahko knjižnice pokažejo svoj pomen za uporabnike in družbo. Izvorno besedilo je dostopno na spletni strani http://www.ifla.org/files/assets/statistics-and- evaluation/publications/library-statistics-manifesto-en.pdf Center za razvoj knjižnic 10 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika izobraževalni uspeh ali socialno vključenost) bodo vidnejši tam, kjer bodo kvalitativni podatki iz uporabniških raziskav dodani statističnim rezultatom. Knjižnice so prevzele nove odgovornosti v spreminjajočem se informacijskem svetu, zato potrebujejo sveže statistične podatke za izvajanje in spodbujanje teh novih nalog. 2.3 Kakovost knjižnične statistike Pravilni, zanesljivi in primerljivi podatki so bistvenega pomena za vrednost in uporabnost knjižnične statistike. Predpogoji za visoko kakovostne statistične podatke so usklajenost pri opredelitvah in postopkih zbiranja podatkov ter popolnost in pravočasnost zbiranja. Kakovost nacionalnih (in na koncu mednarodnih) knjižničnih statistik je odvisna od pravilnega in pravočasnega posredovanja podatkov posamezne knjižnice ter od skrbnega preverjanja, s katerim se odkrijejo napake ali nesporazumi. Da bi bili rezultati primerljivi med regijami in državami, morajo biti uporabljene enake opredelitve in metode. Vse knjižnice ne sodijo pod enako upravo. Večina jih je namenjena točno določenim institucijam (univerzam, podjetjem) ali skupnostim. Za poslanstvo, delovanje ali pravno ureditev knjižnic na njihovem področju so lahko pristojne druge institucije. Zato se lahko različne institucije in organizacije z različnimi cilji čutijo odgovorne za zbiranje podatkov o knjižnicah, ki so v njihovi pristojnosti. Tudi združenja knjižnic in knjižničarjev so prevzela nalogo in zbrala podatke za javne in/ali visokošolske knjižnice. Zbiranje knjižničnih podatkov se vedno začne v posamezni knjižnici, vendar bi moral biti cilj zbirka podatkov na regionalni in nacionalni ravni. Zaradi tega bi morale knjižnice sodelovati in oblikovati regionalne/nacionalne mreže za knjižnično statistiko in s tem zagotoviti učinkovito delovanje nacionalnega knjižničnega sistema. 2.4 Vzorčni vprašalnik Glede na različne pristojnosti za knjižnično statistiko je toliko bolj pomembno, da se uporablja enoten vprašalnik s standardiziranimi podatki in metodami. Primerjava statističnih podatkov med institucijami ali državami nikakor ne bo mogoča, če podatki in metode za njihovo zbiranje ne bodo natančno definirani in ustaljeni. Zato sta IFLA in UNESCO v skupnem projektu razvila vzorčni vprašalnik za javne in visokošolske knjižnice, ki temelji na mednarodni standardizaciji v okviru ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo). Iz standarda ISO 2789 "Mednarodna knjižnična statistika" so bili izbrani statistični elementi, iz katerih bi bilo razvidno, kako se kaže vloga in dejavnost današnjih knjižnic. Da bi omogočili splošno veljavnost, je bil vprašalnik omejen na 23 vprašanj in se nanaša tako na tradicionalne kot tudi na elektronske knjižnične storitve. Poskusi v Latinski Ameriki in na Karibih so dokazali, da je vzorčni vprašalnik možno uporabiti za zbiranje knjižničnih statističnih podatkov na osnovi primerjanja. Vzorčne knjižnične statistike prikazujejo vložek in učinek knjižnic ter vlogo knjižnice kot informacijskega vira, kot središča za srečanja in komunikacijo, kot kraja za učenje in raziskovanje. Več informacij je mogoče pridobiti, če se rezultati vprašalnika primerjajo z Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 11 družbeno-demografskimi podatki, ki jih zbira UNESCO in druge mednarodne agencije, npr. podatki o stanju pismenosti, izobraževanju in dostopu do interneta v državi. Takšne povezave lahko pomagajo opredeliti in spodbujati vlogo knjižnic pri razvijanju pismenosti, informacijske pismenosti, izobraževanja in kulture. 2.5 Financiranje, zakonodaja in povezovanje Vlade in drugi pristojni organi odločanja naj spodbujajo vzpostavitev in ustrezno financirajo centralne enote za zbiranje državnih knjižničnih statistik na osnovi vzorčnega vprašalnika ter podpirajo lokalne in regionalne institucije pri zbiranju podatkov. Informativna vrednost statističnih podatkov je odvisna od njihove izčrpnosti in pravočasnega posredovanja, zato je potrebno sodelovanje vseh knjižnic v državi. Da bi dosegli točne podatke, je potrebno z mednarodnim sodelovanjem razviti učne module za knjižnično statistiko. Končni cilj mora biti, da knjižnice uporabljajo statistiko za učinkovito upravljanje ter da se podatki o knjižnicah zberejo in uskladijo na državni in na koncu tudi mednarodni ravni, ob tem pa mora biti prikazan prispevek knjižnic k spodbujanju učenja in pismenosti ter socialnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. 2.6 Izvajanje Manifesta Mednarodna skupnost mora podpirati knjižnice in informacijske storitve pri zbiranju in primerjanju enotnih, zanesljivih statističnih podatkov o njihovih virih in storitvah. S tem spodbuja in podpira vlogo knjižnic pri razvijanju pismenosti, informacijske pismenosti, izobraževanja in kulture. Pristojne ustanove na vseh ravneh in knjižnična skupnost po vsem svetu so naprošeni, da širijo ta manifest ter izvajajo načela in ukrepe, ki so v njem izraženi. IFLA in UNESCO sta pripravljena podpreti razvoj sistemov za nacionalne knjižnične statistike, ki bi zagotavljali, da knjižnice delujejo učinkovito in da so prispevki knjižnic družbi znanja priznani. Center za razvoj knjižnic 12 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika ZAKONSKE OSNOVE Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 96/2002, 92/2015, 33. člen, 37. člen, 39d. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št. 46/03, člen 7). FREKVENCA ZBIRANJA PODATKOV IN IZVEDBA STATISTIČNIH MERITEV Poročevalsko obdobje statističnega vprašalnika je koledarsko leto, torej obdobje od 1. januarja do 31. decembra. Poročevalsko obdobje je navedeno na vprašalniku. Statistične meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto praviloma potekajo od 1. marca do 15. marca naslednjega leta. Poročevalsko obdobje za šolske knjižnice je šolsko leto, finančni podatki pa se nanašajo na koledarsko leto. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 13 LETNI NAČRT STATISTIČNIH RAZISKOVANJ januar Objava statističnega vprašalnika za preteklo leto na WWW in obveščanje poročevalskih enot o tem. februar Tečaj o izpolnjevanju vprašalnika. marec Statistične meritve potekajo od 1. do 15. marca. V tem času je zagotovljena strokovno podporo pri izpolnjevanju statističnega vprašalnika. april Poziv poročevalskim enotam, ki statističnega vprašalnika niso vrnile ali so vrnile nepopolno izpolnjen vprašalnik. junij Objava podatkov na WWW. avgust Objava Kazalcev na WWW. september Objava publikacij Slovenske knjižnice v številkah. september – oktober Redakcija vprašalnikov za meritve v prihodnjem letu, ki vključuje delo ekspertnih skupin in poziv pristojnim ministrstvom, da sporočijo, katere podatke o delu knjižnic potrebujejo. november Zadnja vsebinska redakcija vprašalnikov za meritve v prihodnjem letu. december-januar Implementacija novosti v BibSiSt. Center za razvoj knjižnic 14 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika NAVODILA POROČEVALSKIM ENOTAM ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA  Vprašalnik izpolnite v predpisanem roku: do 15. marca 2017.  Zaklenjen vprašalnik natisnite in ga opremite z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. Pred pošiljanjem spnite vprašalnik samo v levem zgornjem kotu in ga pošljite na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, Ljubljana. Preden vprašalnik zaklenete skrbno preverite točnost podatkov.  Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja.  Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: - z besedo, potrjenim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če na primer, nimate glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), - s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), - če je podatek vaša ocena, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika, - če podatek zahteva pojasnilo, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika.  V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja.  Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici.  Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu.  Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov.  Napačno ali pomanjkljivo izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 15 VSTOP V VPRAŠALNIK IN IZPOLNJEVANJE Za izpolnjevanje vprašalnika lahko uporabite brskalnike Mozilla Firefox, Internet Explorer ali Google Chrome. Do vprašalnika dostopate na naslovu http://bibsist.nuk.uni-lj.si/vprasalnik/index.php Slika 1: Vstopna stran vprašalnika Na začetku morate potrditi, da ste prebrali nove in dopolnjene definicije. Nato se pojavita polji za vpis uporabniškega imena in gesla. Vpišete uporabniško ime in geslo, ki vam je bilo dodeljeno. Če ste uporabniško ime in geslo pozabili ali izgubili, se obrnite na svetovalca za svojo vrsto knjižnic. Kontaktne podatke svetovalcev najdete v 15. poglavju tega priročnika. Po vpisu se pred vami pojavi prva stran vprašalnika, kjer so nekateri podatki že vpisani. Te podatke natančno preglejte ter jih popravite in dopolnite. Slika 2: Prva stran vprašalnika Center za razvoj knjižnic 16 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika V prvi sklop vprašanj na prvi strani vpisujete podatke o knjižnici, v drugi sklop pa za nesamostojne knjižnice vpisujete podatke o pravni osebi v okviru katere deluje knjižnica. Nekatera polja v vprašalniku so alfa-numerična, druga pa samo numerična. V numerična polja morate vpisati številko, sicer bo sistem javil napako. V zadnjem sklopu na prvi strani, pod rubriko izposojevališča knjižnice, se nahaja posebna kategorija polj, ki jih lahko dodajate ali brišete. Če nimate nobene dislocirane enote, vpišite 0. Če imate več dislociranih enot, kliknite na gumb »dodaj« in pojavili se bosta novi polji, kamor vpišete naziv in naslov dodatnih dislociranih enot. Tovrstna polja se nahajajo tudi še kasneje v vprašalniku. Slika 3: Polja, ki jih lahko dodajate ali brišete Če želite podatke shraniti ali preiti na naslednjo stran, morate izpolniti vse podatke na strani, sicer vas sistem opozori na napako. Ko izpolnite celotno stran in podatke shranite s klikom na gumb »Shrani«, lahko vprašalnik tudi zapustite in z vpisovanjem podatkov nadaljujete kasneje. Dokler ne izpolnite celotne posamezne strani, podatkov ne morete shraniti in vprašalnika ne morete zapustiti, oziroma boste, če vprašalnik zaprete, izgubili vse vnesene podatke na nedokončani strani. Na drugi strani vprašalnika se pod rubriko skupaj nahajajo posebna polja z vsotami, ki se izračunavajo sama. Teh polj ne morete urejati. Pri vnosu podatkov upoštevajte definicije, ki jih najdete v 10. poglavju tega priročnika, na voljo pa so vam tudi v samem vprašalniku s klikom na povezavo pri posamezni kategoriji. Na zadnji strani vprašalnika je tudi prostor za opombe, kamor lahko vpišete opombe oziroma pojasnila glede določenih podatkov ter prostor za vaša mnenja in predloge, ki bi jih radi sporočilu Centru za razvoj knjižnic. Zelo pomembno je, da pravilno izpolnite tudi zadnji sklop vprašalnika z vašimi kontaktnimi podatki in podatki o odgovorni osebi. Ko izpolnite celoten vprašalnik, na zadnji strani kliknite na gumb »Zakleni in oddaj« ter nato svojo odločitev potrdite s klikom na ključavnico. Ko to storite se vprašalnik zaklene in ne morete ga več spreminjati. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 17 Slika 4: Zaklepanje vprašalnika Če bi želeli v vprašalniku kaj spremeniti potem, ko ste ga že zakleniti, se obrnite na svetovalca za svojo vrsto knjižnic. Kontaktne podatke svetovalcev najdete v 15. poglavju tega priročnika. Vprašalnik lahko nato kadarkoli natisnete s klikom na povezavo »Natisni vprašalnik (v PDF obliki)« v meniju na levi strani. Slika 5: Izpis vprašalnika po koncu izpolnjevanja Center za razvoj knjižnic 18 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika NAVODILA ZA PREVERJANJE USTREZNOSTI PODATKOV OB ZAKLJUČKU LETA ZA PRIRAST GRADIVA V COBISS3 Pred začetkom zbiranja podatkov o knjižnični zbirki in prirastu naj knjižnica preveri, ali so podatki o prirastu v preteklem letu pravilno vneseni. 8.1 Preverjanje podatkov za prirast knjižničnega gradiva v COBISS3/Zaloga Podatke v COBISS3/ Zaloga preverjamo glede na datum inventarizacije, način nabave, vrsto gradiva in glede na število inventarnih knjig oziroma vodilno inventarno številko. Če imamo več inventarnih knjig, moramo kontrolirati podatke za vsako inventarno knjigo posebej. Inventarna številka Najprej preverimo, katero inventarno številko smo porabili za zadnji vpis. To vidimo v segmentu Zaloga, v razredu Števci v zalogi. Ko ugotovimo zadnjo inventarno številko, lahko v segmentu Zaloga, Polja 996/997 z metodo Pokaži nezasedene številke preverimo, če je katera od inventarnih številk ostala neporabljena. Če je kakšna številka prazna, jo porabimo za tisto tekoče leto, na katerega se nanaša inventarna številka in napišemo ustrezen datum inventarizacije. Npr. inventarna številka za leto 2016 mora imeti datum za leto 2016. Število inventarnih številk mora biti takšno, kot je zadnja inventarna številka brez letnice (gl. Slika 6). Če smo v tekočem letu prejeli 172 enot, mora biti tolikšno tudi število zadetkov. Če imamo eno inventarno knjigo za celotno zbirko, potem preverimo po datumu, katero številko smo v tekočem letu inventarizirali prvo in katero zadnjo. Če ne vemo, kdaj smo začeli inventarizirati in kdaj končali, potem lahko iščemo po daljšem razponu (npr. od 01. 01. 2016 do 31. 01. 2016 za prvo številko in od 01. 12. 2016 do 31. 12. 2016 za zadnjo številko). Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 19 Slika 6: Iskanje inventarnih številk v segmentu Zaloga, v zavihku Polja 996/997 (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Datum inventarizacije V naslednjem koraku preverimo, ali imajo vse inventarne številke v tekočem letu tudi ustrezen datum. Poiščemo vse inventarne številke, ki nimajo (NOT) datuma inventarizacije za leto 2016 (od - do). Če kakšno od njih najdemo, datum inventarizacije popravimo (Slika 7). Center za razvoj knjižnic 20 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Slika 7: Iskanje napačnih datumov inventarizacije (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Če smo v tekočem letu vnašali tudi retrospektivne zapise, preverimo še, če nismo pomotoma vnesli kašnega s tekočim datumom inventarizacije. Način nabave V naslednjem koraku iščemo po načinih nabave v razponu inventarnih številk preteklega leta. Najprej pogledamo, če kje nimamo vpisanega načina nabave (EMPTY). Če najdemo prazno vrstico, potem vpišemo ustrezen način nabave. V razredu Polje 996/997 ponovno poiščemo območje inventarnih številk preteklega leta in preverimo, ali imamo povsod zabeležen način nabave (nakup, zamena, dar ali obvezni izvod). Če imamo manjše število inventarnih številk, lahko poiščemo vse hkrati in jih v koloni Način nabave razvrstimo naraščajoče (Slika 8). Preverimo pa, ali imamo navedeno še kakšno drugo vrednost od zgoraj navedenih. Zagotovo ne sodi v letni prirast način nabave e-stari fond. Tudi za ostale načine nabave moramo preveriti, ali so ustrezni in kam jih bomo šteli ( članarine, kotizacije ipd.). Ko imamo pri vseh inventarnih številkah naveden ustrezen način nabave, še enkrat preverimo načine nabave in jih seštejemo. Seštevek vseh mora biti vsota prirasta – tj. zadnje inventarne številke v tekočem letu, če vodimo inventarno knjigo za vsako leto posebej. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 21 Slika 8: Preverimo način nabave (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Preverjanje podatkov o dobavitelju Nadalje lahko preverjamo, ali imamo pri vseh inventarnih enotah povsod napisanega dobavitelja. Če ugotovimo, da kje manjka, ga vpišemo (Slika 9). V primeru, da ga ne poznamo pa napišemo, da dobavitelj ni znan. Center za razvoj knjižnic 22 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Slika 9: Iskanje enot, ki nimajo vpisanega dobavitelja (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Po istem postopku preverjamo vezavo (če jo vnašamo). Cene Če imamo manjše število inventarnih enot, lahko cene preverjamo tako, da vpišemo razpon inventarnih številk, poiščemo kolono s cenami in jih s klikom naraščajoče razvrstimo. Če najdemo prazne vrstice, jih ustrezno dopolnimo (Slika 10). Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 23 Slika 10: Iskanje manjkajočih cen (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Pri večjem številu inventarnih enot za manjkajoče cene pripravimo seznam v Izpisih, Uporabniške definicije, Zaloga, Seznami, Z-IDOK-06 Seznam polj brez vpisa v 996/9973 (Slika 11). Center za razvoj knjižnic 24 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Slika 11: Priprava seznama Z-IDOK-06 v Izpisih za izpis polj, ki nimajo vpisanih cen v podpoljih 996/997 (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Cene bomo potrebovali predvsem za usklajevanje podatkov z računovodstvom. Seznam polj 996/997 (polni format) – Z-SEZ-10 Za kontrolo zaloge in zapisov lahko napravimo v Izpisih seznam vsega gradiva v polnem formatu in ga prenesemo v excel. Seznam najdemo v vrstici Sistem, Izpisi, Sistemske definicije, Zaloga, Seznami Z-SEZ-10 Seznam polj 996/997(polni format) (Slika 12). Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 25 Slika 12: Priprava seznama Z-SEZ-10 za pregledovanje celotne zaloge - Seznam polj 996/997 (polni format) (COBIB.SI, lokalna baza NUK) »Ko je izpis pripravljen, ga shranimo v oknu Pregled in pošiljanje izpisa v poljubno mapo s klikom na gumb Shrani kot. V programu excel odpremo datoteko s shranjenim izpisom. Pri uvozu podatkov kliknemo izbirni gumb Delimited, s seznama izberemo vrednost 65001 (UTF-8), podatke pa ločimo z znakom » |«, ki ga vpišemo pri Other» (COBISS3/Zaloga, Dodatek B.3-10, IZUM, 2016). Seznam pregledamo in popravimo morebitne napake. 8.2 Izpis inventarne knjige Ko imamo vse podatke urejene, lahko natisnemo inventarno knjigo. Inventarno knjigo najdemo v segmentu Izpisi, Sistemske definicije, Zaloga, Seznami, Z-SEZ-01 Inventarna knjiga za tiste, ki jo tiskajo enkrat letno. Na koncu knjige je tudi skupna vrednost gradiva. Za tiste, ki inventarno knjigo tiskajo večkrat na leto, je na voljo druga možnost - Z-SEZ- 01 ( COBISS3/Zaloga, Dodatek B.3-1, IZUM, 2016). Center za razvoj knjižnic 26 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Slika 13: Pripravljen seznam v Izpisih za inventarno knjigo Z –SEZ-01 (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Na koncu inventarne knjige je napisana skupna vrednost inventariziranih enot. Za kontinuirane vire je vnesen tudi seštevek vseh fizičnih enot, ki so vnesena v podpolja 997m. 8.3 Statistike V COBISS3 lahko pripravimo tudi podatke za letno poročilo in vprašalnik CeZaR. Statistike o prirastu knjižničnega gradiva2 najdemo v segmentu Izpisi, Sistemske definicije, Zaloga, Statistike Z-STA-02 Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva (sl. 9). Šolske knjižnice pripravijo statistiko prirasta v seznamu Z-STA-022. Statistiko celotne zbirke knjižnice Z-STA-01 Zbirka knjižnega in neknjižnega gradiva lahko pripravimo samo v primeru, da imamo vso zalogo že vneseno v sistemu COBISS (COBISS3/Zaloga, Dodatek E. 1, IZUM, 2013). Šolske knjižnice pa pripravijo seznam Z- STA-021. 2 Razvrstitve za statistiko prirasta so opisane v COBISS/Zaloga, dodatek A3, jan. 2016 Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 27 Slika 14: Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva Z-STA-02 (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Pri številih naslovov in izvodov (inventarnih enot) moramo biti pazljivi, saj so na seznamu Z-STA-02 Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva navedene tudi priloge, ki pa jih v skupnem seštevku ni, saj je vsota dejanski seštevek naslovov. Na primer CD-ROM, ki je priloga monografski publikaciji, je kot inventarna enota in naslov štet med neknjižno gradivo. V skupnem seštevku naslovov pa ga ni, saj je bil zapis s tem naslovom že štet pri monografskih publikacijah. Na seznamu Z-STA-02 Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva so pri knjigah in brošurah ločeno vodene disertacije, magistrske, diplomske, specialistične in raziskovalne naloge, ki jih moramo pri splošnih knjižnicah prišteti k prirastu knjig in brošur. Tudi tu pazimo na priloge, če jih imamo. Preverjanje podatkov prirasta gradiva po inventarnih enotah Kadar imamo gradivo pri izpisu statistke uvrščeno pod drugo namesto v koloni z ustreznimi vrednostmi, preverimo, če niso napake v zapisih. V COBISS3 še vedno lahko iščemo prirast gradiva po inventarnih enotah v ukaznih vrsticah po enakih parametrih kot v COBISS2, le da iščemo v segmentu Zaloga, razred Polje 996/997 v zavihku bibliografski zapis, kar je bilo v find, iščemo pod Skeniranje. V istem segmentu lahko iščemo podatke v zavihku Polje 996/997 in kombinirano s podatki iz Bibliografskega zapisa v drugem zavihku. Knjižnice, ki imajo ločeno vodene disertacije, magistrske, diplomske, specialistične in raziskovalne naloge morajo biti pozorne zlasti pri iskanju raziskovalnih nalog. V izpisu Z- STA-02 Prirast knjižnega in neknjižnega gradiva se išče število raziskovalnih nalog z ukaznim iskanjem po polju 001t TD=(2.12 or 2.13 or 2.14). Če tipologije ne vpisujemo, Center za razvoj knjižnic 28 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika potem jih lahko najdemo v ukaznem iskanju: CC=r or p* or t or w. Ker kode rabimo tudi za druge oblike, je smiselno preveriti, če smo dobili res prave. Vse naloge, ki ne sodijo v to kategorijo, prištejemo h knjigam in brošuram. Prav tako moramo paziti, da ločimo tiskane in elektronske verzije npr. pri disertacijah. Pri tiskanih verzijah je podatek o vsebini v polju 105b večinoma prisoten (105b=m), medtem ko pri elektronskih verzijah največkrat ni naveden. Preverjanje podatkov za prirast kontinuiranih virov po naslovih Za kontinuirane vire uporabimo za kontrolo prirasta tiskanih kontinuranih virov v ukaznem iskanju naslednje parametre: hda3=2016*and dt=(s or dt=i) not rt=l (sl. 10). Slika 15: Podatki o kontinuiranih virih v tiskani obliki (COBIB.SI, lokalna baza NUK) V COBISS3 pripravimo statistiko kontinuiranih virov v segmentu Izpisi, Sistemske definicije, Zaloga, Statistike izberem o Serijske publikacije (Z-SEZ-04) in pripravimo izpis . Šolske knjižnice uporabljajo Z-SEZ-24. Elektronski viri, dostopni na daljavo Elektronske vire, dostopne na daljavo, evidentiramo v segment Elektronski viri, od koder tudi črpamo podatke za statistiko. Iščemo veljavne pakete/licence, ki smo jih kupili. 3 Predpone za podatke o zalogi lahko uporabljajo le tiste, ki uporabljajo iskalni strežnik SLOR in so objavljene v COBISS3/Zaloga, dodatek G (2016). Vse ostale še vedno iščejo po starih predponah npr. po datumu inventarizacije DA=… Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 29 Za statistiko imamo v Izpisih že pripravljen sezam E-STA-PO2 Paketi/licenca po tipu/načinu nabave/vrsti licence. V Izpisih imamo pripravljen seznam za statistiko Licenc za izposojo E-STA-01, ki ga pripravimo tako, da vpišemo ponudnika npr. Biblos i n poiščemo vse veljavne licence (Slika 16). Slika 16: Iskanje Licenc za izposojo E-STA-L01 za Biblos (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Kliknemo gumb Izberi vse in v okencu izpolnimo datum plačila. Dobimo seznam E-licence za izposojo po vrsti licence/ponudniku (Slika 17). Center za razvoj knjižnic 30 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Slika 17: E-Licence za izposojo po vrsti licence/ponudniku za Biblos (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Odpisano knjižnično gradivo (inventarne enote) Za gradivo, ki smo ga odpisali v tekočem letu, najprej preverimo v segmentu Zaloga, razred Polje 996/997, koliko gradiva smo odpisali s statusom 9 in datumom statusa od 1. januarja do 31. decembra. Pozorni smo zlasti na inventarne opombe (996/997r) in na ceno/vrednost publikacije ( 996/9973), saj mora omenjena podatka vsebovati vse odpisano gradivo. Ko ugotovimo, da so vsi podatki ustrezno opisani, lahko pripravimo seznam odpisanega gradiva ( Z-SEZ-02). V COBISS3 pripravimo statistiko odpisanega gradiva v segmentu Izpisi, Sistemske definicije, Zaloga, Statistike izberem o Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva (Z-SEZ-03) in pripravimo izpis (Slika 18) . Šolske knjižnice uporabljajo Z-SEZ-23. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 31 Slika 18: Odpisano gradivo Z–STA-03 (COBIB.SI, lokalna baza NUK) Center za razvoj knjižnic 32 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika NAVODILA ZA PRIDOBIVANJE PODATKOV IZ WINKNJ Ko boste izpolnjevali vprašalnik, bodite pozorni na to, po čem vprašalnik sprašuje. Če vas sprašuje o inventarnih enotah, pomeni, da boste podatke pridobili iz Inventarne knjige. Če pa boste vpisovali podatke o izposoji, boste odprli dnevnik izposoje. V posameznem sklopu najprej filtrirate na datum (ponekod stanje na dan 31. 8., ponekod pa za šolsko leto, zato primerno omejite datum od 1. 9. do 31. 8.), nato pa zaženite statistično analizo prikazanega gradiva pomočjo magičnega gumba. Odprite Inventarno knjigo in naredite OLAP. Slika 19: WinKnj Odpre se vam novo okno z vsemi polji (stolpci), ki so aktivni v maski, iz katere ste odprli OLAP. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 33 Slika 20: WinKnj V zgornjem delu, kjer imate nanizane vse možnosti analiz, z miško primite posamezno izbiro in jo premaknite v vrstico A, nato pa primite še drugi podatek, ki ga želite primerjati, odnesite ga v stolpec B in izpustite. Lahko si prikažete podatke tudi iz stolpca B, kjer več podatkov omejite znotraj posamezne zahteve (rdeči X ne prikaže označenega). Slika 21: WinKnj Center za razvoj knjižnic 34 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Primer: Če vas zanima nakup po oznaki dobave in po jeziku, najprej v Inventarni knjigi filtrirajte na datum, nato naredite OLAP in v vrstico A položite oznako dobave, v stolpec B pa jezik. Izpišejo se vam vrednosti ter seštevki. V spodnjem delu je že samodejno vse sešteto, ponekod pa boste določene podatke sami izračunati. Za vsak podatek več stolpcev; v enem je število enot, v drugem pa vrednost (po nekod tudi število naslovov). Slika 22: WinKnj Za statistiko izposoje (3.2.1) pridobite podatke iz STATISTIKE – RAZNO – DNEVNIK IZPOSOJE kjer omejite na datum od 1. 9. 2015 do 31. 8. 2016, nato pa prikažete le izposojo in ravno tako z OLAP-om (statistično analizo) prikažete želene podatke. Pri podaljševanju lahko podatek pridobite že s funkcijo »preštej prikazane zapise«. Slika 23: WinKnj Na tak način si urejate statistiko sami, glede na posamezno zahtevo. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 35 DEFINICIJE Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, v katerem prevladujeta zvok ali slika in je shranjeno na nosilcu zapisa, ki za reproduciranje potrebuje posebno opremo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, CD-ji, DVD-ji, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Za potrebe tega vprašalnika mikrooblike štejemo kot drugo neknjižno gradivo. Bibliografska obdelava je izdelava bibliografskih opisov publikacij ali dokumentov po mednarodno ali nacionalno veljavnih standardih in strokovnih smernicah. Bibliografska podatkovna zbirka je podatkovna zbirka, ki vsebuje bibliografske podatke brez izvlečkov. Primer: Slovenska bibliografija. Za namen vprašalnika navedite podatke o računalniškem katalogu knjižnice v poglavju »Katalogi«. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. CD-ROM je medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Čitalniški sedež (Uporabniško mesto) je prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Sem sodijo tudi delovna mesta, opremljena z računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki ter neformalni sedeži v prostorih za skupinsko delo in srečevanja. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. V posebni rubriki navedite tudi število tistih čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice. Kot povezavo štejemo tudi brezžično omrežje, ki ga zagotavlja knjižnica oziroma matična ustanova. Ne štejemo pa možnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itn.). Center za razvoj knjižnic 36 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Član knjižnice (Registrirani uporabnik) je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste registrirane osebe, ki so knjižnico obiskale vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so njene storitve uporabljale na daljavo. Za potrebe vprašalnika zbiramo podatke o mladih in odraslih članih. Izraz »mladina do 15. leta« vključuje mlade do vključno 14. leta starosti. Delavci knjižnice (Knjižnično osebje) so vse osebe, ki so zaposlene v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom na dan 30.6. (visokošolske, specialne, splošne knjižnice) oz. 31.8. (šolske knjižnice) v poročevalskem letu. Osebe, ki so v knjižnici zaposlene preko javnih del, štejemo kot redno zaposlene za določen čas. Za potrebe vprašalnika med delavce knjižnice ne štejemo oseb, zaposlenih po pogodbi o delu, preko različnih servisov, prostovoljcev in osebja na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka. Digitalizacija je postopek pretvarjanja analognega gradiva v digitalno obliko. Za potrebe vprašalnika štejemo samo tiste digitalizirane dokumente, ki so dostopni uporabnikom. O gradivu, ki je bilo digitalizirano v skupnih projektih, poročajo knjižnice v dogovoru. Digitalizacija za namene ohranjanja je vključena, prav tako je vključena masovna digitalizacija. Enota se šteje kot digitalizirana samo, kadar je digitalizirana v celoti. Za potrebe vprašalnika kot digitalizacijo ne štejemo digitalizacije dokumenta iz knjižnične zbirke za dobavo uporabniku ali inštituciji in nakup elektronskih kopij gradiva za nadomestilo tiskanih kopij. Enota štetja je določena v vprašalniku. Digitalizirana stran dokumenta je za potrebe vprašalnika vsaka digitalizirana stran dokumenta oziroma vsak posamičen postopek pretvorbe analognega dokumenta ali dela dokumenta v digitalno obliko. Digitalizirani dokument je dokument, ki je nastal z digitalizacijo analognega dokumenta, analognega zvočnega zapisa, mikrooblike, filma, kartografskega dokumenta itn. Enota štetja je odvisna od vrste dokumentov in je definirana v vprašalniku. Digitalni dokument je informacijska enota z določeno vsebino, ki ga je digitalizirala knjižnica ali ga je pridobila v digitalni obliki. Sem sodijo e-knjige, elektronski patenti, avdiovizualni dokumenti in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski dokumenti, itd. Digitalni dokument lahko sestoji iz ene ali več datotek. Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako tudi ne dokumentov, ki so njihovi sestavni deli. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 37 Dokument je zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Domoznanska zbirka vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo pokriva: gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje, avtor gradiva je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja, gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi osebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo s tega območja. Za potrebe vprašalnika štejemo le domoznansko gradivo, ki ga je knjižnica inventarizirala in označila kot del posebne, to je domoznanske zbirke. Dostop na daljavo je način uporabe elektronskega vira, pri katerem knjižnica ne poseduje fizičnega nosilca vira, temveč zagotavlja le dostop do njega. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedilno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Navadno obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Drugi knjižnični delavci (Drugo osebje) so tisti delavci, ne glede na stopnjo izobrazbe, ki so zaposleni v upravi, administraciji, finančnem sektorju, ravno tako delavci, ki opravljajo računalniške storitve, delavci v knjižničnih skladiščih, manipulanti, vratarji itd. Sem štejemo tudi delavce, ki opravljajo knjižničarska dela brez ustrezne strokovne izobrazbe in nimajo opravljenega strokovnega izpita. Drugo knjižnično gradivo je gradivo, ki ni niti elektronski vir niti knjižno ali rokopisno gradivo, mikrooblika, kartografsko gradivo, glasbeni tisk, avdiovizualno gradivo, itd. Sem štejemo igre, igrače in drugo tridimenzionalno gradivo. Publikacije v brajici uvrščamo med knjižno gradivo. Ekvivalent polne zaposlitve(EPZ) je mera števila zaposlenih delavcev v razmerju glede na enega zaposlenega s polnim delovnim časom v enem letu. Primer: V knjižnici so zaposleni trije delavci: dva od njih za četrtino delovnega časa, eden pa za polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1). Elektronska knjiga (E-knjiga) je digitalni dokument, primerljiv s tiskano knjigo, v katerem prevladuje besedilo, po katerem je mogoče iskati. V nekaterih primerih je za uporabo e-knjige potrebna posebna Center za razvoj knjižnic 38 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika programska oprema ali prenosna naprava (bralnik e-knjig). E-knjige lahko knjižnica posoja uporabnikom na prenosnih napravah (bralnikih e-knjig) ali s časovno omejenim prenosom na uporabnikov osebni računalnik. Za potrebe vprašalnika štejemo kot e- knjige tudi doktorske disertacije, magistrska in diplomska ter druga visokošolska dela v elektronski obliki. Predmet štetja je število e-knjig (naslovi) v zbirki. Za potrebe vprašalnika štejemo tudi e-knjige, ki so v podatkovnih zbirkah. Elektronska serijska publikacija je serijska publikacija, izdana samo v elektronski obliki ali tako v elektronski kot tudi v analogni obliki. Vključene so serijske publikacije, ki so shranjene lokalno ali pa so dostopne na daljavo ter je bila za dostop do njih pridobljena pravica dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Vključene so tudi serijske publikacije, ki jih je digitalizirala knjižnica. Elektronska storitev je storitev knjižnice, dostavljena na elektronski način z lokalnih strežnikov ali zagotovljena preko omrežja. Elektronske storitve knjižnice vključujejo uporabo računalniškega kataloga, spletnega mesta knjižnice, zbirke elektronskih virov, elektronsko izposojo, elektronsko dostavo dokumentov (posredovano), elektronske referenčne storitve, usposabljanje uporabnikov v elektronskem okolju, storitve za mobilne naprave, storitve za interaktivno uporabo (vključno s storitvami v socialnih omrežjih) ter dostop do interneta, ki ga zagotavlja knjižnica. Rezervacije fizičnih storitev knjižnice (npr. sob ali vodenih ogledov knjižnice) na elektronski način niso vključene. Elektronsko posredovanje dokumentov je elektronski prenos dokumenta ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, lahko tudi brez posredovanja druge knjižnice. Storitev je lahko za uporabnika brezplačna ali plačljiva. Prevzema podatkov iz elektronske zbirke knjižnice, ki ga uporabnik izvede brez posredovanja knjižnice, ne štejemo za elektronsko posredovanje dokumentov. Prav tako ne upoštevamo dokumentov, ki jih pošljemo po telefaksu. Fizična enota je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec je fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiva je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (npr. trak, film), ki je zaprt v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (npr. kaseta). Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 39 Internet je obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve interneta obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo vsak zvezek posebej); pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot eno inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Kot inventarne enote štejemo tudi priloge, če dobijo svojo inventarno številko. Elektronske publikacije inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo, ne glede na to, kako si je knjižnica pridobila pravico do dostopa. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. ISIL je mednarodni standardni identifikator za knjižnice in sorodne organizacije. Knjižnice pridobijo siglo in mednarodni standardni identifikator (ISIL) z vlogo na obrazcu, ki je dostopen na spletnem naslovu NUK. Če siglo že imajo, lahko knjižnice same oblikujejo ISIL tako, da pred siglo dodajo kodo države, Primer: SI-50001 Narodna in univerzitetna knjižnica. Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjižnico. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje, ki ga zahteva uporabnik. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (npr. izposoja uporabniku na dom, po pošti). Pod izposojo štejemo tudi enote, izposojene s knjigomatom. Izposoja v knjižnico pomeni, da je uporabnik osebno zadolžen za gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjižnico, kadar knjižnica evidentira izposojene enote pri kontu uporabnika v sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu), ali ko uporabnik podpiše zadolžnico. O izposoji e-knjig govorimo, ko e-knjige izposodimo za določeno časovno omejeno obdobje. V primeru, da si uporabnik prenese e-knjige za nedoločen čas, to ni izposoja, ampak Center za razvoj knjižnic 40 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika prevzem vsebinske enote. Prav tako za izposojo ne štejemo elektronske dostave dokumentov (posredovane), kadar je njihova uporaba časovno neomejena. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjena neposrednemu delu z uporabniki, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Postajališč premičnih zbirk ne štejemo za izposojevališča. Izvorno digitalni dokument je dokument, ki je bil izvorno ustvarjen v digitalni obliki. Kartografsko gradivo so dvo- ali tridimenzionalne karte, globusi, načrti, topografski modeli, taktilni zemljevidi, zračni posnetki in podobno. Sem ne prištevamo atlasov, kartografskega gradiva v mikro-, avdiovizualni ali elektronski obliki. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v knjižni vezavi, ki ima 49 ali več strani. Knjigomat je naprava, ki omogoča članom knjižnice samostojno evidentiranje vračila ali izposoje knjižničnega gradiva brez posredovanja knjižničarja. Sem ne štejemo nabiralnikov za vračilo gradiva, ki ne omogočajo avtomatskega evidentiranja vračila. Knjižnica je organizacija ali del organizacije, katere glavni namen je zagotavljati dostop do uporabe informacijskih virov, storitev in pripomočkov, ki so potrebni za zadovoljevanje informacijskih, raziskovalnih, izobraževalnih, kulturnih ali sprostitvenih potreb njenih uporabnikov. Knjižnice delimo na nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond) je vse gradivo oziroma dokumenti določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica nudi svojim uporabnikom. Lahko jih hrani sama ali pa omogoča dostop na daljavo in si je zagotovila pravico dostopa do njih vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si knjižnica lahko pridobi sama, preko konzorcijev ali preko zunanjega financiranja. V knjižnično zbirko ne štejemo internetnih virov, do katerih je knjižnica sicer objavila povezave, vendar za njih ni zagotovila dostopa s pravnim sporazumom, licenco ali drugim pogodbenim in/ali vzajemnim sporazumom. Za potrebe vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 41 Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Lastna podatkovna zbirka je podatkovna zbirka, pri kateri knjižnica nastopa kot založnik ali jo izdela sama oziroma v sodelovanju z drugimi knjižnicami. Štejemo tudi tiste podatkovne zbirke, ki se ne dopolnjujejo več, vendar so uporabnikom še vedno dostopne. Lastni prihodki iz javne službe so tisti prihodki knjižnice, ki jih knjižnica pridobiva sama v skladu s pravilnikom o poslovanju knjižnice (članarina, zamudnina) ali na drugačen način. Sem ne štejemo prihodkov iz prodaje blaga in storitev, ki jih knjižnica ne pridobi iz izvajanja javne službe. Prihodke od prodaje blaga in storitev, ki jih je knjižnica pridobila na trgu, štejemo pod "druge vire". Medknjižnična izposoja je izposoja dokumenta v fizični obliki ali dostava dokumenta ali dela dokumenta v kopirani obliki iz ene knjižnice v drugo knjižnico, ki ni pod isto upravo. Posredovan prenos dokumentov v elektronski obliki se ne šteje kot medknjižnična izposoja, ampak kot elektronska dostava dokumentov. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Diapozitivi in podobni dokumenti se štejejo za avdiovizualne dokumente. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in ohranjanje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, ohranja in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; ohranja in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, vendar teh funkcij ne opravljajo, ne uvrščamo v to kategorijo. Naslov predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to, ali izide v eni ali več fizičnih enotah in na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo. Za potrebe vprašalnika uvrščamo med Center za razvoj knjižnic 42 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika drugo neknjižno gradivo rokopisno gradivo, glasbene tiske, kartografsko gradivo, dvodimenzionalno slikovno gradivo, tridimenzionalne izdelke in predmete, mikrooblike in drobne tiske. Za potrebe vprašalnika je enota štetja določena pri posamezni vrsti gradiva. Neto uporabna površina je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižnične dejavnosti. Vključuje čitalnice, skladišča in druge prostore za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno), toaletne prostore in delovne prostore za osebje. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izračunamo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Od celotne neto površine ne odštevamo površin, ki jih zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police. Prav tako ne odštevamo površine, ki jo zasedajo stebri in drugi elementi gradbene strukture. Obisk (fizični) je vstop posameznika v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič, ko vstopi v knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Pri vprašanju "Obisk zaradi udeležbe na prireditvah" štejemo število oseb, ki so se udeležile prireditev v organizaciji knjižnice. K prireditvi povabljena skupina se šteje samo enkrat, ne glede na število različnih oblik dejavnosti znotraj prireditve. V primeru, če knjižnica števila udeležencev razstav ne šteje, v vprašalniku to označi s črtico in v opombah pojasni razloge. Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri čemer se upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če zaposleni uporabljajo isti vhod kot uporabniki, potem prihode in izhode osebja odštejemo. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna. Knjižnica določi tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme COBISS/Izpisi. V določenem tednu knjižnica organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z metodo ekstrapolacije tedenskega obiska, kar pomeni, da zabeležen tedenski obisk pomnoži z 52. Obvezni izvod za potrebe vprašalnika pomeni način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Odpis je postopek izločanja knjižničnega gradiva iz knjižnične zbirke. Odpisano gradivo mora biti evidentirano po predpisanih pravilih. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo, odpišemo tako, da Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 43 evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. Za potrebe vprašalnika upoštevamo odpisano gradivo v poročevalskem obdobju. Odpisano gradivo je knjižnično gradivo, ki je bilo trajno odstranjeno iz knjižnične zbirke. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. Na daljavo dostopne elektronske vire odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. Za potrebe vprašalnika upoštevamo odpisano gradivo v poročevalskem obdobju. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu ur odprtosti v enem letu. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Prireditev knjižnice, ki so izven rednega urnika odprtosti, ne štejemo v letno število ur odprtosti knjižnice. Če ima knjižnica enote, za čas odprtosti navedemo število ur odprtosti tiste knjižnice, ki je najdlje odprta v najbolj tipičnem obdobju. Osrednje območne knjižnice (OOK) so splošne knjižnice, ki za območje pokrajine ali dela pokrajine izvajajo posebne naloge na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo in v soglasju s svojim ustanoviteljem: zagotavljajo povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij; nudijo strokovno pomoč vsem knjižnicam območja; koordinirajo zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva na svojem območju in usmerjajo izločeno gradivo s svojega območja. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Podatkovna zbirka je zbirka zapisov ali vsebinskih enot (podatkov, besedil, slik, zvočnih posnetkov itn.), shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje in uporabniško delo z zapisi oziroma vsebinskimi enotami. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke (npr. bibliografske, faktografske itd.). Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko izdana na fizičnem nosilcu ali dostopna preko interneta. Vsako podatkovno zbirko štejemo ločeno, četudi je več podatkovnih zbirk dostopnih preko skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika (npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost). Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov in ga ponudi njegov založnik ali ponudnik, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect, IUS Info). Kataloga knjižnice v elektronski obliki ne štejemo za podatkovno zbirko. Center za razvoj knjižnic 44 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Podatkovna zbirka s celimi besedili je zbirka originalnih besedil (monografij, poročil, člankov itd.), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Podatkovno zbirko, ki poleg celih besedil vsebuje tudi gibljive slike (video) ali zvok oziroma druge vsebinske enote (glej definicijo »Podatkovna zbirka«), štejemo kot podatkovno zbirko s celimi besedili. Primeri podatkovnih zbirk s celimi besedili: Academic Search Premier, Library Literature. Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali je zbirka bibliografskih zapisov, ki redno analizira in predstavlja periodične in/ali druge publikacije, navadno s področja določene stroke ali znanosti oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke s celimi besedili niso vključene. Primeri podatkovnih zbirk z izvlečki in kazali: Inspec, ERIC, SCI, LISA itd. Posebna zbirka je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti itd.) ali pa je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, publikacije, ki so uvrščene vanjo, pa naj bodo posebej označene. Primer: domoznanska zbirka, glasbena zbirka. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove, v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število strokovnih delavcev, zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in strokovnih delavcev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Pravica dostopa je možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih prostorov, storitev, gradiva in opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih vsaj za določeno časovno obdobje s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Prevzem je uspešno izpolnjena zahteva po vsebinski enoti iz elektronskih virov, dostopnih na daljavo, ki jih zagotavlja knjižnica. Štejemo skupno število uspešnih prevzemov vsebinskih enot. Pri navajanju uporabe vsebinskih enot za namen tega vprašalnika (zlasti elektronskih knjig) govorimo o prevzemu, če uporabnik prenese vsebinsko enoto (elektronsko knjigo) in jo lahko uporablja za nedoločen čas. V primeru, da si uporabnik izposodi elektronsko knjigo za časovno omejeno obdobje, pa govorimo o izposoji elektronske knjige. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 45 Prirast je knjižnično gradivo, inventarizirano in dodano zbirki v času poročevalskega obdobja. Gradivo lahko pridobivamo z nakupom, z licenco, z obveznim izvodom, z digitalizacijo, z donacijo ali z zamenjavo. Za potrebe vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. Gradiva, ki smo ga z retrospektivno katalogizacijo vključili v računalniški katalog knjižnice, vendar je že bilo inventarizirano v klasičnih evidencah knjižnice, ne štejemo kot prirast. Kot prirast upoštevamo samo tiste publikacije, ki so v poročevalskem obdobju v knjižnico dejansko prispele in jih je knjižnica tudi inventarizirala. Prireditev je posebna, ciljna oblika vsebinsko in časovno omejene knjižnične dejavnosti, s katero knjižnica želi motivirati določene ciljne skupine za obisk knjižnice in uporabo njenih storitev, spodbuditi uporabo knjižničnega gradiva, razvijati bralno kulturo, se vključevati v vseživljenjsko učenje in kulturno ponudbo. Skupinskih usposabljanj uporabnikov ne štejemo kot prireditve. Prostovoljec je oseba, ki opravlja knjižničarska dela brez plačila. Za svoje delo prostovoljci lahko prejemajo le nadomestilo stroškov, npr. za prevoz na delo ali malico. Publikacija je dokument na katerem koli nosilcu, ki je razmnožen in namenjen javnosti. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Računalniško omrežje je zbirka računalnikov in naprav, ki so med seboj povezani s komunikacijskimi kanali za zagotavljanje komunikacije med uporabniki ter omogočajo uporabnikom izmenjavo virov in storitev. Rokopisno gradivo je originalni dokument, ki je napisan ročno, s pisalnim strojem ali z računalnikom. Seja (Dostop) je uspešna zahteva po podatkovni zbirki ali računalniškem katalogu. Seja je en cikel uporabnikove aktivnosti, ki se prične, ko se uporabnik prijavi v podatkovno zbirko ali računalniški katalog in se konča z eksplicitno ali implicitno odjavo. Eksplicitna odjava pomeni prekinitev dela z odjavo ali izhodom, implicitna odjava pa pomeni potek časa zaradi uporabnikove neaktivnosti. Časovno obdobje neaktivnosti uporabnika je omejeno na 30 minut. Če se uporablja drugačno časovno obdobje, je treba o tem poročati. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo Center za razvoj knjižnic 46 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Za potrebe vprašalnika štejemo med serijske publikacije tudi integrirne vire (nevezane liste z zamenljivo vsebine in spletna mesta). Za potrebe vprašalnika delimo serijske publikacije glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Kot tekoče naročene serijske publikacije štejemo vse serijske publikacije, ki so naročene v poročevalskem obdobju, brez ozira na to, ali so v knjižnico dejansko prispele. Kot prirast pa upoštevamo samo tiste serijske publikacije, ki so v knjižnico dejansko prispele in jih je knjižnica tudi inventarizirala. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za potrebe vprašalnika knjižnih zbirk ne prištevamo med serijske publikacije. Slikovno gradivo je tiskano gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki, avdiovizualni ali v elektronski obliki. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno disciplino ali določeno področje znanja. Spletno mesto knjižnice je unikatna domena na internetu, sestavljena iz več spletnih strani, ki jih objavlja knjižnica, da bi zagotavljala dostop do knjižničnih storitev in virov. Strani spletnega mesta so navadno med seboj povezane z uporabo hipertekstnih povezav. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, čitalniških sedežev in opreme prikazujeta glede na razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice. Standard je dokument, ki navaja splošna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 47 Starejše knjige so monografske publikacije, ki so izšle pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okoli leta 1830. Strokovni delavci v knjižnici so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih znanosti (diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih znanosti; diplomirani priučeni bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit; priučeni knjižničarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit. Šolska knjižnica je knjižnica, ki deluje v vseh vrstah šol pod terciarno ravnijo, katere osnovno poslanstvo je služiti učencem in strokovnim delavcem na takšni šoli. Tu so vključene tudi knjižnice in zbirke virov v vseh izobraževalnih inštitucijah pod terciarno ravnijo, ki jih lahko poimenujemo z nazivi, kot so: »višja šola«, »višja šola za dopolnilno izobraževanje«, »ljudska univerza«, itd. Šolske knjižnice delimo na knjižnice v osnovnih šolah, knjižnice v srednjih šolah, višjih strokovnih šolah, glasbenih šolah in knjižnice v dijaških domovih. Knjižnice v podružnicah matičnih šol štejemo kot izposojevališča. Splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, čitalniških sedežev/mest za uporabnike in opreme prikazujeta glede na razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice. Uporaba gradiva v knjižnici Uporabo gradiva v knjižnici merimo s štetjem fizičnih enot gradiva, ki so jih uporabniki vzeli s polic v območju prostega pristopa za uporabo v prostorih knjižnice (npr. časopisni čitalnici). Pregledovanje naslovov z namenom izbiranja gradiva se ne šteje kot uporaba gradiva, šteje pa se že kratek pregled vsebine dokumenta. Število uporabljenih enot ocenimo s pomočjo opazovanja v tipičnem tednu. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo gradiva in storitev knjižnice v primerih, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko interneta, telefona, telefaksa oziroma drugih poštnih storitev in naročanje knjižničnih storitev). Pri merjenju uporabe elektronskih virov, ki jih knjižnice naročajo v sodelovanju z drugimi knjižnicami in ustanovami (konzorciji, itd.), navajajo knjižnice uporabo Center za razvoj knjižnic 48 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika elektronskih virov njenih uporabnikov. Če podatki o uporabi ne omogočajo členitve, posreduje podatke za vse sodelujoče knjižnice nosilka konzorcija in to navede v opombah. Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja storitve in gradivo knjižnice v fizični obliki ali na daljavo Upravna enota (Administrativna enota) je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Usposabljanje uporabnikov izvajajo knjižnice kot organizirano in individualno usposabljanje. Organizirano usposabljanje uporabnikov je program usposabljanja z določenim načrtom izvedbe učnih vsebin, katerih cilji so specifični učni rezultati za uporabo knjižnice in drugih informacijskih storitev. Program usposabljanja se lahko izvaja v prostorih knjižnice ali kot spletna storitev za uporabnike. Čas trajanja izvedbe učnih vsebin ni pomemben. Usposabljanje uporabnikov preko spleta se izvaja z uporabo učnih modulov (elektronske učilnice, npr. Moodle), posnetih predavanj ali pa se organizirano usposabljanje uporabnikov dogaja interaktivno, preko spleta (v realnem času). Splošnih tečajev računalništva, kaligrafije, itd. za namen tega vprašalnika ne štejemo kot usposabljanje uporabnikov, ampak jih uvrščamo med prireditve. Individualno usposabljanje uporabnikov je nestrukturirano usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice, ki ga izvajajo zaposleni v knjižnici na zahtevo uporabnikov, običajno na kraju uporabe (vpogled v delovanje knjižnice, usposabljanje za uporabo COBISS in elektronskih virov, itd.). Virtualni obisk je en cikel uporabniških aktivnosti na spletnem mestu knjižnice, izveden s strani uporabnikov z IP naslovov, ki niso v lasti knjižnice (navadno zunaj prostorov knjižnice), ne glede na število ogledanih strani ali elementov. Virtualni obisk se navadno prične po uporabnikovem dostopu do vstopne strani na spletnem mestu knjižnice; konča se, kadar v določenem časovnem intervalu (največ 30 minut), ni zaznana nobena aktivnost na strani. Naslednji dostop po daljšem intervalu pomeni nov obisk. Virtualni obiskovalec naj bo identificiran vsaj z unikatnim piškotkom in/ali unikatno kombinacijo uporabniškega IP- naslova in niza brskalnika (»user agent«). Znani spletni programi za iskanje podatkov (»spiders«) in sistemi za zajemanje spleta (»harvester«) naj bodo izključeni. Knjižnicam priporočamo, da virtualne obiske štejejo s pomočjo spletne aplikacije Google Analytics (http://www.google.com/analytics/). Kot obisk se štejejo seje oziroma obiski, ne pa edinstveni obiskovalci ali ogledi strani. Kot obisk spletnega mesta knjižnice štejemo vse seje uporabnikov ne glede na njihovo fizično lokacijo, medtem ko pri virtualnih obiskih štejemo samo obiske uporabnikov z IP naslovov, ki so locirani izven prostorov knjižnice (IP naslov pomeni Internet Protocol – številka, ki natančno določa računalnik v omrežju interneta). V spletni aplikaciji Google Analytics izločimo obiske z lokacije knjižnice tako, da ustvarimo dodaten profil za spletno mesto, v katerem nastavimo filter Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 49 za obseg IP naslovov, ki jih želimo izločiti. Za takšne spremembe nastavitev računa je potrebno imeti pravice skrbnika. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Vsebinska enota je objavljeno delo ali njegov del v elektronski obliki, ki ga lahko enoznačno identificiramo. Vsebinska enota je lahko besedilo ali avdiovizualno gradivo, ki je original ali priredba drugega objavljenega dela. Vsebinske enote so navadno posamični članki, povzetki, knjige ali poglavja knjig, slovarske definicije, članki iz enciklopedije, biografskega leksikona, kazala vsebine, deskriptivni (bibliografski) zapisi, slike, itd. Pri merjenju uporabe elektronskih virov štejemo vsak format datoteke kot posebno vsebinsko enoto - npr. PDF, HTML. Pri elektronskih virih, ki jih knjižnice naročajo v sodelovanju z drugimi knjižnicami in ustanovami (konzorciji, itd.), navedejo knjižnice uporabo elektronskih virov njenih uporabnikov. Če podatki o uporabi ne omogočajo členitve, sporoča podatke za vse sodelujoče knjižnice nosilka konzorcija in to navede v opombah. Zamena Zamena pomeni pridobivanje publikacij na način zamenjave lastnih publikacij šole z drugimi organizacijami. Zbirka elektronskih virov so vsi viri v knjižnični zbirki, ki so v elektronski obliki, tako izvorno digitalni kot tudi digitalizirani. Med elektronske vire so vključene podatkovne zbirke, elektronske serijske publikacije in digitalni dokumenti. Viri so lahko dostopni na internetu, nameščeni na samostojnih računalniških delovnih postajah ali shranjeni na fizičnih nosilcih. Med elektronske publikacije na fizičnih nosilcih za potrebe vprašalnika uvrščamo monografske (disertacije, podatkovne zbirke ...) in serijske publikacije (elektronski časopisi ...) na disketah, CD-ROM-ih, DVD-jih in podobno. V zbirko elektronskih virov za potrebe vprašalnika ne štejemo avdiovizualnih publikacij na fizičnih nosilcih, ker so te zajete v posebni rubriki. Prav tako ne štejemo prosto dostopnih virov na internetu, ki jih je knjižnica katalogizirala v svojem računalniškem katalogu ali v podatkovni zbirki. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za potrebe vprašalnika prav tako ne štejemo. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Center za razvoj knjižnic 50 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika POGOSTA VPRAŠANJA Pri zbiranju podatkov o delu slovenskih knjižnic skušamo zagotoviti veljavne in natančne podatke. Svetovalci zato posvečajo posebno pozornost vprašanjem, ki jih zastavljajo knjižnice in tudi preverjajo kakovost zbranih podatkov. Pri tem smo ugotovili nekaj nejasnosti, ki se pogosto pojavljajo. Pojasnila najpogostejših vprašanj navajamo pod ustreznimi sekcijami vprašalnika. Upamo, da bodo zbrani odgovori knjižnicam v bodoče olajšali izpolnjevanje vprašalnika o delu knjižnice. 11.1 Uradni podatki Sedež knjižnice je obenem tudi izposojevališče – pomeni, da knjižnico, kjer je sedež osrednje knjižnice, štejemo tudi kot krajevno knjižnico. Bibliobus in podatki o gradivu knjižnica, ki ima bibliobus, podatke o gradivu, uporabnikih in izposoji ter obisku šteje samo za tiste občine, ki jih pokriva (npr. Maribor). Ostale knjižnice (npr. Lenart, Slovenska Bistrica itd.) dobijo podatke za svoje občine v knjižnici, kjer ima bibliobus sedež (npr. Mariborska knjižnica) in jih vključijo v svoje Poročilo o delu knjižnice. Če si dve ali več knjižnic deli bibliobus, ga v Poročilo o delu v rubriki «V knjižnici je sedež bibliobusa da ali ne« po predhodnem medsebojnem dogovoru vpiše le ena knjižnica. Postajališče bibliobusa je lokacija, kjer se ustavlja bibliobus in se izvaja knjižnično dejavnost za uporabnike praviloma po vnaprej določenem urniku in trajanju postankov. Garažo bibliobusa štejemo za postajališče le v primeru, če ustreza tej definiciji. 11.2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis Elektronski viri - knjižnica šteje samo naslove elektronskih virov, ki jih je sama kupila oz. jih je naročila v sodelovanju z drugimi ustanovami in pri katerih participira pri naročnini (štejte samo elektronske vire, za katere lahko izkažete sredstva v poglavju 5 – odhodki knjižnice). Če npr. OOK kupi podatkovno zbirko in s tem vsem ostalim knjižnicam na svojem območju omogoči dostop do nje, jo v Poročilu o delu knjižnice šteje samo OOK (oz. knjižnice, ki so participirale pri njeni naročnini). Če npr. UKM za svoje članice kupil npr. elektronski vir, ki je nato dostopen vsem knjižnicam, knjižnica (fakulteta) pa za ta nakup prispeva sorazmeren delež (ki ga prikaže v poglavju 5), potem vsaka članica UM navede ta elektronski vir. Ravno tako njihovo uporabo – če uporabo po fakultetah ni mogoče prikazati, naj knjižnica vpiše črtico in to pojasni v opombah (ne »0«), o uporabi pa naj poroča nosilka konzorcija, npr. UKM in v opombah pojasni, da se njihov podatek o uporabi nanaša na vse članice univerze. Če knjižnica za elektronski vir ne prispeva ničesar (ne more izkazati v poglavju 5), o Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 51 elektronskem viru ne poroča – ne v poglavju 2 (zbirka, prirast) in ne v poglavju 3 (uporaba). Knjižnicam priporočamo, da za namen poročanja o stanju knjižnične zbirke elektronskih virov, dostopnih na daljavo, uporabljajo programsko opremo COBISS3, modul Elektronski viri. Osnova za poročanje so podatki iz izpisa E-STA-02. Kot število podatkovnih zbirk se praviloma upošteva število posameznih vrst virov »baza podatkov«, »e-knjiga« in »e- serijska-publikacija« v tabeli »Tip: paket«, v tabeli »Tip: licenca za samostojni e-vir« pa praviloma število vrste virov »baza podatkov«. Kot število naslovov elektronskih knjig se praviloma upošteva število licenc »e-knjiga« v tabeli »Tip: licenca za samostojni e-vir« in seštevek naslovov vpisanih pri paketih, vrsta vira »e-knjiga« (dobimo iz izpisa pri iskanju). Kot število naslovov elektronskih serijskih publikacij, dostopnih na daljavo, se praviloma upošteva število licenc »e-serijska-publikacija« v tabeli »Tip: licenca za samostojni e-vir« in seštevek naslovov vpisanih pri paketih, vrsta vira »e-serijska- publikacija« (dobimo iz izpisa pri iskanju). Knjižnice poročajo o stanju glede števila elektronskih knjig pri ponudniku Študentska založba (portal biblos) na podlagi izpisa E- STA-L01 in sicer podatek o številu naslovov skupaj, portal navedejo še dodatno kot podatkovno zbirko. Pri poročanju o številu naslovov v podatkovnih zbirkah upoštevamo število naslovov, ki je navedeno v licenčni pogodbi. Knjižnice upoštevajo opredelitev elektronskih virov v datoteki »E-viri v slovenskih knjižnicah.xls« Elektronski viri, ki so brezplačno dostopni na medmrežju - za potrebe tega vprašalnika jih ne štejemo, tudi če jih je knjižnica katalogizirala. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Gradnja lastnih podatkovnih zbirk – štejemo podatkovne zbirke, ne pa posameznih digitalnih dokumentov. Podatkovna zbirka je definirana kot zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Zbirki, ki jo samostojno kreiramo, damo običajno tudi ime. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi, trdemu disku ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna prek klicnih linij ali medmrežja. Če npr. knjižnica gradi podatkovno zbirko diplomskih nalog, bo v rubriko »podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica« napisala številko 1, v rubriko »e-knjige: diplomske,…« pa število diplom v tej podatkovni zbirki. Knjižnice, ki gradijo podatkovno zbirko Kamra, pri navajanju števila zapisov upoštevajo zapise za multimedijske elemente, zbirke, pod zbirke, organizacije in novice. Uporaba elektronskih virov, dostopnih na daljavo, ki jih knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami - vsaka knjižnica navaja uporabo za zapise, ki jih je knjižnica prispevala v skupen elektronski vir. Če knjižnice tega podatka nimajo, uporabo navede samo ena knjižnica in sicer v dogovoru s sodelujočimi ustanovami. Katalog knjižnice v elektronski obliki – ne štejemo kot podatkovno zbirko, ki jo gradi knjižnica. Center za razvoj knjižnic 52 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Naslovi podatkovnih zbirk in elektronskih časopisov (elektronskih virov) – večino naslovov elektronskih virov najdete v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah. Iz priloge je tudi razvidno ali gre pri naslovu za podatkovno zbirko, elektronski časopis ali elektronsko knjigo. S klikom na ustrezen naslov se bo podatek prenesel v vaš vprašalnik. Če vira ni v seznamu, ga vpišite v vnosno polje. Štetje naslovov podatkovnih zbirk in elektronskih časopisov (elektronskih virov) – primeri štetja: GVIN.com – knjižnica naj našteje vse podatkovne zbirke oziroma module, do katerih si znotraj GVIN.com zagotovi dostop. Pri ponudnikih IUS-INFO in TAX-FIN-LEX ne štejemo posameznih paketov (npr. FIND-INFO, IUS-INFO-HR, TAX), pač pa posamezne podatkovne zbirke znotraj njih. Kamra in dLib se navajata kot ena podatkovna zbirka s celimi besedili, Dobreknjige.si kot bibliografska podatkovna zbirka z izvlečki in kazali. Način pridobivanja gradiva – problematika t. i. starega fonda: že inventariziran fond ni prirast. Če gradivo še ni bilo inventarizirano in knjižnica ne pozna načina pridobitve tega gradiva, ga štejemo kot dar. Gradivo, ki je bilo pridobljeno kot lastna izdaja knjižnice, preko članarin v različnih združenjih ali v sklopu kotizacije, štejemo kot nakup ali dar, v odvisnosti od namenskosti porabljenih sredstev. Zamena pomeni pridobivanje gradiva z izmenjavo publikacij med knjižnicami, ne pa gradiva s katerim nadomestimo izgubljeno, poškodovano ali ukradeno gradivo. Serijske publikacije – pri prirastu štejemo serijske publikacije, ki jih je knjižnica dejansko prejela, pri tekoče naročenih serijskih publikacijah pa štejemo vse serijske publikacije, ki so naročene, tudi če v tistem letu niso prispele v knjižnico. 11.3 Uporaba knjižnice in uporabniki Obisk razstav – navajamo samo obisk razstav, ki smo ga namensko šteli. Če obiska nismo namensko šteli, vpišemo črtico in razloge pojasnimo v opombah. Izposoja - kot novo izposojo mora knjižnica šteti tudi vsako podaljšanje izposoje preko OPACa ali telefona (to upoštevajte tako v poglavju »Izposoja«, kot v poglavju »Elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva«). Priporočeni parametri za pridobivanje podatkov o izposoji gradiva iz sistema za avtomatizacijo knjižničnega poslovanja COBISS 2 : Izposoja na dom (fizične enote): knjižno gradivo neknjižno SKUPAJ knjige, brošure serijske publikacije gradivo STA5XX; STA5XX; serijske STA5XX; STA5XX; vse gradivo; monografske publikacije; Monografske c,nd,op,p,pp publikacije; c,nd,op,p,pp (NBM_X); c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 53 Pri zgornjih parametrih je potrebno odšteti število izposojenih elektronskih knjig (parameter »e«), ki se navajajo posebej. Izposoja na dom (fizične enote): mladi odrasli SKUPAJ STA5XX; vse gradivo; STA5XX; vse gradivo; UDK($675s_X), UDK($675s_X), STA5XX; vse gradivo; 82 leposlovje Namembnost M; Namembnost O; UDK($675s_X), c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp STA5XX; vse gradivo; STA5XX; vse gradivo; STA5XX; vse gradivo; ostalo UDK($675s_X), UDK($675s_X), UDK($675s_X), Namembnost M; Namembnost O; c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp STA5XX; vse gradivo; STA5XX; vse gradivo; STA5XX; vse gradivo; SKUPAJ namembnost M; namembnost O; c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp Namen M zajema gradivo, ki ima v podpolju 100e kodo a, b, c, d ali e. Namen O zajema gradivo, ki ima v podpolju 100e kodo k ali m ali u. (Pripravila: Damjana Vovk, 7. december 2015) Ocena uporabe gradiva v knjižnici in tipični teden Vsaka knjižnica zase izdela izpisa STA901 in STA902, pri čemer se za tipični teden, pri upoštevanju vseh tednov (ne samo polnih), izbere tistega, katerega število obiskov (ali transakcij v izposoji) najmanj odstopa od povprečnega števila obiskov (oz. transakcij). Dobljen rezultat knjižnica pomnoži z 52 (tedni), s čimer se podatek aplicira na celo leto. V tipičnem tednu štejemo gradivo, ki ga uporabniki uporabijo v knjižnici. Pregledovanje naslovov z namenom izbiranja gradiva se ne šteje kot uporaba gradiva, šteje pa se že kratek pregled vsebine dokumenta. Štejemo predvsem enote gradiva, ki jih uporabniki uporabljajo v čitalnicah oziroma delovnih mestih po knjižnici. Na teh mestih knjižnica postavi obvestila za uporabnike, s katerimi jih obvesti, da naj sami ne vlagajo knjižničnega gradiva nazaj na police, ampak bodo to storili delavci knjižnice, potem ko preštejejo gradivo. Gradivo naj uporabniki odložijo na za ta namen pripravljena mesta (vozičke, mize ipd). Po knjižnici naj bo razobešeno dovolj veliko število obvestil na ustreznih mestih, prav tako naj bo pripravljeno dovolj veliko število odlagalnih mest. Delavci naj preštejejo odloženo gradivo vsaj vsako uro, vpišejo število v poseben obrazec za štetje in vrnejo na police. V primeru velike količine gradiva se štetje in vračanje na police opravi pogosteje. Gradivo, ki ga delavci posredujejo uporabnikom, vendar ne gre za izposojo na dom ali v knjižnico, se prav tako šteje. Zelo uporabljano referenčno gradivo je možno šteti z vloženim obrazcem, kjer uporabniki sami zabeležijo svojo uporabo. Uporaba elektronskih virov dostopnih na daljavo se ne šteje kot uporaba gradiva v knjižnici. Knjižnica najprej določi tipični teden, v katerem bo potekalo štetje. Tipični teden pomeni, da je takrat število obiskovalcev oziroma uporaba knjižnice na povprečnem nivoju glede na celotno leto. Pri tem si pomagate z izpisoma STA901 in STA902, ki ju izdelate v aplikaciji COBISS/Izpisi. Knjižnica za tipični teden izbere tistega, katerega število obiskov (ali transakcij v izposoji) najmanj odstopa od povprečnega števila obiskov (oz. transakcij), pri tem upošteva vse tedne (ne samo polne). Center za razvoj knjižnic 54 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Dobljen rezultat knjižnica pomnoži z 52 (tedni), s čimer se podatek aplicira na celo leto. Priporočeni parametri za pridobivanje podatkov o obisku in izposoji gradiva iz sistema za avtomatizacijo knjižničnega poslovanja COBISS 2 Priporočamo uporabo spodnjih parametrov za štetje števila izposojenega gradiva na dom:  »c« izposoja na dom  »nd« določitev novega datuma vrnitve  »op« podaljšanje preko OPAC  »p« podaljšanje  »pp« podaljšanje preko bibliofona Priporočamo uporabo spodnjih parametrov za štetje števila podaljšanj izposojenega gradiva na dom:  »nd« določitev novega datuma vrnitve  »op« podaljšanje preko OPAC  »p« podaljšanje  »pp« podaljšanje preko bibliofona Elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva: število storitev naročanje gradiva preko OPAC-a/rezervacija oo prostega izvoda COBISS/OPAC rezerviranje gradiva preko OPAC-a or podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a op podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo pp telefonskega odzivnika - bibliofon Uporaba elektronskih knjig (izposoja, prevzem) – pri navajanju podatkov o prevzemih oziroma izposoji iz poročil o uporabi za elektronske vire EBSCO eBook (Academic) Collection, eBook Public Library Collection in eBook Business Collection navedite kot število prevzemov podatek v stolpcu "eBook Full Text", kot število izposoj pa navedite podatek v stolpcu "eBook Offline/Download". Pri nekaterih uporabniških vmesnikih lahko uporabnik po poteku roka omejitve uporabe neke elektronske knjige za druge uporabnike knjižnice preneseno datoteko z elektronsko knjigo uporablja časovno neomejeno (npr. media Library Online – t. i. »social DRM«). V takih primerih uporabo ne štejemo kot izposojo elektronske knjige, ampak kot prevzem. Potencialni uporabniki visokošolskih knjižnic – za namen tega vprašalnika so dodiplomski študenti študenti 1. in 2. bolonjske stopnje, podiplomski študenti pa so študenti 3. bolonjske stopnje. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 55 11.4 Dostop, prostor, oprema Čitalniški sedeži (uporabniška mesta) – za razliko od prejšnjih let se navajajo tudi neformalni sedeži v prostorih za skupinsko delo in srečevanja. Pri navajanju skupnega števila čitalniških sedežev upoštevajte tudi tiste čitalniške sedeže, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice. Namen uporabe opreme – če je posamezen kos opreme namenjen tako zaposlenim kot uporabnikom, ga navajamo v rubriki »za uporabnike«. Tiskalnik za tiskanje izpiskov in nalepk – štejemo ga kot tiskalnik za zaposlene. Optični čitalnik črtne kode – ne štejemo kot skener, ampak v rubriko »drugo«. Multifunkcijska naprava –tudi če se uporablja le ena funkcija naprave, jo štejemo kot multifunkcijsko napravo. Neto uporabna površina – za razliko od prejšnjih let se od leta 2014 všteva površina toaletnih prostorov. Usposabljanje uporabnikov – pri štetju ur usposabljanja upoštevamo 60 minut trajanja usposabljanja. 11.5 Prihodki in odhodki knjižnice Podatke v tabeli o prihodkih in odhodkih knjižnice zbiramo na zahtevo Statističnega urada Republike Slovenije. Center za razvoj knjižnic pri NUK mora posredovati podatke kot registrski organ, ki vodi zbiranje podatkov o knjižnicah. V tabeli »Odhodki knjižnice« (5.2a) so zajeti vsi odhodki knjižnice. V ločeni tabeli »Od tega – od zgornje tabele« (sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva in sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih), prikazujemo podatke, ki smo jih že upoštevali v tabeli 5.2a. Javni zavodi, ki poleg knjižnične dejavnosti po Zakonu o knjižničarstvu opravljajo tudi druge vrste dejavnosti (npr. muzej, galerija, kulturni dom), ne poročajo za vse dejavnosti, ampak le v sorazmernem deležu za knjižnično dejavnost. Prevoz na delo in malice – podatki se navajajo pod »bruto osebni dohodki zaposlenih in prispevki delodajalcev«. Malica in prevoz se štejeta kot »Povračila in nadomestila« v okviru plač. Izplačila po pogodbi o delu, avtorski honorarji in izplačila preko študentskega servisa - to so samostojne postavke v okviru računovodskih izkazov, ki jih posreduje računovodstvo. Center za razvoj knjižnic 56 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Stroški investicij in investicijsko vzdrževanje – investicija pomeni nabavo novega osnovnega sredstva, vzdrževanje pa vzdrževanje že obstoječega osnovnega sredstva, npr. obnova stavbe (beljenje, zamenjava električnih napeljav, itd.). Investicije (prihodki) - v rubriko »Prihodki« (5.1) navedite podatke brez izrednih investicij (npr. gradnja nove knjižnice). Nakup programskega orodja Microsoft Word – štejemo kot investicijo in sicer investicijo v računalniško programsko opremo, ki spada med t.i. neopredmetena osnovna sredstva. Programski materialni stroški – sem štejemo stroške, ki se navezujejo na izvajanje programa v knjižnicah. Stroški obratovanja – sem štejemo stroške kot so elektrika, ogrevanje, čiščenje, varovanje, itd. Sredstva, porabljena za nakup gradiva – štejemo jih kot programske stroške, saj gre za izvajanje programa knjižnice. 11.6 Delavci knjižnice Podatki v poglavju »Delavci knjižnice« se nanašajo na stanje, kakršno je bilo 30. 06. poročevalskega leta. Vsi ostali podatki v Poročilu o delu knjižnice se nanašajo na stanje 31. 12. poročevalskega leta. Za šolske knjižnice se podatki v poglavju »Delavci knjižnice« nanašajo na stanje kakršno je bilo 31. 8. v poročevalskem obdobju. Strokovni delavci knjižnice - so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved (diplomirani bibliotekarji) in opravljen bibliotekarski izpit ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji, priučeni knjižničarji). Med strokovne delavce štejemo samo tiste delavce, ki v skladu z 39. členom ZKNJ v roku dveh let od zaposlitve v knjižnici, uspešno opravijo bibliotekarski izpit. Javna dela - delavce, zaposlene preko javnih del uvrstimo v tabelo 6.1.a – redno zaposleni za določen čas, štejemo pa jih tudi v tabeli 6.2 – stopnja izobrazbe. 11.7 Zaključek meritev – pošiljanje vprašalnikov v NUK Ko knjižnica vprašalnik o delu knjižnice preko interaktivnega vmesnika BibSist izpolni in ga svetovalec v elektronski obliki pregleda, mora knjižnica vprašalnik zakleniti in ga natisniti v PDF obliki natisniti (povezava »Natisni vprašalnik (v PDF obliki)«). Žigosan in podpisan vprašalnik knjižnica pošlje na naslov: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana s pripisom »VPRAŠALNIK«. Vprašalnik, izpolnjen samo v elektronski obliki, ne zadošča. Z natisnjenim in overjenim vprašalnikom knjižnica jamči za verodostojnost podatkov. Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 57 Šolske knjižnice vprašalnik izpolnijo v elektronski obliki, ga zaklenejo in s tem jamčijo za verodostojnost podatkov. Vprašalnika v pisni obliki šolske knjižnice ne pošiljajo po pošti v Narodno in univerzitetno knjižnico. Center za razvoj knjižnic 58 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika PARAMETRI ZA ZBIRKO IN PRIRAST V tej tabeli so prikazane razvrstitev, ki se upoštevajo v izpisih, ki jih pripravljamo in izpisujemo na osnovi podatkov v segmentu COBISS3/Zaloga. V prvem stolpcu je izpisano ime razvrstitve, v drugem stolpcu je njen opis, v tretjem stolpcu so naštete kategorije razvrstitve, če kategorija ni dinamična, v četrtem stolpcu pa so našteti izpisi, v katerih se ta razvrstitev upošteva. Razvrstitev Opis Kategorija Uporaba  knjige in brošure (1.1) – 996g\o=a* oziroma 001c=m in 001b=a in 001t=2.01, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06, 2.07, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.25, 2.30, 2.31, 2.32 ali 001c=m in 001b=a in 001t= prazen in 130a ne obstaja Z-STA-01,  disertacije, magistrske, diplomske, raziskovalne naloge (1.2) – Z-STA-02, Z-STA-03, Vrste knjižnega 001c=m in 001b=a in 001t=2.08, 2.09, Z-STA-06, gradiva 2.10, 2.11, 2.12, 2.13 in 130a ne Knjižno gradivo Z-STA-07, razvrščenega po obstaja Z-STA-08, navodilih NUK  serijske publikacije (1.3) in integrirni viri (1.7) – Z-STA-21, 001c=s in 001b=a 130a ne obstaja Z-STA-22, ali Z-STA-23 001c=i in 110a=e ali z  patenti (1.4) – 001c=m in 001b=a in 001t=2.23, 2.24 in 130a ne obstaja  standardi (1.5) – 001c=m in 001b=a in 105b=l in 130a ne obstaja  drugo knjižno gradivo (1.6) – 001c=m in 001b=a in 130a ne obstaja  skupaj – zbirni podatki Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 59  audiovizualno gradivo (2.1) – 996g\o=g*, i*, j*, m* oziroma 001b=g ali i ali j ali m Z-STA-01,  elektronske publikacije na fizičnih Z-STA-02, Vrste neknjižnega nosilcih (2.2) – Z-STA-03, Neknjižno gradiva na fizičnih 996g\o=la, lb, lc, ld, le, lf, lg, lh, lj Z-STA-06, oziroma gradivo na nosilcih Z-STA-07, 001b=l in 135b=a,b,c,d,e,f,g,h,j,z fizičnih nosilcih razvrščenega po Z-STA-08, navodilih NUK  drugo neknjižno gradivo (2.3) – Z-STA-21, 996g\o=b*,c*,d*,e*,f*,k*,r* oziroma Z-STA-22, 001c=c ali 001b=b,c,d,e,f,k,r Z-STA-23 ali 130a=a,b,c,d,e,f,g,h,z  skupaj – zbirni podatki  e-knjige: diplomske, magistrske in specialistične naloge ter disertacije s celimi besedili (3.1) – 001b=l in 001t=2.08, 2.09, 2.10, 2.11, Vrste elektronskih 2.12, 2.13 in 135b=i in 856u ali 856g ni Elektronski viri virov dostopnih na prazno dostopni na daljavo  druge e-knjige (3.2) – Z-STA-05 daljavo razvrščenih po 001c=m in 001b=l in 135b=i in 856u ali navodilih NUK 856g ni prazno  naročene podatkovne zbirke (3.3) – 110a=f in 856u ali 856g ni prazno  skupaj– zbirni podatki  elektronski časopisi (4.6) – 001b=l in 998e=o, 998b je domača knjižnica Vrste serijskih  časopisi, časniki (4.1) – Serijske publikacij 110a=a,c,y in 998e=o, publikacije po Z-STA-04 razvrščenih po 998b je domača knjižnica vrsti navodilih NUK  druge serijske publikacije (4.2)– 110a=e,g,z in 998e=o, 998b je domača knjižnica  skupaj – zbirni podatki  v neelektronski obliki (4.3) – 001c=s ali i in 001b=a,c,e,g,i,j,k in 998e=o, Vrste serijskih Serijske 998b je domača knjižnica publikacij po obliki Z-STA-04, publikacije po  v elektronski obliki (4.4) – razvrščenih po Z-STA-24 obliki A 001c=s ali i in 001b=l in navodilih NUK-a 998e=o, 998b je domača knjižnica  skupaj – zbirni podatki Center za razvoj knjižnic 60 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika  kartografsko gradiv (6.1) – 001b=e  slikovno gradivo (6.2) – 001b=k  mikro oblike (6.3) – 001b=a ali b in 106g=g in 130a vsebuje podatek  rokopisno gradivo (6.4) – 001b=b ali d ali f  Vrste neknjižnega avdio gradivo (6.5) – 001b=i ali j  glasbeni tisk (6.6) – 001b=c Z-STA-21, Neknjižno gradiva  projicirno gradivo (6.7) – 001b=g in Z-STA-22, gradivo (SURS) razvrščenega po 115a=b Z-STA-23 navodilih SURS-a  video posnetki in filmi (6.8) – 001b=g in 115a=a ali c  računalniško gradivo (6.9) – 001b=l in 135b=a,b,c,d,e,f,g,h,j,z  drugo gradivo (6.11) – 001b=m ali r ali 001c=c  skupaj – zbirni podatki  nakup  zamena  dar  obvezni izvod  stari fond Z-STA-02, Način nabave  lastna izdaja Z-STA-04, način_nabave_2 gradiva  kotizacija Z-STA-22,  subvencija  Z-STA-24 članstvo  obvezni izvod ustanove  drugo  skupaj – zbirni podatki Z-STA-21, jezik – slovenski Skupine jezikov  slovenski Z-STA-22, in tuji publikacij  tuji Z-STA-23,  skupaj – zbirni podatki Z-STA-24  odrasli – 100e=k ali m ali v 100e ni podatka gradiva po Glede na podatek  otroci – 100e=a ali b ali c ali d ali e Z-STA-30 namembnosti v 100e  drugo  skupaj – zbirni podatki  neleposlovje– 675s=0* ali 1*ali 2* ali 3* ali 5* ali 6* ali 7* ali 8 ali 80*, ali 81* ali 82(091) ali 82.0 ali 9* (zvezdica leposlovje in Glede na podatek je uporabljena za krajšanje) Z-STA-30 neleposlovje v 675s  leposlovje – v 675s je vrstilec ostalih vrednosti iz skupine 8, ki ne sodijo pod neleposlovje  skupaj – zbirni podatki Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 61 PARAMETRI ZA IZPOSOJO Izposoja na dom (fizične enote): knjižno gradivo neknjižno SKUPAJ knjige, brošure serijske publikacije gradivo STA5XX; STA5XX; STA5XX; serijske monografske publikacije; Monografske STA5XX; vse gradivo; publikacije; (NBM_X); c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp Pri zgornjih parametrih je potrebno odšteti število izposojenih elektronskih knjig (parameter »e«), ki se navajajo posebej. Izposoja na dom (fizične enote): mladi odrasli SKUPAJ STA5XX; vse gradivo; STA5XX; vse gradivo; UDK($675s_X), UDK($675s_X), STA5XX; vse gradivo; 82 leposlovje UDK($675s_X), Namembnost M; Namembnost O; c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp STA5XX; vse gradivo; STA5XX; vse gradivo; STA5XX; vse gradivo; UDK($675s_X), UDK($675s_X), ostalo Namembnost M; Namembnost O; UDK($675s_X), c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp STA5XX; vse gradivo; STA5XX; vse gradivo; SKUPAJ namembnost M; namembnost O; STA5XX; vse gradivo; c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp c,nd,op,p,pp Namen M zajema gradivo, ki ima v podpolju 100e kodo a, b, c, d ali e. Namen O zajema gradivo, ki ima v podpolju 100e kodo k ali m ali u. Center za razvoj knjižnic 62 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika UPORABA ORODJA GOOGLE ANALYTICS Orodje Google Analytics (v nadaljevanju G.A.) je brezplačno spletno orodje, ki vam omogoča spremljanje statistike dostopa do vašega spletnega mesta. Uporaba orodja je preprosta, za namestitev pa sledite tem korakom: 14.1 Prijavite se za račun Za nov račun se lahko prijavite spletnem mestu storitve Google Analytics. Kliknite gumb Ustvari račun in upoštevajte navodila na zaslonu. 14.2 Določite spletno mesto, ki ga želite spremljati Slika 24: Nastavitev lastnosti spletnega mesta Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 63 1. Poimenujete spletno mesto ter določite URL, ki kaže nanj. Nastavite še kategorijo (npr. vlada in izobraževanje) in časovni pas področja. 2. V polje [Ime računa] vpišete vaše Gmail uporabniško ime – torej tisto, s katerim ste se prijavili v G.A. 3. Polji "Nastavitve skupne rabe podatkov" lahko izklopite. 4. Po kliku na gumb "Pridobite ID za sledenje" vam program generira kodo, ki je ključnega pomena za spremljanje statistike. Videti je približno tako: 5. Kodo je potrebno vnesti v VSAKO SPLETNO STRAN, ki jo želite slediti. V primeru, da uporabljate dinamične strani ali predloge (template), je dovolj, da to storite zgolj na glavni strani. 6. Kliknite na gumb "Shrani". 7. V oranžni pasici (zgoraj) kliknite na gumb "Poročanje". Po pravilni namestitvi kode na spletno stran se na zaslonu prikaže spodnja slika. Za takojšnji vpogled in preverjanje stanja iz levega menija izberite možnost "Realni čas", v spletnem brskalniku pa naložite spletno stran, v katero ste dodali kodo. Center za razvoj knjižnic 64 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Slika 25: Pregled trenutno dejavnih obiskovalcev na spletnem mestu Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 65 14.3 Spremljanje statistike obiska Po izboru menija »Viri prometa/Pregled« dostopamo do podatkov o opravljenih obiskih na to spletno mesto. Podatek nam kaže število obiskov našega spletnega mesta ne glede na število obiskanih strani na njem. Slika 26: Spremljanje statistike obiska Center za razvoj knjižnic 66 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika KORISTNI KONTAKTI Uporabniško ime in geslo ste prejeli po pošti. Če ste ga pozabili ali izgubili, pokličite Center za razvoj knjižnic, go. Damjano Tizaj Marc ali svetovalca za vašo vrsto knjižnic. Visokošolske knjižnice: mag. Damjana Tizaj Marc damjana.tizaj@nuk.uni-lj.si Tel.:01/5861 327 Specialne in šolske knjižnice: mag. Stanislav Bahor stanislav.bahor@nuk.uni-lj.si Tel.: 01/5861 345 Splošne knjižnice: dr. Gorazd Vodeb gorazd.vodeb@nuk.uni-lj.si Tel.: 01/5861 346 Statistične meritve: mag. Damjana Tizaj Marc damjana.tizaj@nuk.uni-lj.si Tel.:01/5861 327 Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 67 PRILOGE 16.1 Elektronski viri v slovenskih knjižnicah NASLOV TIP OPOMBE ABI/INFORM Dateline podatkovna zbirka ABI/Inform Global podatkovna zbirka ABI/INFORM Global podatkovna zbirka ABI/INFORM Trade & Industry podatkovna zbirka Academic Search Complete podatkovna zbirka Academic Search Elite podatkovna zbirka Access Medicine podatkovna zbirka ACM (Association for Computing elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije Machinery) štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. ACS Journals elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. ADFORUM podatkovna zbirka Advances in Applied Mechanics podatkovna zbirka Advances in Computers podatkovna zbirka Advances in Heat Transfer podatkovna zbirka AGRIS (AGRicultural Information podatkovna zbirka System) Aluminium Industry Abstracts (AIA) podatkovna zbirka AMED (Allied and Complementary podatkovna zbirka Medicine) American Medical Association (AMA elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije journals) štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. Analytical Abstracts podatkovna zbirka AnthroSource elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. APS Journals elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. Art and Architecture in Video podatkovna zbirka Arts & Humanities Citation Index podatkovna zbirka ASCE Library elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki Center za razvoj knjižnic 68 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. ASTM Passport to Steel Online podatkovna zbirka Avery Index to Architectural podatkovna zbirka Periodicals Beck-Online Premium podatkovna zbirka Berg Fashion Library podatkovna zbirka Best Practice (BMJ) podatkovna zbirka biblos elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. BIOONE elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. BIOSIS Citation Index podatkovna zbirka Bookfind-Online podatkovna zbirka Book Citation Index– Science (BKCI- podatkovna zbirka S) Book Citation Index– Social Sciences podatkovna zbirka & Humanities (BKCI-SSH) Business Source Premier podatkovna zbirka Business Source Elite elektronski časopisi CAB Abstracts podatkovna zbirka Canadian Business & Current Affairs podatkovna zbirka Complete Canadian Newsstand Complete podatkovna zbirka Ceramic abstracts / World ceramics podatkovna zbirka abstracts (WCA) CHEM-BANK podatkovna zbirka Chemical Abstracts Services - podatkovna zbirka SciFinder Scholar Cinahl with FullText podatkovna zbirka Classification Plus podatkovna zbirka Clinical Pharmacology podatkovna zbirka Cochrane Library: About The podatkovna zbirka Cochrane Collaboration (About; Cochrane Groups) Cochrane Library: Cochrane Central podatkovna zbirka Register of Controlled Trials (CENTRAL; Clinical Trials) Cochrane Library: Cochrane Database podatkovna zbirka of Systematic Reviews (CDSR; Cochrane Reviews) Cochrane Library: Cochrane podatkovna zbirka Methodology Register (CMR; Methods Studies) Cochrane Library: Database of podatkovna zbirka Abstracts of Reviews of Effects Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 69 (DARE; Other Reviews) Cochrane Library: Health Technology podatkovna zbirka Assessment Database (HTA; Technology Assessments) Cochrane Library: NHS Economic podatkovna zbirka Evaluation Database (NHSEED; Economic Evaluations) Communication & Mass Media podatkovna zbirka Complete Compendex podatkovna zbirka Comprehensive Composite Materials podatkovna zbirka Comprehensive Microsystems podatkovna zbirka Conference Proceedings Citation podatkovna zbirka Index-Science (CPCI-S) Conference Proceedings Citation podatkovna zbirka Index-Social Science & Humanities (CPCI-SSH) Contemporary Authors podatkovna zbirka Copper Data Center Database (CDC) podatkovna zbirka Copper Technical Reference Library podatkovna zbirka Corrosion Abstracts podatkovna zbirka CRC CHEMnetBASE podatkovna zbirka CRC POLYMERSnetBASE elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. Credo Online Reference Service, podatkovna zbirka Academic Core Collection Current Contents Connect podatkovna zbirka Current Chemical Reactions (CCR- podatkovna zbirka Expanded) Data Citation Index podatkovna zbirka Dbpia podatkovna zbirka Dentistry & Oral Sciences Source podatkovna zbirka Derwent Innovations Index podatkovna zbirka Dxplain podatkovna zbirka EBM Reviews podatkovna zbirka eBook Academic Collection (EBSCO) elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. eBook Business Collection (EBSCO) elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. eBook Collection (EBSCO) elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. Center za razvoj knjižnic 70 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika eBook Public Library Collection elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- (EBSCO) knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. ebrary elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. EconLit podatkovna zbirka EMBASE podatkovna zbirka Emerald Full text elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. Emerald Management Reviews podatkovna zbirka Encyclopedia Britannica Online podatkovna zbirka Academic Edition Encyclopedia Britannica Online podatkovna zbirka Library Edition Encyclopedia of Biological Chemistry podatkovna zbirka Encyclopedia of Energy podatkovna zbirka Encyclopedia of Food Microbiology podatkovna zbirka Encyclopedia of Food Sciences and podatkovna zbirka Nutrition Encyclopedia of Information Systems podatkovna zbirka Encyclopedia of Library and podatkovna zbirka Information Sciences Encyclopedia of Materials Science & podatkovna zbirka Technology (EMSAT) Encyclopedia Mythica podatkovna zbirka Encyclopedia of Vibration podatkovna zbirka Engineering Case Studies Online podatkovna zbirka Engineered Materials Abstracts (EMA) podatkovna zbirka Engineering - Book Series Backfile elektronska knjiga Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- Package knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. ERIC podatkovna zbirka EURO IUS-INFO Dopolnilni pravni akti podatkovna zbirka EURO IUS-INFO EFTA podatkovna zbirka EURO IUS-INFO Eurovoc podatkovna zbirka EURO IUS-INFO Judikati podatkovna zbirka EURO IUS-INFO Nacionalni ukrepi za podatkovna zbirka izvajanje direktiv EURO IUS-INFO Parlamentarna podatkovna zbirka vprašanja EURO IUS-INFO Prečiščena podatkovna zbirka zakonodaja EURO IUS-INFO Primarna zakonodaja podatkovna zbirka Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 71 EURO IUS-INFO Pripravljalni podatkovna zbirka dokumenti EURO IUS-INFO Register veljavne podatkovna zbirka zakonodaje EU EURO IUS-INFO Sekundarna podatkovna zbirka zakonodaja EURO IUS-INFO Uradni list - serija C podatkovna zbirka EURO IUS-INFO Zunanji odnosi podatkovna zbirka FI-PO podatkovna zbirka FinD-INFO DAVC Davčni članki in podatkovna zbirka nasveti FinD-INFO EAEU EFTA (European Free podatkovna zbirka Trade Association) FinD-INFO FRPC Finančno- podatkovna zbirka računovodski in poslovni nasveti in članki FinD-INFO IESP Judikati višjih sodišč podatkovna zbirka RS FinD-INFO IPDU Inšpekcijski pregledi podatkovna zbirka DURS FinD-INFO MPDU Mnenja in pojasnila podatkovna zbirka Davčne uprave RS FinD-INFO MSEU Mednarodni podatkovna zbirka sporazumi EU FinD-INFO MSRP Mednarodni podatkovna zbirka standardi računovodskega poročanja FinD-INFO PRED Podzakonski predpisi podatkovna zbirka FinD-INFO PZEU Primarna zakonodaja podatkovna zbirka EU FinD-INFO REGI Register predpisov podatkovna zbirka FinD-INFO SCEU Uradni list Evropske podatkovna zbirka unije – serija C FinD-INFO SOVS Judikati Vrhovnega podatkovna zbirka sodišča RS FinD-INFO SPDU Povzetki sodne podatkovna zbirka prakse DURS FinD-INFO SPEU Judikati EU podatkovna zbirka FinD-INFO SRS Slovenski podatkovna zbirka računovodski standardi FinD-INFO STEC Insolvenčni postopki podatkovna zbirka FinD-INFO TABL Tabele in lestvice podatkovna zbirka FinD-INFO UPRS Judikati Upravnega podatkovna zbirka sodišča RS FinD-INFO USTA Odločitve Ustavnega podatkovna zbirka sodišča RS FinD-INFO VZOR Vzorci dokumentov podatkovna zbirka FinD-INFO ZAEU Sekundarna podatkovna zbirka zakonodaja EU FinD-INFO ZAKO Zakoni podatkovna zbirka Center za razvoj knjižnic 72 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika FORS podatkovna zbirka FRANCIS podatkovna zbirka Francosko slovenski slovar podatkovna zbirka FSTA-Food Science and Technology podatkovna zbirka Abstracts GeoScienceWorld elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. GreenFile podatkovna zbirka Grove Dictionary of Art Online podatkovna zbirka Grove Music Online podatkovna zbirka GVIN Bonitetna ocena podatkovna zbirka GVIN Članki-poslovni tisk podatkovna zbirka GVIN Finančni podatki podatkovna zbirka GVIN Finbon podatkovna zbirka GVIN Konsolidarne finance podatkovna zbirka GVIN Register podatkovna zbirka GVIN SiMatrix podatkovna zbirka Harrison's Online Encyclopedia podatkovna zbirka Health Source - Consumer Edition podatkovna zbirka Health Source: Nursing/Academic podatkovna zbirka Edition HeinOnline Law Journal Library elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. Henrry Stewart Talks podatkovna zbirka Hoover's Company Records podatkovna zbirka Iconda podatkovna zbirka ICPSR podatkovna zbirka IEEE Proceedings elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. IEEE Xplore elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. Ilustrata podatkovna zbirka Index Chemicus (IC) podatkovna zbirka Industrieböden podatkovna zbirka Ingenta Select elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. INIS International Nuclear podatkovna zbirka Information System International Bibliography of Printed podatkovna zbirka Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 73 Music, Music Manuscripts and Recordings IOP Science elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. IOS Press elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. IPIS-MM podatkovna zbirka ISI Science Indicators podatkovna zbirka IUS-INFO DAEU Dopolnilni pravni akti podatkovna zbirka EU IUS-INFO EAEU EFTA (European Free podatkovna zbirka Trade Association) IUS-INFO ESČP Sodna praksa podatkovna zbirka Evropskega sodišča za človekove pravice IUS-INFO EVPP Evro pravna praksa podatkovna zbirka IUS-INFO IESP Judikati višjih sodišč podatkovna zbirka RS IUS-INFO MSEU Mednarodni podatkovna zbirka sporazumi EU IUS-INFO NEGM Povzetki negmotnih podatkovna zbirka škod IUS-INFO NUEU Nacionalni ukrepi za podatkovna zbirka izvajanje direktiv IUS-INFO PODE Podjetje in delo podatkovna zbirka IUS-INFO PORO Poročevalec DZ RS podatkovna zbirka IUS-INFO PRED Podzakonski predpisi podatkovna zbirka IUS-INFO PREP Pripravljalni akti EU podatkovna zbirka IUS-INFO PRPR Pravna praksa podatkovna zbirka IUS-INFO PVEU Parlamentarna podatkovna zbirka vprašanja Evropskega parlamenta IUS-INFO PZEU Primarna zakonodaja podatkovna zbirka EU IUS-INFO RACS Revizijska poročila podatkovna zbirka Računskega sodišča RS IUS-INFO REGI Kazalo področij podatkovna zbirka IUS-INFO REGI Stvarno kazalo podatkovna zbirka IUS-INFO REVU Revus podatkovna zbirka IUS-INFO RPEU Register predpisov EU podatkovna zbirka IUS-INFO SCEU Uradni list Evropske podatkovna zbirka unije – serija C IUS-INFO SOCS Pregled strokovnih podatkovna zbirka člankov IUS-INFO SOPM Pravna mnenja in podatkovna zbirka stališča Center za razvoj knjižnic 74 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika IUS-INFO SOVS Judikati Vrhovnega podatkovna zbirka sodišča RS IUS-INFO SPEU Judikati EU podatkovna zbirka IUS-INFO STEC Insolvenčni postopki podatkovna zbirka IUS-INFO TABL Tabele in lestvice podatkovna zbirka IUS-INFO ULEU Uradni list Evropske podatkovna zbirka unije IUS-INFO UPRS Judikati Upravnega podatkovna zbirka sodišča RS IUS-INFO URAD Uradna glasila podatkovna zbirka IUS-INFO UROB Uradne objave podatkovna zbirka IUS-INFO USCL Članki o ustavnem podatkovna zbirka sodstvu IUS-INFO USTA Odločitve Ustavnega podatkovna zbirka sodišča RS IUS-INFO ZAEU Sekundarna podatkovna zbirka zakonodaja EU IUS-INFO ZAKO Zakoni podatkovna zbirka Journal Citation Reports podatkovna zbirka JSTOR podatkovna zbirka KCI Korean Journals Database podatkovna zbirka Keesing`s World News Archive podatkovna zbirka Kritisches Lexikon zur podatkovna zbirka deutschsprachigen Gegenwartsliteratur - KLG Krpia podatkovna zbirka Library Literature & Information podatkovna zbirka Science Full Text Press Reader podatkovna zbirka Library, Information Science & podatkovna zbirka Technology Abstracts (LISTA) Linguistics and Language Behavior podatkovna zbirka Abstracts LISA podatkovna zbirka Literature Resource Center podatkovna zbirka MasterFILE Premier podatkovna zbirka Materials Business File (MATBUS) podatkovna zbirka MathSciNet podatkovna zbirka ClinicalKey elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. MEDLINE podatkovna zbirka METADEX podatkovna zbirka Merrian-Webster Dictionary podatkovna zbirka Military and Government Collection podatkovna zbirka MLA International Bibliography podatkovna zbirka nature.com elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 75 zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. Naxos Music Library podatkovna zbirka Naxos Music Library Jazz podatkovna zbirka Naxos Video Library podatkovna zbirka Nemško slovenski poslovni slovar podatkovna zbirka Newspaper Source podatkovna zbirka Newswires (EBSCO) podatkovna zbirka OCLC ArticleFirst podatkovna zbirka OCLC PaperFirst podatkovna zbirka OCLC ProceedingsFirst podatkovna zbirka OCLC WorldCat podatkovna zbirka OECDiLibrary podatkovna zbirka Oxford English Dictionary Online podatkovna zbirka Oxford Journals Online elektonski časopisi Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. Oxford Reference Online Premium podatkovna zbirka Collection Oxford Scholarship Online elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. Paperbase / Pira Collection podatkovna zbirka Papersinvited podatkovna zbirka Pascal Biomed podatkovna zbirka Passport Reference podatkovna zbirka Perinorm podatkovna zbirka Pharmaceutical News Index podatkovna zbirka PILOTS podatkovna zbirka Polymer Library podatkovna zbirka Political Science Complete podatkovna zbirka Proceedings of the National Academy elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije of Sciences štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. ProQuest Accounting & Tax Database podatkovna zbirka ProQuest Asian Business and podatkovna zbirka Reference ProQuest Banking Information Source podatkovna zbirka ProQuest Biology Journals podatkovna zbirka ProQuest Career & Technical podatkovna zbirka Education Proquest Central podatkovna zbirka Proquest Computing podatkovna zbirka ProQuest Criminal Justice Periodicals podatkovna zbirka Index ProQuest Dissertations & Theses podatkovna zbirka Center za razvoj knjižnic 76 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika ProQuest East and Central Europe podatkovna zbirka database ProQuest Education Journals podatkovna zbirka ProQuest European Business podatkovna zbirka ProQuest Family Health podatkovna zbirka ProQuest Health and Medical podatkovna zbirka Complete ProQuest Materials Science & podatkovna zbirka Engineering Database ProQuest Military Collection podatkovna zbirka ProQuest Newsstand podatkovna zbirka Proquest Nursing & Allied Health podatkovna zbirka Source ProQuest Psychology Journals podatkovna zbirka ProQuest Religion podatkovna zbirka ProQuest Research Library podatkovna zbirka ProQuest Science Journals podatkovna zbirka ProQuest Social Science Database podatkovna zbirka Proquest Social Science Journals podatkovna zbirka Proquest Telecommunications podatkovna zbirka PsycArticles elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. PsycBooks elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. PsycINFO podatkovna zbirka PsycTESTS podatkovna zbirka Referex Engineering elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. Regional Business News elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. Religious and Theological abstracts podatkovna zbirka Research Monitor podatkovna zbirka RILM Abstracts of Music Literature podatkovna zbirka Romarin podatkovna zbirka Royal Society of Chemistry Gold podatkovna zbirka SAGE Journals Online elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. SAGE Knowledge podatkovna zbirka SCHADIS podatkovna zbirka Center za razvoj knjižnic Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika 77 SciELO Citation Index podatkovna zbirka Science elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. ScienceDirect elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. Science Citation Index podatkovna zbirka Scopus podatkovna zbirka Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 podatkovna zbirka Slovarji založbe DZS podatkovna zbirka Snapshot Series podatkovna zbirka Social Sciences Citation Index podatkovna zbirka Social Services Abstracts podatkovna zbirka SocIndex wirh Full Text podatkovna zbirka Sociological Abstracts podatkovna zbirka SportDiscus podatkovna zbirka Springer Protocols podatkovna zbirka SpringerLink elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. Stanford Encyclopedia of Philosophy podatkovna zbirka Tax-fin-lex, FIN, Fin-članki podatkovna zbirka Tax-fin-lex, FIN, Fin-nasveti podatkovna zbirka Tax-fin-lex, FIN, Fin-pravilniki podatkovna zbirka Tax-fin-lex, FIN, Kodeksi podatkovna zbirka Tax-fin-lex, FIN, Obrazci podatkovna zbirka Tax-fin-lex, LEX, Kazala in objave iz podatkovna zbirka UL RS Tax-fin-lex, LEX, Objave UL EU podatkovna zbirka Tax-fin-lex, LEX, Odločbe sodišča podatkovna zbirka Evropskih skupnosti Tax-fin-lex, LEX, Odločbe Upravnega podatkovna zbirka sodišča Tax-fin-lex, LEX, Odločbe Ustavnega podatkovna zbirka sodišča RS Tax-fin-lex, LEX, Odločbe Višjega podatkovna zbirka delovnega in socialnega sodišča Tax-fin-lex, LEX, Odločbe Višjih sodišč podatkovna zbirka Tax-fin-lex, LEX, Odločbe Vrhovnega podatkovna zbirka sodišča Tax-fin-lex, LEX, Odločitve Ustavnega podatkovna zbirka sodišča s področja davkov Tax-fin-lex, LEX, Podzakonski predpisi podatkovna zbirka Tax-fin-lex, LEX, Register objav EU podatkovna zbirka Tax-fin-lex, TAX, Obrazci podatkovna zbirka Center za razvoj knjižnic 78 Priročnik za izpolnjevanje statističnega vprašalnika Tax-fin-lex, TAX, Pojasnila DURS podatkovna zbirka Tax-fin-lex, TAX, Povzetki-inšpekcijski podatkovna zbirka pregledi Tax-fin-lex, TAX, Povzetki-sodna podatkovna zbirka praksa DURS Tax-fin-lex, TAX, Tax-članki podatkovna zbirka Tax-fin-lex, TAX, Tax-nasveti podatkovna zbirka Taylor & Francis online elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. TEMA - Technology and Management podatkovna zbirka UDCMRF 2011 podatkovna zbirka Ulrich's Periodicals Directory podatkovna zbirka UNWTO eLibrary elektronske knjige Štejemo število digitalnih dokumentov (npr. e- knjig), med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa digitalnih dokumentov. Večer elektronski časopisi WARC podatkovna zbirka Weldasearch podatkovna zbirka Westlaw International podatkovna zbirka Wiley Online Library (prej Wiley elektronski časopisi Med tekoče naročene serijske publikacije Interscience) štejemo število naslovov, med podatkovne zbirke pa tudi skupen uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij. World Marketing Data and Statistics podatkovna zbirka WTO Library podatkovna zbirka Zentralblatt MATH podatkovna zbirka Zoological Record podatkovna zbirka Pri opredelitvi za elektronske časopise ali podatkovne zbirke za namen vprašalnika o delu knjižnic upoštevamo najprej, da je vsebina naslova dostopna v celoti ter da je omogočeno pregledovanje po seznamih letnikov in številk s ciljem dostopa do kazala številke ter do posamičnih člankov. Knjižnica praviloma nabavlja posamezne naslove, število naslovov elektronskih časopisov mora biti določeno. Pri številu naslovov upoštevamo stanje na dan 31.12. Kot podatkovne zbirke štejemo elektronske vire, ki so običajno po nastanku sekundarni viri ter imajo pri določenemu delu bibliografskih zapisov pripeto besedilo člankov. Podobno velja za opredelitev elektronskih knjig, pri čemer je treba upoštevati definicijo ostalih podatkovnih zbirk pod točko 3.2.29 ISO standarda 2789, ki vključuje enciklopedije, slovarje itn. Pri elektronskih virih, ki so konglomerat ločenih elektronskih virov, ki jih je sicer možno nabaviti ločeno pri istem ponudniku, štejemo za potrebe vprašalnika vsak vir posebej. Center za razvoj knjižnic