BIS A! NOVO Glasilo Socialistične zveze delovnega Ijuastva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu Stev. 60-KB-16-2-24 Štev. 3 (409) LETO IX. NOVO MESTO, 22. JANUARJA 1958 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave Št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani Z občinske konference Zveze komunistov v Novem mestu Manj besed - pa več dela KOMUNISTI MORAJO BITI POBUDNIKI SOCIALISTIČNIH ODNOSOV Vrsto problemov novomeške občine je zajelo poročilo sekretarja občinskega komiteja ZKS, vendar ne vseh in zlasti ne nekaterih važnih. V enem samem poročilu tega skoraj tudi ni mogoče narediti. Poročilo pa je bilo osnova za dokaj živahno razpravo, ki je trajala približno pet ur. Delegati organizacij ZK v občini kot tudi gostje so obravnavali številna vprašanja precej kritično, toda objektivno. Med drugim se je pokazalo, da bi bili potrebni pogostejši posveti komunistov o določenih problemih v občini. Vendar smo ga pričakali! Kakšen pa bi tudi bil januar brez belega gosta! Zdaj bodo prišli na račun vsi tisti, ki so že od decembra pripravljali smuči in sanke, kajti kot vse izgleda, jih zima ne misli pustiti na cedilu... Odlomki iz poročila Vrednost bruto proizvodnje se je v občini v preteklih treh letih, povečala za 170 odstotkov. Lani »o se precej povečali tudi dohodki prebivalstva, kar dokazuje znaten porast blagovnega prometa v trgovini. Nekoliko so se dvignile tudi cene. za EVIZOR GRE... V soboto so se na okrajnem komiteju mladine sestali predstavniki mladinskih organizacij, občinskih in okrajnih forumov, da bi se pogovorili o Javnem mladinskem tekmovanju, ki ga bo Radio Ljubljana posnel na trak za-reportažo v eni izmed prihodnjih mladinskih oddaj. Tekmovalne ekipe iz vsega okraja se bodo zbrale v Novem mestu 9. februarja ob 10. uri Mladina pred volitvami dopoldne v kinu »Krka«. Svoje tekmovalce lahko pošljejo vse mladinske organizacije in Zveza študentov. Ekipo sestavljajo trije člani, komisiji pa bo na stavljena tri vprašanja iz področja političnega, družbenega, kulturno-umetnostnega tehničnega in športnega dogajanja odgovarjal eden od njih. Za Zborovanje volivcev občine Žužemberk Zadnji teden so bili zbori volivcev skoraj v vseh šestnajstih volilnih enotah občine Žužemberk: na Dvoru, v Hjnjah, na Seilih pri Sumberku, v Smihelu, 2užemberku in drugod. Pred njimi je SZDL dobro seznanila s bližnjimi volitvami poslancev za zvezni in republiški zbor predstavnike vseh množičnih organizacij. Večina vaških odborov je sklicala predvolilne sestanke predvsem v tistih vaseh, kjer zborov volivcev ne bo. Spat 156 novih! V zadnjem tednu je število naročnikov Dolenjskega Usta spet naraslo za 156 novih naroč-niknv. Tako Ima naše glasilo Dolenjske sedaj že 11.606 naročnikov! Lepa številka, vendar se potrudimo, da jo bomo do konca januarja dvignili vsaj na 12.000. Stari naročniki — pridobite nam vsaj enega novega naročnika. Na zborih volivcev je bil pojasnjen čas in način volitev, volivci pa so bili seznanjeni tudi s tekočimi političnimi dogodki doma in po svetu. Volivci so predlagali in izbrali delegate za volitve poslancev v oba zbora. Prihodnji zbori volivcev bodo v drugi polovici februarja. M.K. Za 8 odstotkov večja storilnost Iz podatkov, ki jih je zbral občinski komite ZKS Novo mesto za poročilo na občinski konferenci, se je storilnost na območju občine lani dvignila za 8 odstotkov. Precejšen del zaslug zato ima boljši način nagrajevanja, deloma pa tudi izboljšane industrijske naprave. Lani je bilo za preosnovo industrijskih podjetij na območju občine porabljeno 240 milijonov dinarjev. premislek bo imela ekipa tri minute časa. 1 Zmagovalec na okrajnem tekmovanju bo potem nastopil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču pred mikrofoni in televizijskimi kamerami v borbi s predstavniki ostalih okrajev. Prva nagrada bo televizijski sprejemnik, tri prvopla-sdrane ekipe pa bodo tekmovale še za izredno nagrado: 90 minut glasbenega programa plesnega orkestra RTL! Ekipo, ki bo v tekmovanju zasedla prvo mesto, bo obiskal v njenem kraju popolni orkester Radio-televizije iz Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamjča in jim eno uro in pol igral, pa naj bo to v še tako oddaljeni vasi. Zaključno tekmovanje bo 22. februarja in se bo tako tudi mladina v razdobju pred volitvami pridružila vsesplošnemu razgibanemu razpoloženju. Tako bo življenje mladine poživilo poleg aktivnega sodelovanja na zborih volivcev in konkretnih političnih pripravah na volitve tudi to tekmovanje z javno mladinsko oddajo, ki Jo za mlade volivce prirejajo Radio-televizi.ja Ljubljana, Centralni komite LMS in uredništvo Mladine. Za tekmovanje vlada med mladino veliko zanimanje. V Ljubljani se je prijavilo že več knt 40 ekip in bodo morali okrajno izbirno tekmovanje za- to imeti večkrait. V Tržiču pa so morali pri posku&ni oddaji zaradi izrednega navala občinstva oddajo prekiniti. Tudi v Novem mestu pričakujemo veliko število prijav, ker vprašanja niso težka in bodo od posebne psihološke skupine prirejena tako, da ne bo recimo ekipa mladih zadružnikov dobila tako zahtevno vprašanje kot ekipa študentov. Za pripravo tekmovanja bosta odgovorni programska in tehnična komisija, ki ju lx> imenoval okrajni komite I '*v Direkten prenos zaključnega tekmovanja bo v soboto 22. februarja zvečer z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. »Gospodarstvo v novomeški občini se naglo razvija, številne probleme pa morajo reševati komunisti enotno in s širšega, jugcslsvancltega stališča,« je dejala na konferenci tovarišlc« Vida Tomšič, ki je slasti pozdravila nagel skok v napredku mesta. več predmetov brez prave utemeljitve. Struktura prebivalstva se hitro menja v prid industrijskega; zdaj je v občini še 52 odstotkov kmečkega prebivalstva. Rast podjetij prinaša s seboj vrsto komunalnih in tudi socialnih problemov, med katerimi so najbolj pereča- — stanovanja. Delavsko samoupravljanje ni v nekaterih podjetjih še dovolj utrjeno. Preskrba prebivalstva ni najboljša, zlasti pa ne cenena. Glede višine cen blaga je Novo mesto med prvimi v republiki! To sicer ugo-tavJjaono že vrsto let, ukrepov za odpravo tetga pa do sedaj še ni bilo. V Novem mestu so tudi zasebne gostilne. Pričakovali smo, da bodo s konkurenco vpJivale na nižje cene, v resnici pa je ravno obratno. Zasebne gostilne prve dvigajo* cene. Družbena kontrola je prešibka. Kršitev zakonitih predpisov je precej, ker je nadzor premajhen. V poročil« sekretarja je bilo omenjenih več konkretnih primerov. Okrajna poslovna ave-za je izdelala načrt za gradn;c nove klavnice izven mesta, ki bi imela tudi mesni predelovalni obrat. Sedanja kdavmea ne ustreza ootrebam in ni ni. pravem kraju. Člani delavskega sveta Klavnice in mesarje se strinjajo, da se poveča podjetje, niso pa pripravljeni prevzeti obveznosti za inv«*:ir jsko posojilo. Ce jim družba zaradi nov obrat in jim Sa pokloni brez vseh obveznosti, potem bi ga vzeli v upravljanje . . . Volitve delegatov Do 23. januarja bodo v glavnem zaključeni v našem okraju prvi zbori volivcev, V nekaterih občinah so zbore zaključili že prej. Zadnji bosta kot kaže občini Šentjernej in Novo mesto, ki sta pričeli pozneje kot ostale občine. Na teh zborih volivcev so predvsem volili delegate za okrajne kandidacijske konference, na katerih bodo izbrali predloge za kandidate za volitve poslancev v Ljudske skupščine. Zbori volivcev so bili na splošno prav dobri. To toliko bolj, ker so volivci mimo volitev delegatov volili tudi krajev- Notranjepolitični tedenski pregled Pravilno nagrajevanje Letos naj bi se osebna potrošnja povečala na prebivalca nekaj tfeč kot 6 %. Porast osebne potrošnje pa je v najtesnejši povezavi s povečanjem proizvodnje oziroma z večjo produktivnostjo dela. Produktivnost pa je odvisna tudi od primernega nagrajevanja. Osebna potrošnja je ena osnovnih gospodarskih nalog, toda njen dvig je bolj kot katerokoli leto povezan z gospodarskimi uspehi. Ne gre toliko za to, da bi določtit meje, do katerih sc moro ali pa se lahko poveča zaslužek v gospodarstvu, pač pa za to, da se zaslužek poveča za toliko, kolikor večji bo gospodarski uspeh. Zato je še celo vainn, kakšno plačilno politiko bodo uveljcr-Ijali posamezni kolektivi letos, ko bodo satni razdeljevali sredstva tvdi za te namene. Gre predvsem za to, da bodo merila Čimbolj objektivna, z drvar besedo, da bo plaČUo dobil zares listi, ki bo ustvaril več, boljše in cenejše. Znano je, da pri nas razdeljujemo sredstva, ki so namenjena za dohodke, 3 tarifnimi pravilniki ter prarilntki o normah m premijah. Čeprav so tarifni pravilniki že dokaj urejeni, skrivajo še mnogo slabosti, med katerimi, so neupravičeno izenačevanje, premajhno upoštevanje kvalifikacij in podob. 0 Take napake ne spodbujajo k večjemu delu in tato bodo morali delavski sveti take tarifne pravilniJ i ponovno popra' viti Pri normah pa ugotavljamo, da je redno mmij d<-la onravl ievega va " Vi delovnega učinka. Ob koncu prefe-klega leta je bilo komaj 4% r'< vseh delovnih ur obračunanih po učinku, če- prav jih je bilo pred leti že nad C5 %. Tudi struktura norm ni pravilna. V kolektivih imajo vpeljanih 29*% izkustvenih norm, 33 % statističnih norm in le. 3S % tehničnih norm. Znano pa je, da so lahko edino tehnične norme objektivno merilo za nagrajevanje dela po učinku. Norme naj bi v letošnjem letu, prav tako kot lani, veliko prispevale k povečanju proizvodnje in proizvodnosti dela. Edino po tej poti bo možno povečevati tudi prejemke posameznih delavcev, kajti znano je, da razdelimo lahko le tisto, kar smo ustvarili. Končno so tu še premije. Tudi s premijami bomo morali vseboti spodbujati večjo proizvodnost in boljšo kvaliteto. Tako, kot so norme priznanje za delo po učinku, po količini, bi morale biti premije priznanje za gospodarnost, za varčnost in boljšo kvaliteto. O premijah zadnji čas proizvajalci mnogo razpravljajo, pa tudi brali smo precej o tem. Moramo pa ugotoviti, da sni o vse preveč poudarjali visino premij, premalo pa vsebino premijskih pravilnikov. Premijske pravilnike smo sprejeli šele pred dobrim letom in zato ni nič čudnega, če se v marsikaterem skrivajo napake. Gre le za to, da bodo morali delavski sveti premijske pravilnike čimpreje popraviti ne da bi čakali na občinske zbore proizvajalcev, ki po zadnjih predpisih lahko zahtevajo revizijo. V tem pogledu čakajo kolektive tri na-b>f/r\ Predvsem bo treba pregledati premijske osnove, z drugo besedo, ugotoviti bo treba, zakaj premije podeljujejo Marsikje imajo v pravilnikih premijske osnove, ki niso na mestu in prav gotovo ne prispevajo k večji proizvodnosti. Med nje spadajo premije za ažurnost, za delovno disciplino, za dober odnos do inozemskih kupcev in vse podobne. Na dosedanjih izkušnjah bomo morali najti zdrave premijske osnove, s katerim* bomo dali priznanje tistim proizvajalcem, ki dobro gospodarijo, ki nekaj prihranijo in lahko to dokažejo tudi s knjigovodskimi podatki. Dalje, ugotoviti bo treba, kdo je pravzaprav premijski upravičenec. Poznamo namreč dve skrajnosti: ponekod dobe premije trije ali štirje vodilni uslužbenci, drugod pa kar vsi delavci po vrsti. Premijo naj bi v resnici dobil le tisti, ki s svojim št-lom lahko prispeva k boljšemu ppslo-vanju podjetja, k večji proizvodnji in boljši kakovosti. In še ena naloga je pred kolektivi. Ugotoviti bodo morali višino premij. V povprečju smo dali lansko leto za premije 2,7 % vseh sredstev, ki smo jih razdeljevali po tarifnih postavkah, normah in premijah. To vsekakor ni veliko. Torfa, ponekod so bili ti odstotki zelo veliki in zato premije previsoke, drugod spet pa premajhni in premije tako nizke, da niso spodbujale proizvajalcev. Tako so v nekem kolektivu podelili celo 6 dinarjev mesečne premije. Pomeni, da bo treba ugotoviti, kolikšen odstotek vsakega nanovo ustvarjenega dinarja bo dobil premiranec. Posebnih izkušenj v tem pogledu še nimamo. Zato tudi tokrat verjetno ne bo šlo brez napak. Toda, kot rečeno, to ni nič hudega, saj se na napakah konec koncev tudi učimo. Ce bomo pravilno nagrajevali, potem se ni bati, da ne bi ustvarili predvidenega povečanja proizvodnje, ni $e bati, da ne bi povrčali produktivnosti dela in. tako ustvarili tudi vse pogoje za predviden porast osebne potrošnje. ne odbore in razpravljali o komunalnih in gospodarskih vprašanjih kraja in občine. V črnomaljski občini so na teh zborih volivci tudi postavljali vprašanja, na katera žele pojasnila ali odgovor. Te jim bodo dali predstavniki ljudskih odborov in političnih organizacij na prihodnjih zborih volivcev, ki bodo v prvi polovici februarja. Do teh zborov volivcev bodo občine nemara pripravile tudi predloge perspektivnega gospodarskega razvoja občine, družbeni plan in proračun, tako da bodo volivci hkrati ko bodo potrjevali kandidate za predsto-ječe volitve seznanjeni tudi z bodočimi nalogami in problemi komune. Razumljivo je, da bodo lahko dajali tudi predloge in stavljali pripombe. Precej je bilo na zborih volivcev vprašanj o bodočih kandidatih. Volivci žele take kandidate, ki bodo pravilno zastopali koristi naše skupnosti v najvišjih družbenih organih in hkrati imeli stalno povezavo z volivci. Tak stik z volivci v dosedanji mandatni dobi v nekaterih volilnih enotah ni bil dober, ali ga skoraj ni bilo. Računamo, da bo zato razprava o kandidatih na prihodnjih zborih volivcev, živahna. Umesten je predlog, naj bi občinski ljudski odbori — in tudi okrajni — v dnevne rede svojih sej vnašali kdaj pa kdaj tudi poročilo ljudskega poslanca o njegovem delu. Ko je maja Jani slana uničila vinograde, so gostinci na mah podražili vino, ki so ga šs Imeli v kleteh. Podobnih primerov, ki so šli v očito škoao potrošnika, je biJo omenjenih več, ni bilo pa povedano, če se je proti storilcem kai ukrepalo. Besede delegatov V razpravi so delegati kritizirali nekaj netočnih navedb v poročilu. O skrajno slabih pogojih stanovalcev v barakah pri šmiheJskem pokopališču je bilo že več govora. Po navadi se za to meče krivdo na podjetje NO-VOLES, kar je bilo tudi v poročilu. Dejansko ie ta baraka last stanovanjske skupnosti, v njej pa stanujejo ljudje, ki so zaposleni v številnih novomeških podjetjih in ne samo pri NOVOLESUV Pri PIONIRJU niso trdili, da občina nima . pravice posegati v podjetje, ker da ie to zveznega značaja. Ko je šlo zato, da PIONIR prepusti mehanično delavnico za potrebe novega obrata Hidromontaže, so samo navajali, da delavnico nujno potrebujejo za svoje potrebe. Delegat podjetja je kritiziral preplačevanje delavcev r>ri Mo-tomontaži, ki da ni v sorazmerju s plačevanjem v drugih sorodnih obratih. Temu se je pridružil tudi delegat Kmetijskega posestva Trška gora. Tudi iz posestva so odšli delavci v Mctošnontažo, na posestvu P* stanujejo. Za neumestno So smatrali tudi opombo, da PD Dušan Jereb noče mladih ljudi v svoje vrste, ker je resnica prav obratno. Zlasti v pevskem zboru je veliko miladincev. Člani PD Dušan Jereb pa niso zadovoljni z odnosom nekaterih komunistov do društva, zlasti pa jih boli, da tako malo prosvetnih delavcev sodeluje v društvu in da podcenjujejo njihove prireditve nekateri vodilni ljudje iz mesta. Za domača društva često (Nadaljevanje na 3. strani) POZNATE DOLENJSKE TOPLICE? , «««« ,:. Ze od nekdaj slovijo Dolenjske Toplice kot eno naših najboljših termalnih kopališč. Oddih sredi prelepih gozdov, krasne okolice in v prijetno urejenem zdravilišča ter kopališču je užitek, ki ga je vredno okusiti. Eden izmed naših naročnikov bo prebil letos v Dolenjskih Toplicah 10 dni — brezplačen kompleten penzion je darilo tega znanega zdraviliškega kolektiva za našo veliko novoletno nagradno žrebanje! Obrat Hidromontaže v Novem mestu Mariborsko podjetje Hidro-montaža bo po dogovoru med podjetjem in občinskim ljudskim odborom Novo mesto postavilo svoj obrat v Novem mestu. Obrat bo stal v Bršljinu v bližini tekstilne tovarne. Ker bodo stavbo za obrat zgradili iz sestavnih delov, ki so jih v Mariboru že pričeli izdelovati, predvidevajo, da bo stavba dogotov- VREME ZA CAS OD 24. JAN. DO 2. FEBRUARJA Zimsko vreme; snežilo bo ie med 24. in 27. januarjem, vsekakor pa okoli 27. januarja in verjetno tudi okoli 31. januarja. Ostale dni suho oziroma jasno vreme ter v iilMlih HOČeh hud mraz. V. M. ljena v treh mesecih. Tovarna bo dala tudi potrebne stroje in vodilni strokovni kader, delavci pa bodo iz našega okraja. Nov občinski komite Na občinski konferenci ZKS Novo mesto so delegati med drugim izvolili nov, 27 članski okrajni komite ZKS. Prejšnji je štel 19 članov, z ozirom na povečane naloge pa je novi številčno ojačan. Hkrati so na konferenci izvolili tudi 88 delegatov za okrajno konferenco in dva delegata za VII. Kongres. Na tem najvišjem forumu ZKJ bosta komuniste novomeške ob-čjne zastopala tovari.šica Mara Rupena-Osolnik iz Beograda in tovariš Franc Beg s Trške gore. Za sekretarja občinskega komiteja ZKS je bil izvoljen tovariš Joie Ravbar-Joit. Novi kovinski obrat, v katerem bodo na industrijski način izdelovali razne dele naprav, ki jih proizvaja navedeno podjetje, bo imel pomembno vlogo pri okrepitvi gospodarstva v občini. Onkološki inštitu; v Novem mestu V sredo 22. januarja prične poslovali onkološki dispanzer, to je zavod za raziskovanje in preprečevanje rakastih bolezni. Dispanzer posluje pri kirurgič-nem oddelku novomeške bolnišnice. Od začetka bo posloval vsako sredo, pozneje pa po potrebi. 7dravstvene storitve v d!-* spanzerju so brezplačne ZUNANJEPOLITIČNI TEDEN S K I PR EG L ED Stran 1 »DOLENJSKI LIST« Jezik za zobe, tovarišica. Ne za deveto go.ro, tu med nami, na Dolenjskem, se je dogodilo, kao- je v tem članku napisano. V odročni hribovski vasi, kamor te po poldrugi uri privede blatna pot skozi gozd in njive, imajo šolo . in učiteljico. Solo že dokaj let, učiteljico pa nikdar nobeno za dolgo. Vsaka težko vzdrži v tamkajšnjih razmerah: sama mora celodnevno poučevati pet oddelkov, voditi upraviteljske posle, roditeljske sestanke, skrbeti za redno delovanje šol. mlečne kuhinje in pripravljati otrokom malico, pripravljati se mora dnevno za poučevanje v 5 različnih oddelkih itd., itd. Pri vsem tem pa si mora še sama kuhati, saj redne prehrane v vasi ne dobi. Zabave nima nobene, pravzaprav pa je tudi ne pogreša, saj ji časa nikoli . ne preostaja. V preskromni sobici v bližini Sole gara vse ure, ki jih ne preživi v razredu ob kupih zvezkov in metodičnih pripravah za delo naslednjega dne. Razen tega se mora še pripravljati za svoj strokovni izpit. Kdor pozna to življenje, se pač ne čudi, da se učiteljice na tej šoli vsako leto menjavajo. Tudi letos imajo tam gori novo učiteljico. Mlada je, polna volje se je lotila težkega dela, saj so ji pri okraju obljubili lepo plačilo za njeno garaštvo: priporočili jo bodo za sprejem na višjo pedagoško šolo. Toda mlado dekle je že obupano in težko bo vzdržalo do konca šolskega leta. N?davno sta jo obiskala okrajni šolski inšpektor in referent za šolstvo ObLO. Čeprav poteka šolsko delo v težavnih razmerah, sta vendar mogla ugotoviti prav zadovo.jive učne uspehe. Po končani inšpekciji pa je učiteljica obema razložila, da ima poleg vseh objektivnih težav silne težkoče z delom šolskega odbora, zlasti njegovega predsednika in konkretno navedla več primerov. Da bi slišala še drugo plat zvona, sta nadzorujoča povabila v šolo predsednika šolskega odbora na razgovor, ki je bil nad vse za-nimiv, poučen in koristen- Pokazal je sledeče: Predsednik šolskega odbora nima niti najmanj razumevanja za garaško delo učiteljice. Njegova rezko izrečena zahteva, da je učiteljica za to tu, da bo delala po vseh o-rganizacijah, priča o tem, da predsednik ne ve al; Pa neče vedeti, kaj je učiteljeva osnovna dolžnost in koliko časa in truda je potrebno za izvršitev tega dela. Mimogrede povedano pa se učiteljica ostalega dela kljub prezaposlenosti ne brani, saj je pripravljena, ,da z mladino naštu-dira 1 dramsko delo in da jo uči narodnih plesov. Predsednik šolskega odbora ne upošteva dejstva, da se mora učiteljica ravnati pri svojem delu po navodilih reoubli- Rozpust Ljudske skupščine LRS Potem ko sta oba zbora na ločenih in skupnih sejah sprejela družbeni plan in proračun LRS ter več odlokov in zakonov, je predsednik Ljudske skupščine Slovenije tovariš M--ha Marinko na skupni seji obeh zborov 16. januarja razglasil odlok o razpustu Skupščine tretjega sklicanja. Naš obisk Jožko sedi na beli posteljici in resno gleda po sobi z velikimi rjavimi očmi, kako sestra Justina prinaša kos'lo na mizo in se mu prijazno smehlja:' »Boš papat, Jožko?« Čeprav je Jožko star že dve leti, nič ne odgovori, ampak samo gleda, gleda ... Ko mu sestra pomaga pri kosilu, se po vsaki žlički vleže nazaj na blazino. »Ne boš več, Jožko?« Odkimal je. Sestra gre k naslednji posteljici. Tam jo debela Martinca že komaj pričakuje... »Dober dan!« pozdravi vsakogar, ki stopi v sobo, korajžni Crnomaljčan Mladen. Kar hitro se je na- vadil na novo družbo, čeprav je šele včeraj prišel, in s Cirilom si tudi že kaj ponagajata. »Pa veliko mesa, sestra!« moleduje Ciril, ki se je nedvoumno pogladil po trebuščku, ko sem ga vprašal, če ima rad meso. Najedel se ga je, da bi mu bilo kmalu slabo. Pa vseeno se mu stoži po domu. Nogo ima v opornici pa jo prestavlja po postelji in pravi, da je to njegov konjiček. »Mama/.. « Mladen gleda nekam v prazno, »...a ja, saj ni mame!« se zave in se nasmehne. Operacije, ki ga čaka, se skoraj nič ne boji, ker mu je Ciril povedal, da bo dobil narkozo in ga ne bo nič bolelo. Sestro Justino Podpadec imajo vsi radi. Pravijo ji kar teta. Pa ima tudi res za vsakega prijazno besedo in topel pogled. Njena mehka roka je skoraj taka kot mamina. Čeprav je bil petek, ki po njenem ni dober dan, smo jo obiskali kar med malimi bolniki. »Z veseljem delam na tem oddelku Že poltretje leto. Dveletno šolo za otroške negovalke sem končala v Ljubljani,« je pripovedovala, »in otroke imam zelo rada. Včasih so tako ljubki, da ml je res težko, še posebno, če ne morejo povedati, kje jih boli.« »Doma sem iz Trebnjega, pa se mi zdi, da sem kar preblizu doma. Rada bi šla kam dlje po svetu,« se je pošalila. »Saj v Novem mestu res nimaš kam iti...« »... tisto je pa kri vzel; kaj nisi videl nekaj rdečega tam not?« razpravljata Mladen In Ciril. »Ciril je sploh cel junak,« ga pohvali sestra Justina, »ko so mu zadnjič spet vzeli vodo iz kolena, ni maral več narkoze. Zdaj bo kmalu zdrav in bo šel spet domov na Krmelj ,..« V bolnišnici je vsak samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, ker so vse postelje zasedene. Nekaj jih imajo celo po drugih sobah. Za vse male bolnike je 10 posteljic res premalo, saj tpita tudi po dva na eni, Je ne gre drugače. Ob enih bo Justino zamenjala Andreja. ških in okrajnih organov in da zahteve šolskega odbora ali njegovega predsednika nikakor ne smejo biti v nasprotju s temi navodili. Predsednik šolskega odbora je širil o učiteljici povsem izmišljeno trditev, da je bila na to šolo kazensko premeščena. Ali je s tem pripomogel učiteljici k utrditvi njeneSa ugleda med otroki in vaščani?*Ali je mogla ta neresnična govorica, ko j« prišla učiteljici na uho, vzpodbudno vplivati na njen0 delo? Predsednik šol. odbora je zahteval od učiteljice, da pripravi prireditev Novoletne jelke v večernih urah, da bi se potem prireditev nadaljevala kot silvestrovanje ene izmed krajevnih organizacij. Iz razumljivih razlogov je učiteljica odklonila večerno uro za otroško prireditev, zato je prišla v nemilost pri predsedniku šol. odbora. Ta pa je celo zagrozil nekemu va-ščanu. da bo zletel iz organizacije Zb, če bo v šoli nastopil kot Dedek Mraz, kakor je bilo dogovorjeno. V resnici Si tega ni upal in učiteljica je bila pri-sljena, da je prireditev speljala brez njega, čeprav je bila največja želja otrok prav to, da bi videli Dedka Mraza in prejeli darila iz njegovih rok- Vaščani učiteljici marsikaj povedo. Tako je od njih izvedela, da se je žena predsednika šol. odbora zelo hudovala, ko je izvedela, da bo novoletna jelka proti volji njenega moža popoldne in ne zvečer. »Naš ji bo že pokazal!« je govorila predsednikova žena. Gotovo s tem ni dvignila ugleda ne sebi ne svojemu možu ne učiteljici! Najbolj pa osvetljuje razmere, v katerih mora živeti in delati ta učiteljica sledeče: Ko je ob inšpekciji pripovedovala inšpektorju in šol. referentu v navzočnosti predsednika šol. odbora o govorjenju njegove žene, je ta jezno pogledal, divje udaril s pestjo po klopi, da se je stresla učilnica in za-vpil: »Jezik za zobe, tovarišica!« Menda ni potrebno ničesar več dalje navajati. Vsakdo si že iz navedenega lahko ustvari sliko težkega življenja in dela te mlade učiteljice. Toda vsiljuje se vrsta drugih vprašani, čemu je šolski odbor in njegov predsednik? AH zato, da vsestransko pomaga šoli pri prizadevanju, da doseže čim večje učne in vzgojne uspehe, ali zato, da z nemogočimi zahtevami in absolutizmom jemljP rlelavoljnim veselje do dela? Kdo bo še v bodoče vzdržal pri takih odnosih? Ali je prav, da na tako težkem mestu dela 1 sama učna moč. pa čeprav je po drugi strani tudi res, da učnih moči vsepovsod še primanjkuje? Ali ne bi koristilo tudi va-ščanom samim, če bi nekoliko razmišljali o vzrokih, ki že vsa leta obstoja te §ole silijo učiteljice, da beže od njih? Ali ne bi bilo mogoče mnoge od teh vzrokov z dobro voljo odstrani-IJi? Kdo ima večjo škodo ob stalnem menjavanju učiteljstva kot vaščani sami? In končno, »H ni za delo šolskega odbora odgovoren tudi občinski ljudski odbor, ki ga je imenoval? Vlak povozil kravo B Anton Milavec iz Kloštra pri Hf Gradacu v Beli krajini je 14. fH decembra gnal živino na napadi Jališče na Lahinji. Prav ko jt S živina prišla do železniških za-=== pornic v bližini gradaške postali je, ki so bile spuščene, je pri-H= vozil od Metlike tovorni vlak. 1=1 Ena od krav je obšla zapornic« Ig in skočila na tir. Vlak jo J« HI podrl, jo rinil 99 metrov daleč Ig proti postaji in jo popolnoma = 'razmrcvaril. Lastnik trpi okoli = 50.000 din škode. Ob kravo j« s- prišel predvsem zaradi neprevidnosti. Minili so časi, ko so predsedniki vlad zahodnih držav kratko malo pošiljali v Moskvo prepise istega odgovora, ki so ga po navadi kaj hitro sestavili. Zdaj je precej drugače. Ze odgovor britanskega premiera Macmillana na poslanico sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina kaže, da med zahodnimi zavezniki obstajajo precejšnja nesoglasja glede najboljše poti za sporazum z Rusi. Pravtako kot predsednik Eisenho-wer je tudi Macmillan dal Rusom zagotovila, da Zahod ne namerava napasti Sovjetsko zvezo. Toda Eisenhoner je zavrnil zamisel o sklenitvi nenapa-dalnega pakta med Vzhodom in Zahodom, ki jo Macmillan še zmerom zagovarja. Kar zadeva sklicanje konference na najvišji ravni, sta menda Eisen-hower in Macmillan proti njej, če ne bi prej sklicali konference zunanjih ministrov. Toda predsednik francoske vlade Felix Gaillard vidi v konferenci zunanjih ministrov samo pripravo na konferenco predsednikov vlad držav Vzhoda in Zahoda. Medtem ko je za-hodnonemški kancler Adenauer gladko zavrnil poljski načrt o ustanovitvi »brezatomskega« pasu v Srednji Evropi, je Eisenhower obljubil proučitev tega predloga, Macmillan pa bi rad ugotovil, »ali so v njem elementi, ki bi lahko predstavljali temelj za neki alternativni predlog«, (karkoli že to pomeni). Skratka, Moskva ne prejema na svoje poslanice več kopije istega zahodnega odgovora, ampak odgovore »v odtenkih«, kar pa seveda ne po- meni, da se Zahod ne posvetuje, preden odpošlje odgovor v Kremelj. Očitno ameriški zunanji minister John Foster Dulles sam čuti, da mu zavezniki zamerijo njegovo togost in trmasto vztrajanje pri preživelih M črtih. Zato Je skušal biti v svojem zadnjem govoru prožnejši, ne da bi se odpovedal svojemu odklonilnemu stališču do pogajanj s Sovjetsko zvezo. OD TU IN TAM Za njegovo »priljubljenost« pa je značilen tale dogodek: med sprejemom v ameriškem veleposlaništvu v Londonu je nekdo dejal, da bi moral Dulles od potovati v Moskvo in se tam pomeniti s sovjetskimi voditelji. Nekdo izmed ameriških diplomatov je nekoliko za hrbti drugih zagodrnjal: »In bi moral tam tudi ostati.« Se leta 1955 so Angleži ponosno govorili, da sta Malta in Ciper nepogrešljivi oporišči britanske moči v Sredozemlju. Malta je danes v takem položaju, da grozi z odcepitvijo, ker grozi otoku zaradi nove vojaške in gospodarske politike Velike Britanije brezposelnost. Ciper pa je po ponesrečenem napadu na Egipt izgubil skoraj ves svoj vojaški in strateški pomen. Tudi v svetu vojaške tehnike se je marsikaj spremenilo. Celo trdim konservativcem v Londonu se je posvetilo, da bo treba nekaj ukreniti. Zamenjali so guvernerja in slišijo se glasovi, da bodo dovolili celo nadškofu Makariosu vrnitev na otok. Ta je pred nekaj dnevi zaprosil za turiški vizum- da bi lahko odpotoval v Turčijo in se tam pomenil s turškimi voditelji. Odgovorni turški funkcionarji pa so mu vizum grobo zavrnili. Pred kratkim so sporočili, da bo Sovjetska zveza demobilizirala tri sto tisoč vojakov. Na Zahodu so takoj pripomnili, da bo SZ to storila zato, ker ji primanjkuje delovna sila v industriji in ker je to propaganda. Hkrati pa žalostno ugotavljajo, da bo ta korak kljub temu ugodno odmeval v svetu. Pravzaprav je res, da se ne bi nikjer na svetu upirali, ko bi bilo manj vojakov in več delavcev, kar pa zadeva propagandno plat te zadeve, zakaj ne bi še Zahod trko uganjal propagande. V Alžiriji pravijo, da je zdaj četrte leto bojev in da bo to tuđi zadnje. Baje je to »zadnjih petnajst minut«, ki jih generalni rezident Lacoste napoveduje vsaj poldrugo leto. Tisti, ki to trdijo, so Francozi. In niti ne vsi Francozi: samo najbolj optimistični. Ti trdi-, jo, da se je policiji in vojaštvu že posrečilo po mestih zatreti terorizem in da ni potrebna več policijska ura. V mestu Alžiru res ni bila potrebna — eno noč. Potem so je spet vzpostavili. Sicer pa tudi ko bi bilo res, da so mesta »pomirjena«, nikakor ni res, da je pomirjeno podeželje. Nedavna »bitka za nafto« je dokazala, da so uporniki slej ko prej močni. Nasprotno je res: osvobodilna vojska postaja vedno močnejša in enotnejša. Notranjih razprtij je vedno manj. Konca krvavi vojni pa še ni videti nikjer. Kramljanje o gradbeništvu Dostikrat kdo napiše reportažo samo zaradi honorarja,, pri tem pa nehote z nepremišljeno besedo koga užali ali pa se pri ljudeh, ki stvari bolje poznajo, osmeši. O napakah v gradbenih storitvah je večkrat kaj napisanega. Od vsega pa je le nekaj kritike upravičene, vse ostalo je natolcevanje, ki izvira iz enostranskih laičnih gledišč. Zakaj ne bi enkrat opisali še druge strani medalje? Projektant, ki v skopo odmerjenem času ne obdela načrtov do potankosti, ni ničesar kriv! Nedolžen je tudi pooblaščeni zastopnik investitorja, ker ima premalo časa, da bi se ukvarjal z vsakdanjimi problemi na delovišču. Vse napake je zagrešil izvajalec, podjetje, točneje: Janez, Martin in Tone, ki so zidali! Kako pa ti ljudje živijo — to še ni nihče povedal. Iz opisa ustvarjalnega vrveža, iz fotografije mogočne zgradbe, ki »smo jo zgradili« in iz članka o napakah, »ki so jih napravili«, tega ni moč razbrati. Martin pride na delo nad dve uri daleč. Vsak dan, v vsakem vremenu, peš. Tema je še, ko gre od doma in mrači se, ko se vrača. Nevajeni bi se utrudili že na poti, Martin pa, ki ima že pet križev, ne reče nič; preda še tempu premetavanja, prenašanja, nakladanja ... Marsikatero težko samokol-nico betona je treba dvigniti, zapeljati, obrniti. Stotisoči kosi opeke odrgitejo prste do krvi in apno razžre še tako utrjeno dlan. Nešteto prask, potrebnih in nepotrebnih udarcev, urezov, vbodljajev terja nevarnost, ki preži vsepovsod. In blato, ki se oklene čevljev, da zavira korak, in dež, ki počasi, zoprno pronica skozi obleko do kože. Vendar gradbinec ne toži, le včasih grobo zakolne ter kljubuje mrazu, vetru in vročini. Martin in Tone in Janez vedo, da mora biti plošča zabetonirana. Zato se ropot mešalca, brnenje dvigala, vpitje delavcev ne prekine po osmih urah. Pesem dela se razlega v noč in sence se nenehno premikajo še potem, ko gredo ljudje iz kina, z zabave ... Ta in oni pa prenekatero noč ne spi. Vsak centimeter na objektu mora biti na svojem mestu, materialov ne sme nikoli zmanjkati, ljudje morajo biti pravilno razporejeni, nihče se ne sme ponesrečiti, zaslužiti morajo pravično, po učinku ... Nešteto nalog, majhnih in velikih! Gradbeništvo je nepriznana sezonska dejavnost. Vodstva gradbenih podjetij se vsako leto ponovno bore z nerešljivim problemom: delovna sila. Spomladi še ni načrtov, niti investicij — delavcev ne potrebujejo. Sele proti jeseni se sezona razmahne in preide v mrzlično naglico — sem delavce, kje so delavci? Takoj nato tipkajo odpovedi, ponujajo letni dopust, zimski dopust, polovično plačan in neplačan dopust. Delavci pa mesec ali dva kolnejo za pečjo, ker jih narava ni obdarila z zimskim spanjem. Spretnejši si najdejo medtem zaposlitev v industriji, kjer pod streho na toplem stalno delajo in zaslužijo enako ali celo več. Perpetuum mobile! Kakor v porog dobi planiranja pa se celo dogodi, da investitor prav tedaj, ko je gradnja v najlepšem zagonu, nenadoma javi pardon! — prizna, da nima več denarja (strokov-neje: finance so izčrpane), čez nekaj dni je delovišče spet prazno. Končno je objekt predan investitorju. Če se zapelješ po novi cesti in stopiš na parket, ne boš videl nikjer blata. Tn če se boš, dragi koristnik, vselil tri dni za prvim, ne boš ničesar zamudil, kajti tudi on ni in ne bo doumel problemov, ki so bili. (P. S. Tovariš Ra, ki v članku »Iz luknje do odločbe in stanovanja« ugotavlja, da so nekatera dela v bloku nemarno opravljena, naj se uveri, da je besedica zastavljena mjmnnj — neumestno!) Da. IZ RAZNIH STRANI PRA5IČJEREJCI POZOrt! Ce zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo vašemu žepu, zato prašiče oderite in odne-•ite kožo zbiralnici •KOTEKSA«, ki vam bo plačal lepe denarcel 18 TON SLADKORJA NA CESTI ». .. začutil sem, da me kamion veft ne uboga. Potegnilo me je na levo stran ceste, skoraj na njivo. Podzavestno sem zavil na desno, toda voz Je bil kot ponorel. Spet je potegnil na levo ln zdajci se je postaval povprek čez cesto,« je pripovedoval prometni komisiji šnfer Franc Bizjak, ki je v četrtek vozil sladkor iz tovarne v Osijeku v Portorož. Na odseku ceste I. reda pri vasi Malo Mraševo se je njegovemu »OM Orlonu« utrgalo pol vlečne vezi za prikolico in po kratkem plesu po cesti se je prikolica z desetimi tonami prevrnila na travnik ob cesti. Sreča v nesreči je bila, da se vreče niso skoraj nič poškodovale ln Je skozi cerado pokukalo na tiavnlk le kaki dve kili belih kri-italčkov, Sladkor s prikolice 1bo potem preložili na drug kamion ln glavna Skoda Je pravzaprav zaradi za-nude pri dostavi Mehaniki »Gorjancev« pa bodo najbrž v bodoče svoja vozila temeljiteje pregledali, saj bi nezgoda lahko imela mnogo hujše posledice. • Na povabilo Vladislava Gomulke se je prvi sekretar CK KP ZSSR Niklta Hruščev tri dni mudil na Poljskem in imel razgovore z vodilnimi člani potiske delavske združene partije in vlade. • Po enodnevnem neuradnem obisku v Jugoslaviji je predsednik indonezijske republike odpotoval s posebnim letalom na kraiek obisk v Sirijo. Pred odhodom je dr. Sukamo izrazil željo, da bi prijateljstvo med Jugoslavijo in Indonezijo ostalo večno. Značilno je, da je Jugoslavija edina evropska država, ki jo Je predsednik indonezijske republike ob tej priložnosti obiskal. • Med Francijo In Tunizijo Je spet prlSlo do napetosti, ko so po francoskih trditvah s tiinizijskega ozemlja vdrli v Alžirijo, napadli francoske vojake in odpeljali s seboj nekaj francoskih vojakov. Francozi so zaletavo takoj prekinili pogajanja s Tunizijo o pomoči, Gailard pa Je kot posebnega odposlanca poslal v Tunizijo nekega generala, ki je služil v Tuniziji še takrat, ko Jc bila ta francoski protektorat. Predsednik tunizijske vlade tega odposlanca ni hotel sprejeti. 9 Francoska oblastva so grobo krSila mednarodno pravo, ko sta 18. t. m. dve francoski bojni ladji 45 milj od obale — torej v mednarodnih vodah — zaustavili jugoslovansko tovorno ladjo »Slovenijo«, ki je med drugim tovorom prevažala nekaj streliva In orožja za neko maroško firmo v Casablancl. Francoski bojni lad.ll sta prisili »Slovenijo«, da Je pristala v alžirskem pristanišču Oranu, kjer so francoska oblastva znple-nila tovor streliva in orožja. NaSa vlada je ostro protestirala pri francoski vladi zaradi te očitne kršitve svobodno plovbe po morju in mednarodne ga prava. III!III!I!I!!II!IIIIIIIIIIIIIIIII!!!I!IIH V VSAKO HIŠO • DOLENJSKI LIST! Na podlagi člena 143 Zakona o delovnih razmerjih razpisuje upravni odbor trgovskega podjetja ŽELEZNIM — Novo mesto delovna mesto ŠEFA RAČUNOVODSTVA POGOJI: srednješolska Izobrazba z najmanj 5-letno prakso v samostojnem vodstvu računovodskih poslov v gospodarskih organizacijah. Plača po tarifnem pravilniku podjetja ozir. po dogovoru. Nastop službe 1. februarja ali po dogovoru. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja dostavite uprav, odboru podjetja najkasneje do 31. januarja 1958. Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom Oktobrske revolucije \jtmM jajej m Ko so orožniki zajeli skupino »zelencev« na Oštercu nad Kostanjevico, so se ostale skupine brž zbrale na Oštrcu. Formirala se je četa upornikov, ki je štela blizu 100 mož. Večina je bila oborožena z vilami in kosami, nekateri pa so imeli puške. Uporni kmetje so odšli v Orehovec, kjer se jim je pridružilo še nekaj ljudi, in nato krenili do kostanjeviškega gradu, kjer je bilo okrajno sodišče z zapori. Na zahtevo upornikov je sodnik dr. Lozar moral odpreti zapore, da so jih uporniki pregledali. Vse zapornike so spustili in nagnali domov. * Ker v sodnih zaporih niso našli svojih zaprtih tovarišev, so odhiteli v Kostanjevico. Tam so obkolili in napadli žandar-merijsko postajo. Ker so bili orožniki o nameravanem napadu obveščeni, so aretirane kmete iz zapora v pritličju odvedli v prvo nadstropje, jih dobro zvezali in čakali na napad. Po skoraj enourni borbi so se uporniki morali umakniti, ker jim je zmanjkalo municije. Po napadu se je uporniška četa /npet razšla. Nekatere skupine so se zadrževale v Gorjancih, nekateri pa so se skrivali okrog doma. Skoraj vse so orožniki kmalu polovili. Vojne obveznike so poslali v vojaški zapor v Ljubljano, ostale pa v Novo mesto. (Po podatkih Janeza Jereleta iz Karelč.) Kljub ponesrečenemu uporu in nasilju je leta 1920 kar 125 kmetov v nekdanjih občinah Podbočje in Kostanjevica glasovalo za socializem. VRENJE PO BELI KRAJINI Prve dni novembra 1918 se je po Beli krajini razširila vznemirljiva vest, da se s Hrvaško bliža »zeleni kader«, ki povsod ropa in celo mori. Ta alarmantna govorica je kot blisk švigala po belokranjskih vaseh od Kolpe do Semiča in sejala med ljudi neverjetno paniko. 2enske so hitele, da bi napekle čimveč kruha, starejši možje in otroci pa so skrivali živež, obleko in živino. Vse se je pripravljalo na beg... Odmev tega preplaha je prišel celo do Ljubljane. »Slovenski narod« je 9. novembra 1918 objavil obširno poročilo, da je »zeleni kader« že na Dolenjskem. Po vesteh iz Bele krajine je »zeleni kader« 6. novembra prekoračil Kolpo in ogrožal Ko-■telj in Poljansko dolino. Kolpo je prekoračila predhodnica 500 mož, za njo pa H je bližala glavnina 1000 mož. Zaradi tega je »Slovenski narod« zahteval, da je treba nujno vzpostaviti močne straže v črnomaljskem okraju, hkrati pa naj bi narodna vlada v Ljubljani preskrbela amnestijo za člane »zelenega kadra«. Čeprav so na Hrvaškem res bile številne močne skupine »zelenega kadra«, ni nobena vdrla v Belo krajino. »Slovenski naroda je 12. novembra moral objaviti demanti orožniškega poveljstva v Ljubljani, da je po uradnih poročilih iz Črnomlja netočna vest o prihodu »zelenega kadra« preko Kolpe. Namesto »zelenega kadra« so tedaj prihajali v, belokrajinske vasi domači možje in fantje, ki so se vračali z vojske. Ti izmučeni povratniki so bili sedaj čisto drugačni ljudje z drugačnimi nazori kot nekdaj, ko jih je cesar klical pod orožje. V Semiču so Ivan Malnarič iz Mladice, Anton Drganc, ki se je kasneje izselil ■ Argentino in tam umrl, ter drugi nezadovoljni povratniki prve dni novembra 1918 napadli žandarmerijsko postajo in razgnali žandarje. Nato so se spravili na županstvo v Semiču. Odstavili so osovraženega klerikalnega župana Jakoba Pluta, ki se je zatem nekaj časa moral celo skrivati pred razjarjenimi ljudmi. Namesto Pluta je nato županske posle vodil podžupan. Jože Mi-helčič, ki so ga ljudje priznavali za župana, ker je bil nekaj časa tudi v vojski. (Po podatkih A. Hoenigsmana, dr. L. Mi-helčiča ln L. Bukovca.) Semiški klerikalni in liberalni veljaki so bili vznemirjeni. Zato so 17. novembri 1918 ustanovili skupen političen odbor. Semiški kaplan Anzelm Pollak je šel nato celo na sestanek liberalcev. (Dopis Val. Učaka 4. XII. 1918, škof. arhiv, v Lj.) Liberalci so 7. in 8. decembra 1918 priredili več shodov po Beli krajini: v Dra-gatušu, Črnomlju, Metliki in Semiču, na katerih je nastopal metliški rojak dr. Fuks Iz Ljubljane. Čeprav je »Slovenski narod« o drugih shodih hitro in obširno poročal, je o turneji po Beli krajini šele 11. decembra 1918 objavil kratko notico, da so bili vsi shodi zelo dobro obiskani, toda »sploh se opaža, da so nekateri bolj boljševiško navdahnjeni elementi v Beli krajini«. V nedeljo 8. decembra ob 3 popoldne se je y veliki lopi gostilne Bukovec v Semiču zbrala precejšnja množica. Ko je hotel nastopiti liberalni govornik dr. Fuks. ki so ga mnogi dobro poznali, mu zboro-valci niso pustili do besede. Očitali so mu, da jih je med vojsko v 17. polku v Juden-burgu nemško ogovarjal, Jih nI hotel poznati in je bil še strožji kot nemški oficirji. Prerekanje se je brž spremenilo v splošno kričanje. Zato je dr. Fuks s polnimi ušesi ostrih očitkov in groženj čez kake pol ure zapustil shod. (A. Hoenigsman.) Kasneje so liberalci očitali klerikalcem, >'da se je nasilno motilo shod JDS (Jugoslovanske demokratska stranke) v Semiču dne 8. decembra ob strani pristašev S T S (Slovenske ljudske stranke)'. (-Slov. narod«, 27. XII. 1918.) Klerikalne ^Dolenjske novice< pa so 2. januarja 1919 točneje pisale, da je »boljševiški duh zašel tudi že v dolenjsko mirno ljudstvo« in da je »takšen žalosten in vse obsodbe vreden slučaj« bil tudi v Semiču. Socialistični »Ljudski glas« je šele 25. julija 1919 v dopisu iz Semica, ki ga je poslal Anton Hoenigsman, poročal o polo miji liberalcev, ki jim »bolj pametni kmečki fantje, ki so se vrnili od vojakov, niso dovolili govoriti in zaradi toga so se tako razsrdili, da so jo takoj odkurili in niso se več vrnili v te kraje«. * Semič je bil torej razglašen za nevarno boljševiško gnezdo. Zato so januarja 1010 poslali v Semič vod srbskih vojakov, ki r > pod vodstvom orožnikov hodili iz vasi dO vasi in lovili mlajše moške, da bi jih mobilizirali. Toda ta hajka je bila brez uspeha, ker so se fantje še pravočasno poskrili, Tudi drugod v Reli krajini se je Čutilo revolucionarno vrenje. Ko so januarja 1919 klerikalci sklicali shod v Črnomlju, so ljudje vso noč demonstrirali. V nedeljo 2. februarja 1919 pa Je bil v Črnomlju -sijajno obiskan socialističen shod*, ki je potekal v najlepšem redu. Dopisnik v socialističnem "Nnpreju« je v poročilu o črnomaljskem shodu Relokranjce pozival: »Sociji, na plnn! Naša ura je prišln! Valu, ki se vali iz daljne Rusije, se ne ustavi več noben veter!... Ponesite, sociji, naše ideje od hiše do hiše! Prosto fluditvo, združi se!« Za liberalci, srbskimi vojaki in žandarji so prišli v Semič pomirjevat še duhovniki. Od 1H. do 23. februarja 1919 so tam imeli misljon. ki je bil »po zmedah, ki Jih je povzročil.) dolga vojska v nazorih in življenju, resnično potreben«, (»Domoljub«, 13. III. 1919). Tn škof Jeglič je 28. februarja 1919 zabeležil v svoj dnevnik: »Misijonl so se začeli. Iz Semiča sem zvedel, da je uspeh dober.« 51999999999 425999999999999999999999999999999999999999999999999999914 Stev, 8 (409) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 1 - pa več Razgovor v BELI U (Prenos s 1. strani) ni denarja, za gostovanja tujih pa se vedno najde. Tudi glede odnosa podjetja HOG do Industrije perila glede stavbe na Glavnem trgu, podatki niso bili povsem točni. »ROG« je zahteval le manjSe prostore za sikiladišča kot pogoj, da prepusti stavbo Industriji perila. Dejansko je bila stavba pet let brez gospodarja, šele potem pa je bila z odločbo Predsedstva vlade dodeljena ROGU. Nagla rast MOTOMONTAŽE Na kritiko je odgovoril delegat Motomontaže, ki je poudaril, da pri njih pač plačujejo delavce po storilnosti in kakovosti. Menil je, da je treba dobro delo pošteno plačati. Kolektiv Motomontaže da se odlikuje z globoko socialistično zavestjo do skupnosti in do delavca. Storilnost so izredno dvignili. Hkrati ko so povečali plače delavcem so znižali cene avtomobilom. Dokaz, kako so dvignili storilnost in prizadevnost vsakega posameznika. Podjetje je bilo ustanovljeno septembra 1955, sedaj za zaposluje že 320 delavcev. Sposobni so, da izdelujejo karoserije za avtomobile znatno ceneje kot druga podjetja. V delo so sprejeli tudi stare borce, ki so jih drugod odpustili. Geslo kolektiva je skrb za povečanje proizvodnje in skrb za ljudi. V nadaljnji razpravi so delegati obravnavali še stanje v kmetijstvu, položaj v kmetijskih zadrugah, govorili so o obrti, o delavskem samoupravi j a-' nju, o nepravilnem zaposleva-nju kmetijskih strokovnjakov, ki bi morali biti čimbliže proizvodnji, ne pa sedeti v pisarnah v mestu, dalje o problemih državnih posestev, o premajhnem izkoriščanju sredstev za dvig kmetijske proizvodnje, o kaj šibkih začetkih socialističnih odnosov na vasi, o nepra- vilnostih pri odkupih (posredništvo) in še nekaterih problemih, ki jih je več kot dovolj, ki pa jih morajo komunisti poznati in dajati pobudo za pravilno reševanje. Razprava je dokazala, da komunisti te probleme poznajo. Veliko besed, a malo dejanj Sekretar okrajnega komiteja 2KS Jože Borštnar je poudaril, da je novomeška občina lahko ponosna na dosežene uspehe v pretekLih letih. Dotaknil se je med drugim tudi novomeškega trga in menil, da o tem že dolgo razpravljamo, ničesar pa ni bilo storjenega, da bi se to izboljšalo. Med ljudmi bi bilo mnogo manj kritike4, če bi bilo več sestankov SZDL, na katerih bi se pogovorili o številnih problemih. V trgovini žal velikokrat manjka poslovne morale in socialistične zavesti. Nesporazume med podjetji bi lahko rešili z neposrednim stikom komunistov podjetij. Na koncu je povzela besedo organizacijski sekretar CK Slovenije tovarišica Vida Tomšič, ki je med drugim izrazila zadovoljstvo, da se gospodarstvo v občini tako naglo razvija. Razumljivo je, da se pri takem skoku porajajo številni problemi. Ni lahko včerajšnjega kmeta prekvasiti v upravljalca socialističnega podjetja. Razvoj podjetij prinaša s seboj probleme stanovanj in drugih komunalnih naprav pa tudi socialne probleme. Vse to je treba reševati, čeprav imamo v take namene zelo malo sredstev. To pa zahteva enotnost komunistov in gledanje na stvari iz širšega, jugoslovanskega stališča. Ni prav, da eno podjetje podcenjuje drugo. Podjetja imajo različne pogoje, zato tudi ni mogoče uporabljati »uravnilovke« pri plačevanju. Pogrešala je razprave o delu občine. Podjetja so del komune, tu pa ni videti povezave. Občina je or- V petek zvečer so se na Ajdovcu pomenili volivci Iz petih naselij se je v petek zvečer zbralo v šoli na Ajdovcu kakih 45 gospodarjev in gospodinj na prvi letošnji zbor volivcev. Pogovorili so se o bližnjih volitvah ljudskih poslancev. Pomen in način volitev sta obrazložiJa najprej matičar Berkopec in predsednik OZZ, Viktor Zupančič, potem so pa volivci izbrali svoja delegata za kandidacijski konferenci. Na konferenci v Dol. Toplicah bo Mopctel Dobro blago se samo hvali, to že dolgo vemo; posebej pa velja to za N0V0TEKS0VE kamgarne, ki so zaridl dodatka EULANA odporni proti moljem. Zato zahtevajte povsod blago iz domače tovarne N0V0TEKS! zastopal AjdovČane Štefan Iskra, v Novem mestu pa Anton Urbančič. Ljudje so se tudi menili o kandidatih za nove poslance. Naročili so izvoljenima delegatoma, da naj glasujeta na konferencah za tale dva kandidata: Viktorja Zupančiča za republiški zbor, Nikn Belopavlo-vič pa naj bi kandidiral-za zvezni zbor. Z dosedanjim javnim delom obeh tovarišev so ljudje v Suhi krajini zadovoljni in ju zato želijo za kandidata. Po izvolitvi delegatov se Je razpletel živahen pogovor o elektrifikaciji Ajdovca, Ljudje imajo že skoraj v vseh hišah notranje napeljave, stikala in senčnike pod stropi. Manjka pa daljnovod ln transformator, čeprav . imajo za sledrtje*a pripravljeno že opeko ln si roj. Dasi SO f}nh; 1: do\'r>!'(<" '" ffft'r1 večjih količin lesa, ki naj bi ga prodali zadrugi, ta pa bi izkupiček vložila v elektrifikacijo, ni pregleda, kako je s tem lesom. Vse premalo se ljudje sami brigajo, da bi zbrali osnovna sredstva za novo luč. Pomoč skupnosti bo seveda sledila domači pripravljenosti za napredek. Zato so okrepili elektriftkacijskl odbor in mu naročili, da uredi vprašanje poseka in odkup tega lesa, Izvoliill so še nov šolski odbor in se pomenili o članih za nov krajevni odbor. Ljudje so pohvalili delovodjo Vidmarja, ki gradi s skupino deklet in mladincev pot od Ajdovca proti Brezovi Rebri, Tf ganizator proizvodnje in potrošnje. V okviru občine je treba reševati probleme. Moramo imeti občinski plan in občinsko politiko za reševanje problemov. Moramo biti nosilci enotnih interesov delovnih ljudi. To pa moremo doseči ne z discipliniranostjo komunjsto.v, pač pa z zavestnim prepričanjem. Tovarišica Vida je tudi poudarila, da je stvar glede kmetijstva klavrna. »Vidim veliko besed in malo dejanj. Delo za dvig kmetijstva je za razpoloženjem kmetov. Sedaj ni več čas za branje člankov o naprednem kmetijstvu, pač pa čas za konkretno delo. Treba je imeti načrte za delo in ne samo besede« je dejala med ostalim. V razpravi se je dotaknila i mM Mastna in mokra cesta je mla-skaje spremljala ponedeljkov jutranji vrvež na novomeškem Glavnem trgu. Vozovi, kolesarji, avtomobili, pešci .. . Pred Foto-tehniko pri mostu je zdajci obupno zakričala neka ženska, ljudje so se zdrznili, kot bi jih zbodlo v hrbtenici ... »Krik sem zaslišal, ko sem bil pred občino,* je pripovedoval miličnik, »toda še predno sem prišel do avtobusa in kamiona na spodnjem koncu trga, se je tam zbrala velika gruča strastnih radovednežev, ki me sploh zraven niso pustili .. .« Ljudje so pravzaprav čudni. Gospa, ki je na pločniku »omedlela«, je v naslednjem trenutku že divje rinila v gnečo okrog žrtve: »Poglejte koliko krvi,.. strašno ... dajte no malo prostora, da bo še otrok kaj videl ...!« Da bi pa kdo skočil 300 metrov daleč v Zdravstveni dom po zdravnika ... bognasvaruj, koliko bi pa zamudili »Da le more biti miličnik tako surovi Kako naganja ljudi in otroke ... nesramnost!« Medtem hodijo po sledovih, ugotavljajo kdo je kriv in se razburjajo: »Saj ves teden ne bom spala. Poglejte samo ta bledi obraz ... kje se pa zdravnik obira?« Tako je pri vseh nesrečah, težjih in manjših. Promet iz dneva v dan narašča, čeprav se tega premalo zavedamo. Samo v preteklem letu je bilo v našem okraju na novo registriranih 171 motornih vozil ali 40 odstotkov vsega voznega parka. Zato ni čudno, da se je število prometnih nesreč od 117 v letu 1956 dvignilo na 195 v letu 1957. Sorazmerno s tem se je tudi število smrtnih žrtev povišalo od 6 na 10. Materialna škoda znaša več kot 11 milijonov, brez računa za čas, ko so stala vozila v popravilu — s čimer se škoda poveča za trikrat! »Ljudje, še posebno pešci, so vse premalo seznanjeni s prometnimi .predpisi. Prava pokora pa so kolesarji in mopedisti. Samo drugih je pri nas več kot sto petdeset. Zahtevajo, da se jih na cesti, in celo na avtocesti, smatra kot druga motorna vozila, o registraciji in prometni predpisih pa nočejo nič slišati,« nas je seznanil s prometnimi težavami v Novem mestu, tovariš Darko Prijatelj, šef prometnega oddelka pri Tajništvu za notranje zadeve. »Največ nesreč je na državni cesti prvega reda med Trebnjem in Novim mestom,« je nadaljeval, »kjer je tudi cestišče z ve- Naše delo mora biti povsod vidno Kakor smo že poročali, je bila v nedeljo dopoldne občinski konferenca ZKS v Šentjerneju. Konference so s« kot gostje udeležili predsednik ObLO tovariš Dodo Majzelj, član okrajnega komiteja ZKS tov. Martin Zugelj in član CK ZKS tov. Niko Siiih. O delu ZKS v Šentjerneju je poročal sekretar občinskega komiteja Slmnniič Ludvik. V svojim poročilu je analiziral uspehe in obenem pokazal na pomanjkljivosti pri delu v preteklih dveh letih. Iz poročila je bilo razvidno, da se naše kmetijske zadruge Se vedno izgubljajo v raznih nekmetijskih dejavnostih in pozabljajo pri tem na svojo osnovno nalogo — posredovalca nuni družbo ih posameznikom. Pri članih uprnvn h odborov si- g!»-de raznih nekmetijskih dejavnosti zt-druge pojavljajo še precej konservativni nazori. Ko gre za pridobitev strokovnega kadra, ki ga bodo zadruge nujno .potrebovala, se slišijo razne opazke: »Kdo jih bo pa plačal?* in »Mi jih ne potrebujemo* Dolžnost članov ZK je, da te in podobne parole najostreje zavračajo. Nasu občina je p rele ž-no kmetijska, zato moramo kmetijstvu posvetiti pllkOgO već pozornosti kot doslej. Mlada industrijska podjetja »Telekomunikacije«, »Podgorje« in Čevljarstvo so se dobro utrdila in se lepo razvijajo. Pri pregleda političnega stanja pa je tov. sekretar ugotovil, da so naš*1 množične organizacije številčno dovolj močne, da pa se njihovega dela ne vidi, kar so nam pokazale tudi minule volitve v občinske odbore, V razpravljanju Je sodelovalo mnogo članov. Vsi so se strinjali, dia članom Z K manjka osnovna ideološka izobrazba :n poznavanje statuta. Zato je naloga osnovnih organizacij, da postavijo to vprašanje na prvo mesto. V osnovni organizaciji ZK v Šentjerneju so se vprašanja Ideološke izobrazbe članstva lotili odločneje kot v ostalih organizacijah. V tej organizaciji so organizirali vrsto predavanj. Razpravljali pa so tudi 0 reformi šolstva in o soclali- 1 lični preobrazbi vasi. Imeli so icdne tedenske študijske it-stanke. Mnogo govora je bilo lii