BIS A! NOVO Glasilo Socialistične zveze delovnega Ijuastva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu Stev. 60-KB-16-2-24 Štev. 3 (409) LETO IX. NOVO MESTO, 22. JANUARJA 1958 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave Št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani Z občinske konference Zveze komunistov v Novem mestu Manj besed - pa več dela KOMUNISTI MORAJO BITI POBUDNIKI SOCIALISTIČNIH ODNOSOV Vrsto problemov novomeške občine je zajelo poročilo sekretarja občinskega komiteja ZKS, vendar ne vseh in zlasti ne nekaterih važnih. V enem samem poročilu tega skoraj tudi ni mogoče narediti. Poročilo pa je bilo osnova za dokaj živahno razpravo, ki je trajala približno pet ur. Delegati organizacij ZK v občini kot tudi gostje so obravnavali številna vprašanja precej kritično, toda objektivno. Med drugim se je pokazalo, da bi bili potrebni pogostejši posveti komunistov o določenih problemih v občini. Vendar smo ga pričakali! Kakšen pa bi tudi bil januar brez belega gosta! Zdaj bodo prišli na račun vsi tisti, ki so že od decembra pripravljali smuči in sanke, kajti kot vse izgleda, jih zima ne misli pustiti na cedilu... Odlomki iz poročila Vrednost bruto proizvodnje se je v občini v preteklih treh letih, povečala za 170 odstotkov. Lani »o se precej povečali tudi dohodki prebivalstva, kar dokazuje znaten porast blagovnega prometa v trgovini. Nekoliko so se dvignile tudi cene. za EVIZOR GRE... V soboto so se na okrajnem komiteju mladine sestali predstavniki mladinskih organizacij, občinskih in okrajnih forumov, da bi se pogovorili o Javnem mladinskem tekmovanju, ki ga bo Radio Ljubljana posnel na trak za-reportažo v eni izmed prihodnjih mladinskih oddaj. Tekmovalne ekipe iz vsega okraja se bodo zbrale v Novem mestu 9. februarja ob 10. uri Mladina pred volitvami dopoldne v kinu »Krka«. Svoje tekmovalce lahko pošljejo vse mladinske organizacije in Zveza študentov. Ekipo sestavljajo trije člani, komisiji pa bo na stavljena tri vprašanja iz področja političnega, družbenega, kulturno-umetnostnega tehničnega in športnega dogajanja odgovarjal eden od njih. Za Zborovanje volivcev občine Žužemberk Zadnji teden so bili zbori volivcev skoraj v vseh šestnajstih volilnih enotah občine Žužemberk: na Dvoru, v Hjnjah, na Seilih pri Sumberku, v Smihelu, 2užemberku in drugod. Pred njimi je SZDL dobro seznanila s bližnjimi volitvami poslancev za zvezni in republiški zbor predstavnike vseh množičnih organizacij. Večina vaških odborov je sklicala predvolilne sestanke predvsem v tistih vaseh, kjer zborov volivcev ne bo. Spat 156 novih! V zadnjem tednu je število naročnikov Dolenjskega Usta spet naraslo za 156 novih naroč-niknv. Tako Ima naše glasilo Dolenjske sedaj že 11.606 naročnikov! Lepa številka, vendar se potrudimo, da jo bomo do konca januarja dvignili vsaj na 12.000. Stari naročniki — pridobite nam vsaj enega novega naročnika. Na zborih volivcev je bil pojasnjen čas in način volitev, volivci pa so bili seznanjeni tudi s tekočimi političnimi dogodki doma in po svetu. Volivci so predlagali in izbrali delegate za volitve poslancev v oba zbora. Prihodnji zbori volivcev bodo v drugi polovici februarja. M.K. Za 8 odstotkov večja storilnost Iz podatkov, ki jih je zbral občinski komite ZKS Novo mesto za poročilo na občinski konferenci, se je storilnost na območju občine lani dvignila za 8 odstotkov. Precejšen del zaslug zato ima boljši način nagrajevanja, deloma pa tudi izboljšane industrijske naprave. Lani je bilo za preosnovo industrijskih podjetij na območju občine porabljeno 240 milijonov dinarjev. premislek bo imela ekipa tri minute časa. 1 Zmagovalec na okrajnem tekmovanju bo potem nastopil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču pred mikrofoni in televizijskimi kamerami v borbi s predstavniki ostalih okrajev. Prva nagrada bo televizijski sprejemnik, tri prvopla-sdrane ekipe pa bodo tekmovale še za izredno nagrado: 90 minut glasbenega programa plesnega orkestra RTL! Ekipo, ki bo v tekmovanju zasedla prvo mesto, bo obiskal v njenem kraju popolni orkester Radio-televizije iz Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamjča in jim eno uro in pol igral, pa naj bo to v še tako oddaljeni vasi. Zaključno tekmovanje bo 22. februarja in se bo tako tudi mladina v razdobju pred volitvami pridružila vsesplošnemu razgibanemu razpoloženju. Tako bo življenje mladine poživilo poleg aktivnega sodelovanja na zborih volivcev in konkretnih političnih pripravah na volitve tudi to tekmovanje z javno mladinsko oddajo, ki Jo za mlade volivce prirejajo Radio-televizi.ja Ljubljana, Centralni komite LMS in uredništvo Mladine. Za tekmovanje vlada med mladino veliko zanimanje. V Ljubljani se je prijavilo že več knt 40 ekip in bodo morali okrajno izbirno tekmovanje za- to imeti večkrait. V Tržiču pa so morali pri posku&ni oddaji zaradi izrednega navala občinstva oddajo prekiniti. Tudi v Novem mestu pričakujemo veliko število prijav, ker vprašanja niso težka in bodo od posebne psihološke skupine prirejena tako, da ne bo recimo ekipa mladih zadružnikov dobila tako zahtevno vprašanje kot ekipa študentov. Za pripravo tekmovanja bosta odgovorni programska in tehnična komisija, ki ju lx> imenoval okrajni komite I '*v Direkten prenos zaključnega tekmovanja bo v soboto 22. februarja zvečer z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. »Gospodarstvo v novomeški občini se naglo razvija, številne probleme pa morajo reševati komunisti enotno in s širšega, jugcslsvancltega stališča,« je dejala na konferenci tovarišlc« Vida Tomšič, ki je slasti pozdravila nagel skok v napredku mesta. več predmetov brez prave utemeljitve. Struktura prebivalstva se hitro menja v prid industrijskega; zdaj je v občini še 52 odstotkov kmečkega prebivalstva. Rast podjetij prinaša s seboj vrsto komunalnih in tudi socialnih problemov, med katerimi so najbolj pereča- — stanovanja. Delavsko samoupravljanje ni v nekaterih podjetjih še dovolj utrjeno. Preskrba prebivalstva ni najboljša, zlasti pa ne cenena. Glede višine cen blaga je Novo mesto med prvimi v republiki! To sicer ugo-tavJjaono že vrsto let, ukrepov za odpravo tetga pa do sedaj še ni bilo. V Novem mestu so tudi zasebne gostilne. Pričakovali smo, da bodo s konkurenco vpJivale na nižje cene, v resnici pa je ravno obratno. Zasebne gostilne prve dvigajo* cene. Družbena kontrola je prešibka. Kršitev zakonitih predpisov je precej, ker je nadzor premajhen. V poročil« sekretarja je bilo omenjenih več konkretnih primerov. Okrajna poslovna ave-za je izdelala načrt za gradn;c nove klavnice izven mesta, ki bi imela tudi mesni predelovalni obrat. Sedanja kdavmea ne ustreza ootrebam in ni ni. pravem kraju. Člani delavskega sveta Klavnice in mesarje se strinjajo, da se poveča podjetje, niso pa pripravljeni prevzeti obveznosti za inv«*:ir jsko posojilo. Ce jim družba zaradi nov obrat in jim Sa pokloni brez vseh obveznosti, potem bi ga vzeli v upravljanje . . . Volitve delegatov Do 23. januarja bodo v glavnem zaključeni v našem okraju prvi zbori volivcev, V nekaterih občinah so zbore zaključili že prej. Zadnji bosta kot kaže občini Šentjernej in Novo mesto, ki sta pričeli pozneje kot ostale občine. Na teh zborih volivcev so predvsem volili delegate za okrajne kandidacijske konference, na katerih bodo izbrali predloge za kandidate za volitve poslancev v Ljudske skupščine. Zbori volivcev so bili na splošno prav dobri. To toliko bolj, ker so volivci mimo volitev delegatov volili tudi krajev- Notranjepolitični tedenski pregled Pravilno nagrajevanje Letos naj bi se osebna potrošnja povečala na prebivalca nekaj tfeč kot 6 %. Porast osebne potrošnje pa je v najtesnejši povezavi s povečanjem proizvodnje oziroma z večjo produktivnostjo dela. Produktivnost pa je odvisna tudi od primernega nagrajevanja. Osebna potrošnja je ena osnovnih gospodarskih nalog, toda njen dvig je bolj kot katerokoli leto povezan z gospodarskimi uspehi. Ne gre toliko za to, da bi določtit meje, do katerih sc moro ali pa se lahko poveča zaslužek v gospodarstvu, pač pa za to, da se zaslužek poveča za toliko, kolikor večji bo gospodarski uspeh. Zato je še celo vainn, kakšno plačilno politiko bodo uveljcr-Ijali posamezni kolektivi letos, ko bodo satni razdeljevali sredstva tvdi za te namene. Gre predvsem za to, da bodo merila Čimbolj objektivna, z drvar besedo, da bo plaČUo dobil zares listi, ki bo ustvaril več, boljše in cenejše. Znano je, da pri nas razdeljujemo sredstva, ki so namenjena za dohodke, 3 tarifnimi pravilniki ter prarilntki o normah m premijah. Čeprav so tarifni pravilniki že dokaj urejeni, skrivajo še mnogo slabosti, med katerimi, so neupravičeno izenačevanje, premajhno upoštevanje kvalifikacij in podob. 0 Take napake ne spodbujajo k večjemu delu in tato bodo morali delavski sveti take tarifne pravilniJ i ponovno popra' viti Pri normah pa ugotavljamo, da je redno mmij d<-la onravl ievega va " Vi delovnega učinka. Ob koncu prefe-klega leta je bilo komaj 4% r'< vseh delovnih ur obračunanih po učinku, če- prav jih je bilo pred leti že nad C5 %. Tudi struktura norm ni pravilna. V kolektivih imajo vpeljanih 29*% izkustvenih norm, 33 % statističnih norm in le. 3S % tehničnih norm. Znano pa je, da so lahko edino tehnične norme objektivno merilo za nagrajevanje dela po učinku. Norme naj bi v letošnjem letu, prav tako kot lani, veliko prispevale k povečanju proizvodnje in proizvodnosti dela. Edino po tej poti bo možno povečevati tudi prejemke posameznih delavcev, kajti znano je, da razdelimo lahko le tisto, kar smo ustvarili. Končno so tu še premije. Tudi s premijami bomo morali vseboti spodbujati večjo proizvodnost in boljšo kvaliteto. Tako, kot so norme priznanje za delo po učinku, po količini, bi morale biti premije priznanje za gospodarnost, za varčnost in boljšo kvaliteto. O premijah zadnji čas proizvajalci mnogo razpravljajo, pa tudi brali smo precej o tem. Moramo pa ugotoviti, da sni o vse preveč poudarjali visino premij, premalo pa vsebino premijskih pravilnikov. Premijske pravilnike smo sprejeli šele pred dobrim letom in zato ni nič čudnega, če se v marsikaterem skrivajo napake. Gre le za to, da bodo morali delavski sveti premijske pravilnike čimpreje popraviti ne da bi čakali na občinske zbore proizvajalcev, ki po zadnjih predpisih lahko zahtevajo revizijo. V tem pogledu čakajo kolektive tri na-b>f/r\ Predvsem bo treba pregledati premijske osnove, z drugo besedo, ugotoviti bo treba, zakaj premije podeljujejo Marsikje imajo v pravilnikih premijske osnove, ki niso na mestu in prav gotovo ne prispevajo k večji proizvodnosti. Med nje spadajo premije za ažurnost, za delovno disciplino, za dober odnos do inozemskih kupcev in vse podobne. Na dosedanjih izkušnjah bomo morali najti zdrave premijske osnove, s katerim* bomo dali priznanje tistim proizvajalcem, ki dobro gospodarijo, ki nekaj prihranijo in lahko to dokažejo tudi s knjigovodskimi podatki. Dalje, ugotoviti bo treba, kdo je pravzaprav premijski upravičenec. Poznamo namreč dve skrajnosti: ponekod dobe premije trije ali štirje vodilni uslužbenci, drugod pa kar vsi delavci po vrsti. Premijo naj bi v resnici dobil le tisti, ki s svojim št-lom lahko prispeva k boljšemu ppslo-vanju podjetja, k večji proizvodnji in boljši kakovosti. In še ena naloga je pred kolektivi. Ugotoviti bodo morali višino premij. V povprečju smo dali lansko leto za premije 2,7 % vseh sredstev, ki smo jih razdeljevali po tarifnih postavkah, normah in premijah. To vsekakor ni veliko. Torfa, ponekod so bili ti odstotki zelo veliki in zato premije previsoke, drugod spet pa premajhni in premije tako nizke, da niso spodbujale proizvajalcev. Tako so v nekem kolektivu podelili celo 6 dinarjev mesečne premije. Pomeni, da bo treba ugotoviti, kolikšen odstotek vsakega nanovo ustvarjenega dinarja bo dobil premiranec. Posebnih izkušenj v tem pogledu še nimamo. Zato tudi tokrat verjetno ne bo šlo brez napak. Toda, kot rečeno, to ni nič hudega, saj se na napakah konec koncev tudi učimo. Ce bomo pravilno nagrajevali, potem se ni bati, da ne bi ustvarili predvidenega povečanja proizvodnje, ni $e bati, da ne bi povrčali produktivnosti dela in. tako ustvarili tudi vse pogoje za predviden porast osebne potrošnje. ne odbore in razpravljali o komunalnih in gospodarskih vprašanjih kraja in občine. V črnomaljski občini so na teh zborih volivci tudi postavljali vprašanja, na katera žele pojasnila ali odgovor. Te jim bodo dali predstavniki ljudskih odborov in političnih organizacij na prihodnjih zborih volivcev, ki bodo v prvi polovici februarja. Do teh zborov volivcev bodo občine nemara pripravile tudi predloge perspektivnega gospodarskega razvoja občine, družbeni plan in proračun, tako da bodo volivci hkrati ko bodo potrjevali kandidate za predsto-ječe volitve seznanjeni tudi z bodočimi nalogami in problemi komune. Razumljivo je, da bodo lahko dajali tudi predloge in stavljali pripombe. Precej je bilo na zborih volivcev vprašanj o bodočih kandidatih. Volivci žele take kandidate, ki bodo pravilno zastopali koristi naše skupnosti v najvišjih družbenih organih in hkrati imeli stalno povezavo z volivci. Tak stik z volivci v dosedanji mandatni dobi v nekaterih volilnih enotah ni bil dober, ali ga skoraj ni bilo. Računamo, da bo zato razprava o kandidatih na prihodnjih zborih volivcev, živahna. Umesten je predlog, naj bi občinski ljudski odbori — in tudi okrajni — v dnevne rede svojih sej vnašali kdaj pa kdaj tudi poročilo ljudskega poslanca o njegovem delu. Ko je maja Jani slana uničila vinograde, so gostinci na mah podražili vino, ki so ga šs Imeli v kleteh. Podobnih primerov, ki so šli v očito škoao potrošnika, je biJo omenjenih več, ni bilo pa povedano, če se je proti storilcem kai ukrepalo. Besede delegatov V razpravi so delegati kritizirali nekaj netočnih navedb v poročilu. O skrajno slabih pogojih stanovalcev v barakah pri šmiheJskem pokopališču je bilo že več govora. Po navadi se za to meče krivdo na podjetje NO-VOLES, kar je bilo tudi v poročilu. Dejansko ie ta baraka last stanovanjske skupnosti, v njej pa stanujejo ljudje, ki so zaposleni v številnih novomeških podjetjih in ne samo pri NOVOLESUV Pri PIONIRJU niso trdili, da občina nima . pravice posegati v podjetje, ker da ie to zveznega značaja. Ko je šlo zato, da PIONIR prepusti mehanično delavnico za potrebe novega obrata Hidromontaže, so samo navajali, da delavnico nujno potrebujejo za svoje potrebe. Delegat podjetja je kritiziral preplačevanje delavcev r>ri Mo-tomontaži, ki da ni v sorazmerju s plačevanjem v drugih sorodnih obratih. Temu se je pridružil tudi delegat Kmetijskega posestva Trška gora. Tudi iz posestva so odšli delavci v Mctošnontažo, na posestvu P* stanujejo. Za neumestno So smatrali tudi opombo, da PD Dušan Jereb noče mladih ljudi v svoje vrste, ker je resnica prav obratno. Zlasti v pevskem zboru je veliko miladincev. Člani PD Dušan Jereb pa niso zadovoljni z odnosom nekaterih komunistov do društva, zlasti pa jih boli, da tako malo prosvetnih delavcev sodeluje v društvu in da podcenjujejo njihove prireditve nekateri vodilni ljudje iz mesta. Za domača društva često (Nadaljevanje na 3. strani) POZNATE DOLENJSKE TOPLICE? , «««« ,:. Ze od nekdaj slovijo Dolenjske Toplice kot eno naših najboljših termalnih kopališč. Oddih sredi prelepih gozdov, krasne okolice in v prijetno urejenem zdravilišča ter kopališču je užitek, ki ga je vredno okusiti. Eden izmed naših naročnikov bo prebil letos v Dolenjskih Toplicah 10 dni — brezplačen kompleten penzion je darilo tega znanega zdraviliškega kolektiva za našo veliko novoletno nagradno žrebanje! Obrat Hidromontaže v Novem mestu Mariborsko podjetje Hidro-montaža bo po dogovoru med podjetjem in občinskim ljudskim odborom Novo mesto postavilo svoj obrat v Novem mestu. Obrat bo stal v Bršljinu v bližini tekstilne tovarne. Ker bodo stavbo za obrat zgradili iz sestavnih delov, ki so jih v Mariboru že pričeli izdelovati, predvidevajo, da bo stavba dogotov- VREME ZA CAS OD 24. JAN. DO 2. FEBRUARJA Zimsko vreme; snežilo bo ie med 24. in 27. januarjem, vsekakor pa okoli 27. januarja in verjetno tudi okoli 31. januarja. Ostale dni suho oziroma jasno vreme ter v iilMlih HOČeh hud mraz. V. M. ljena v treh mesecih. Tovarna bo dala tudi potrebne stroje in vodilni strokovni kader, delavci pa bodo iz našega okraja. Nov občinski komite Na občinski konferenci ZKS Novo mesto so delegati med drugim izvolili nov, 27 članski okrajni komite ZKS. Prejšnji je štel 19 članov, z ozirom na povečane naloge pa je novi številčno ojačan. Hkrati so na konferenci izvolili tudi 88 delegatov za okrajno konferenco in dva delegata za VII. Kongres. Na tem najvišjem forumu ZKJ bosta komuniste novomeške ob-čjne zastopala tovari.šica Mara Rupena-Osolnik iz Beograda in tovariš Franc Beg s Trške gore. Za sekretarja občinskega komiteja ZKS je bil izvoljen tovariš Joie Ravbar-Joit. Novi kovinski obrat, v katerem bodo na industrijski način izdelovali razne dele naprav, ki jih proizvaja navedeno podjetje, bo imel pomembno vlogo pri okrepitvi gospodarstva v občini. Onkološki inštitu; v Novem mestu V sredo 22. januarja prične poslovali onkološki dispanzer, to je zavod za raziskovanje in preprečevanje rakastih bolezni. Dispanzer posluje pri kirurgič-nem oddelku novomeške bolnišnice. Od začetka bo posloval vsako sredo, pozneje pa po potrebi. 7dravstvene storitve v d!-* spanzerju so brezplačne ZUNANJEPOLITIČNI TEDEN S K I PR EG L ED Stran 1 »DOLENJSKI LIST« Jezik za zobe, tovarišica. Ne za deveto go.ro, tu med nami, na Dolenjskem, se je dogodilo, kao- je v tem članku napisano. V odročni hribovski vasi, kamor te po poldrugi uri privede blatna pot skozi gozd in njive, imajo šolo . in učiteljico. Solo že dokaj let, učiteljico pa nikdar nobeno za dolgo. Vsaka težko vzdrži v tamkajšnjih razmerah: sama mora celodnevno poučevati pet oddelkov, voditi upraviteljske posle, roditeljske sestanke, skrbeti za redno delovanje šol. mlečne kuhinje in pripravljati otrokom malico, pripravljati se mora dnevno za poučevanje v 5 različnih oddelkih itd., itd. Pri vsem tem pa si mora še sama kuhati, saj redne prehrane v vasi ne dobi. Zabave nima nobene, pravzaprav pa je tudi ne pogreša, saj ji časa nikoli . ne preostaja. V preskromni sobici v bližini Sole gara vse ure, ki jih ne preživi v razredu ob kupih zvezkov in metodičnih pripravah za delo naslednjega dne. Razen tega se mora še pripravljati za svoj strokovni izpit. Kdor pozna to življenje, se pač ne čudi, da se učiteljice na tej šoli vsako leto menjavajo. Tudi letos imajo tam gori novo učiteljico. Mlada je, polna volje se je lotila težkega dela, saj so ji pri okraju obljubili lepo plačilo za njeno garaštvo: priporočili jo bodo za sprejem na višjo pedagoško šolo. Toda mlado dekle je že obupano in težko bo vzdržalo do konca šolskega leta. N?davno sta jo obiskala okrajni šolski inšpektor in referent za šolstvo ObLO. Čeprav poteka šolsko delo v težavnih razmerah, sta vendar mogla ugotoviti prav zadovo.jive učne uspehe. Po končani inšpekciji pa je učiteljica obema razložila, da ima poleg vseh objektivnih težav silne težkoče z delom šolskega odbora, zlasti njegovega predsednika in konkretno navedla več primerov. Da bi slišala še drugo plat zvona, sta nadzorujoča povabila v šolo predsednika šolskega odbora na razgovor, ki je bil nad vse za-nimiv, poučen in koristen- Pokazal je sledeče: Predsednik šolskega odbora nima niti najmanj razumevanja za garaško delo učiteljice. Njegova rezko izrečena zahteva, da je učiteljica za to tu, da bo delala po vseh o-rganizacijah, priča o tem, da predsednik ne ve al; Pa neče vedeti, kaj je učiteljeva osnovna dolžnost in koliko časa in truda je potrebno za izvršitev tega dela. Mimogrede povedano pa se učiteljica ostalega dela kljub prezaposlenosti ne brani, saj je pripravljena, ,da z mladino naštu-dira 1 dramsko delo in da jo uči narodnih plesov. Predsednik šolskega odbora ne upošteva dejstva, da se mora učiteljica ravnati pri svojem delu po navodilih reoubli- Rozpust Ljudske skupščine LRS Potem ko sta oba zbora na ločenih in skupnih sejah sprejela družbeni plan in proračun LRS ter več odlokov in zakonov, je predsednik Ljudske skupščine Slovenije tovariš M--ha Marinko na skupni seji obeh zborov 16. januarja razglasil odlok o razpustu Skupščine tretjega sklicanja. Naš obisk Jožko sedi na beli posteljici in resno gleda po sobi z velikimi rjavimi očmi, kako sestra Justina prinaša kos'lo na mizo in se mu prijazno smehlja:' »Boš papat, Jožko?« Čeprav je Jožko star že dve leti, nič ne odgovori, ampak samo gleda, gleda ... Ko mu sestra pomaga pri kosilu, se po vsaki žlički vleže nazaj na blazino. »Ne boš več, Jožko?« Odkimal je. Sestra gre k naslednji posteljici. Tam jo debela Martinca že komaj pričakuje... »Dober dan!« pozdravi vsakogar, ki stopi v sobo, korajžni Crnomaljčan Mladen. Kar hitro se je na- vadil na novo družbo, čeprav je šele včeraj prišel, in s Cirilom si tudi že kaj ponagajata. »Pa veliko mesa, sestra!« moleduje Ciril, ki se je nedvoumno pogladil po trebuščku, ko sem ga vprašal, če ima rad meso. Najedel se ga je, da bi mu bilo kmalu slabo. Pa vseeno se mu stoži po domu. Nogo ima v opornici pa jo prestavlja po postelji in pravi, da je to njegov konjiček. »Mama/.. « Mladen gleda nekam v prazno, »...a ja, saj ni mame!« se zave in se nasmehne. Operacije, ki ga čaka, se skoraj nič ne boji, ker mu je Ciril povedal, da bo dobil narkozo in ga ne bo nič bolelo. Sestro Justino Podpadec imajo vsi radi. Pravijo ji kar teta. Pa ima tudi res za vsakega prijazno besedo in topel pogled. Njena mehka roka je skoraj taka kot mamina. Čeprav je bil petek, ki po njenem ni dober dan, smo jo obiskali kar med malimi bolniki. »Z veseljem delam na tem oddelku Že poltretje leto. Dveletno šolo za otroške negovalke sem končala v Ljubljani,« je pripovedovala, »in otroke imam zelo rada. Včasih so tako ljubki, da ml je res težko, še posebno, če ne morejo povedati, kje jih boli.« »Doma sem iz Trebnjega, pa se mi zdi, da sem kar preblizu doma. Rada bi šla kam dlje po svetu,« se je pošalila. »Saj v Novem mestu res nimaš kam iti...« »... tisto je pa kri vzel; kaj nisi videl nekaj rdečega tam not?« razpravljata Mladen In Ciril. »Ciril je sploh cel junak,« ga pohvali sestra Justina, »ko so mu zadnjič spet vzeli vodo iz kolena, ni maral več narkoze. Zdaj bo kmalu zdrav in bo šel spet domov na Krmelj ,..« V bolnišnici je vsak samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, ker so vse postelje zasedene. Nekaj jih imajo celo po drugih sobah. Za vse male bolnike je 10 posteljic res premalo, saj tpita tudi po dva na eni, Je ne gre drugače. Ob enih bo Justino zamenjala Andreja. ških in okrajnih organov in da zahteve šolskega odbora ali njegovega predsednika nikakor ne smejo biti v nasprotju s temi navodili. Predsednik šolskega odbora je širil o učiteljici povsem izmišljeno trditev, da je bila na to šolo kazensko premeščena. Ali je s tem pripomogel učiteljici k utrditvi njeneSa ugleda med otroki in vaščani?*Ali je mogla ta neresnična govorica, ko j« prišla učiteljici na uho, vzpodbudno vplivati na njen0 delo? Predsednik šol. odbora je zahteval od učiteljice, da pripravi prireditev Novoletne jelke v večernih urah, da bi se potem prireditev nadaljevala kot silvestrovanje ene izmed krajevnih organizacij. Iz razumljivih razlogov je učiteljica odklonila večerno uro za otroško prireditev, zato je prišla v nemilost pri predsedniku šol. odbora. Ta pa je celo zagrozil nekemu va-ščanu. da bo zletel iz organizacije Zb, če bo v šoli nastopil kot Dedek Mraz, kakor je bilo dogovorjeno. V resnici Si tega ni upal in učiteljica je bila pri-sljena, da je prireditev speljala brez njega, čeprav je bila največja želja otrok prav to, da bi videli Dedka Mraza in prejeli darila iz njegovih rok- Vaščani učiteljici marsikaj povedo. Tako je od njih izvedela, da se je žena predsednika šol. odbora zelo hudovala, ko je izvedela, da bo novoletna jelka proti volji njenega moža popoldne in ne zvečer. »Naš ji bo že pokazal!« je govorila predsednikova žena. Gotovo s tem ni dvignila ugleda ne sebi ne svojemu možu ne učiteljici! Najbolj pa osvetljuje razmere, v katerih mora živeti in delati ta učiteljica sledeče: Ko je ob inšpekciji pripovedovala inšpektorju in šol. referentu v navzočnosti predsednika šol. odbora o govorjenju njegove žene, je ta jezno pogledal, divje udaril s pestjo po klopi, da se je stresla učilnica in za-vpil: »Jezik za zobe, tovarišica!« Menda ni potrebno ničesar več dalje navajati. Vsakdo si že iz navedenega lahko ustvari sliko težkega življenja in dela te mlade učiteljice. Toda vsiljuje se vrsta drugih vprašani, čemu je šolski odbor in njegov predsednik? AH zato, da vsestransko pomaga šoli pri prizadevanju, da doseže čim večje učne in vzgojne uspehe, ali zato, da z nemogočimi zahtevami in absolutizmom jemljP rlelavoljnim veselje do dela? Kdo bo še v bodoče vzdržal pri takih odnosih? Ali je prav, da na tako težkem mestu dela 1 sama učna moč. pa čeprav je po drugi strani tudi res, da učnih moči vsepovsod še primanjkuje? Ali ne bi koristilo tudi va-ščanom samim, če bi nekoliko razmišljali o vzrokih, ki že vsa leta obstoja te §ole silijo učiteljice, da beže od njih? Ali ne bi bilo mogoče mnoge od teh vzrokov z dobro voljo odstrani-IJi? Kdo ima večjo škodo ob stalnem menjavanju učiteljstva kot vaščani sami? In končno, »H ni za delo šolskega odbora odgovoren tudi občinski ljudski odbor, ki ga je imenoval? Vlak povozil kravo B Anton Milavec iz Kloštra pri Hf Gradacu v Beli krajini je 14. fH decembra gnal živino na napadi Jališče na Lahinji. Prav ko jt S živina prišla do železniških za-=== pornic v bližini gradaške postali je, ki so bile spuščene, je pri-H= vozil od Metlike tovorni vlak. 1=1 Ena od krav je obšla zapornic« Ig in skočila na tir. Vlak jo J« HI podrl, jo rinil 99 metrov daleč Ig proti postaji in jo popolnoma = 'razmrcvaril. Lastnik trpi okoli = 50.000 din škode. Ob kravo j« s- prišel predvsem zaradi neprevidnosti. Minili so časi, ko so predsedniki vlad zahodnih držav kratko malo pošiljali v Moskvo prepise istega odgovora, ki so ga po navadi kaj hitro sestavili. Zdaj je precej drugače. Ze odgovor britanskega premiera Macmillana na poslanico sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina kaže, da med zahodnimi zavezniki obstajajo precejšnja nesoglasja glede najboljše poti za sporazum z Rusi. Pravtako kot predsednik Eisenho-wer je tudi Macmillan dal Rusom zagotovila, da Zahod ne namerava napasti Sovjetsko zvezo. Toda Eisenhoner je zavrnil zamisel o sklenitvi nenapa-dalnega pakta med Vzhodom in Zahodom, ki jo Macmillan še zmerom zagovarja. Kar zadeva sklicanje konference na najvišji ravni, sta menda Eisen-hower in Macmillan proti njej, če ne bi prej sklicali konference zunanjih ministrov. Toda predsednik francoske vlade Felix Gaillard vidi v konferenci zunanjih ministrov samo pripravo na konferenco predsednikov vlad držav Vzhoda in Zahoda. Medtem ko je za-hodnonemški kancler Adenauer gladko zavrnil poljski načrt o ustanovitvi »brezatomskega« pasu v Srednji Evropi, je Eisenhower obljubil proučitev tega predloga, Macmillan pa bi rad ugotovil, »ali so v njem elementi, ki bi lahko predstavljali temelj za neki alternativni predlog«, (karkoli že to pomeni). Skratka, Moskva ne prejema na svoje poslanice več kopije istega zahodnega odgovora, ampak odgovore »v odtenkih«, kar pa seveda ne po- meni, da se Zahod ne posvetuje, preden odpošlje odgovor v Kremelj. Očitno ameriški zunanji minister John Foster Dulles sam čuti, da mu zavezniki zamerijo njegovo togost in trmasto vztrajanje pri preživelih M črtih. Zato Je skušal biti v svojem zadnjem govoru prožnejši, ne da bi se odpovedal svojemu odklonilnemu stališču do pogajanj s Sovjetsko zvezo. OD TU IN TAM Za njegovo »priljubljenost« pa je značilen tale dogodek: med sprejemom v ameriškem veleposlaništvu v Londonu je nekdo dejal, da bi moral Dulles od potovati v Moskvo in se tam pomeniti s sovjetskimi voditelji. Nekdo izmed ameriških diplomatov je nekoliko za hrbti drugih zagodrnjal: »In bi moral tam tudi ostati.« Se leta 1955 so Angleži ponosno govorili, da sta Malta in Ciper nepogrešljivi oporišči britanske moči v Sredozemlju. Malta je danes v takem položaju, da grozi z odcepitvijo, ker grozi otoku zaradi nove vojaške in gospodarske politike Velike Britanije brezposelnost. Ciper pa je po ponesrečenem napadu na Egipt izgubil skoraj ves svoj vojaški in strateški pomen. Tudi v svetu vojaške tehnike se je marsikaj spremenilo. Celo trdim konservativcem v Londonu se je posvetilo, da bo treba nekaj ukreniti. Zamenjali so guvernerja in slišijo se glasovi, da bodo dovolili celo nadškofu Makariosu vrnitev na otok. Ta je pred nekaj dnevi zaprosil za turiški vizum- da bi lahko odpotoval v Turčijo in se tam pomenil s turškimi voditelji. Odgovorni turški funkcionarji pa so mu vizum grobo zavrnili. Pred kratkim so sporočili, da bo Sovjetska zveza demobilizirala tri sto tisoč vojakov. Na Zahodu so takoj pripomnili, da bo SZ to storila zato, ker ji primanjkuje delovna sila v industriji in ker je to propaganda. Hkrati pa žalostno ugotavljajo, da bo ta korak kljub temu ugodno odmeval v svetu. Pravzaprav je res, da se ne bi nikjer na svetu upirali, ko bi bilo manj vojakov in več delavcev, kar pa zadeva propagandno plat te zadeve, zakaj ne bi še Zahod trko uganjal propagande. V Alžiriji pravijo, da je zdaj četrte leto bojev in da bo to tuđi zadnje. Baje je to »zadnjih petnajst minut«, ki jih generalni rezident Lacoste napoveduje vsaj poldrugo leto. Tisti, ki to trdijo, so Francozi. In niti ne vsi Francozi: samo najbolj optimistični. Ti trdi-, jo, da se je policiji in vojaštvu že posrečilo po mestih zatreti terorizem in da ni potrebna več policijska ura. V mestu Alžiru res ni bila potrebna — eno noč. Potem so je spet vzpostavili. Sicer pa tudi ko bi bilo res, da so mesta »pomirjena«, nikakor ni res, da je pomirjeno podeželje. Nedavna »bitka za nafto« je dokazala, da so uporniki slej ko prej močni. Nasprotno je res: osvobodilna vojska postaja vedno močnejša in enotnejša. Notranjih razprtij je vedno manj. Konca krvavi vojni pa še ni videti nikjer. Kramljanje o gradbeništvu Dostikrat kdo napiše reportažo samo zaradi honorarja,, pri tem pa nehote z nepremišljeno besedo koga užali ali pa se pri ljudeh, ki stvari bolje poznajo, osmeši. O napakah v gradbenih storitvah je večkrat kaj napisanega. Od vsega pa je le nekaj kritike upravičene, vse ostalo je natolcevanje, ki izvira iz enostranskih laičnih gledišč. Zakaj ne bi enkrat opisali še druge strani medalje? Projektant, ki v skopo odmerjenem času ne obdela načrtov do potankosti, ni ničesar kriv! Nedolžen je tudi pooblaščeni zastopnik investitorja, ker ima premalo časa, da bi se ukvarjal z vsakdanjimi problemi na delovišču. Vse napake je zagrešil izvajalec, podjetje, točneje: Janez, Martin in Tone, ki so zidali! Kako pa ti ljudje živijo — to še ni nihče povedal. Iz opisa ustvarjalnega vrveža, iz fotografije mogočne zgradbe, ki »smo jo zgradili« in iz članka o napakah, »ki so jih napravili«, tega ni moč razbrati. Martin pride na delo nad dve uri daleč. Vsak dan, v vsakem vremenu, peš. Tema je še, ko gre od doma in mrači se, ko se vrača. Nevajeni bi se utrudili že na poti, Martin pa, ki ima že pet križev, ne reče nič; preda še tempu premetavanja, prenašanja, nakladanja ... Marsikatero težko samokol-nico betona je treba dvigniti, zapeljati, obrniti. Stotisoči kosi opeke odrgitejo prste do krvi in apno razžre še tako utrjeno dlan. Nešteto prask, potrebnih in nepotrebnih udarcev, urezov, vbodljajev terja nevarnost, ki preži vsepovsod. In blato, ki se oklene čevljev, da zavira korak, in dež, ki počasi, zoprno pronica skozi obleko do kože. Vendar gradbinec ne toži, le včasih grobo zakolne ter kljubuje mrazu, vetru in vročini. Martin in Tone in Janez vedo, da mora biti plošča zabetonirana. Zato se ropot mešalca, brnenje dvigala, vpitje delavcev ne prekine po osmih urah. Pesem dela se razlega v noč in sence se nenehno premikajo še potem, ko gredo ljudje iz kina, z zabave ... Ta in oni pa prenekatero noč ne spi. Vsak centimeter na objektu mora biti na svojem mestu, materialov ne sme nikoli zmanjkati, ljudje morajo biti pravilno razporejeni, nihče se ne sme ponesrečiti, zaslužiti morajo pravično, po učinku ... Nešteto nalog, majhnih in velikih! Gradbeništvo je nepriznana sezonska dejavnost. Vodstva gradbenih podjetij se vsako leto ponovno bore z nerešljivim problemom: delovna sila. Spomladi še ni načrtov, niti investicij — delavcev ne potrebujejo. Sele proti jeseni se sezona razmahne in preide v mrzlično naglico — sem delavce, kje so delavci? Takoj nato tipkajo odpovedi, ponujajo letni dopust, zimski dopust, polovično plačan in neplačan dopust. Delavci pa mesec ali dva kolnejo za pečjo, ker jih narava ni obdarila z zimskim spanjem. Spretnejši si najdejo medtem zaposlitev v industriji, kjer pod streho na toplem stalno delajo in zaslužijo enako ali celo več. Perpetuum mobile! Kakor v porog dobi planiranja pa se celo dogodi, da investitor prav tedaj, ko je gradnja v najlepšem zagonu, nenadoma javi pardon! — prizna, da nima več denarja (strokov-neje: finance so izčrpane), čez nekaj dni je delovišče spet prazno. Končno je objekt predan investitorju. Če se zapelješ po novi cesti in stopiš na parket, ne boš videl nikjer blata. Tn če se boš, dragi koristnik, vselil tri dni za prvim, ne boš ničesar zamudil, kajti tudi on ni in ne bo doumel problemov, ki so bili. (P. S. Tovariš Ra, ki v članku »Iz luknje do odločbe in stanovanja« ugotavlja, da so nekatera dela v bloku nemarno opravljena, naj se uveri, da je besedica zastavljena mjmnnj — neumestno!) Da. IZ RAZNIH STRANI PRA5IČJEREJCI POZOrt! Ce zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo vašemu žepu, zato prašiče oderite in odne-•ite kožo zbiralnici •KOTEKSA«, ki vam bo plačal lepe denarcel 18 TON SLADKORJA NA CESTI ». .. začutil sem, da me kamion veft ne uboga. Potegnilo me je na levo stran ceste, skoraj na njivo. Podzavestno sem zavil na desno, toda voz Je bil kot ponorel. Spet je potegnil na levo ln zdajci se je postaval povprek čez cesto,« je pripovedoval prometni komisiji šnfer Franc Bizjak, ki je v četrtek vozil sladkor iz tovarne v Osijeku v Portorož. Na odseku ceste I. reda pri vasi Malo Mraševo se je njegovemu »OM Orlonu« utrgalo pol vlečne vezi za prikolico in po kratkem plesu po cesti se je prikolica z desetimi tonami prevrnila na travnik ob cesti. Sreča v nesreči je bila, da se vreče niso skoraj nič poškodovale ln Je skozi cerado pokukalo na tiavnlk le kaki dve kili belih kri-italčkov, Sladkor s prikolice 1bo potem preložili na drug kamion ln glavna Skoda Je pravzaprav zaradi za-nude pri dostavi Mehaniki »Gorjancev« pa bodo najbrž v bodoče svoja vozila temeljiteje pregledali, saj bi nezgoda lahko imela mnogo hujše posledice. • Na povabilo Vladislava Gomulke se je prvi sekretar CK KP ZSSR Niklta Hruščev tri dni mudil na Poljskem in imel razgovore z vodilnimi člani potiske delavske združene partije in vlade. • Po enodnevnem neuradnem obisku v Jugoslaviji je predsednik indonezijske republike odpotoval s posebnim letalom na kraiek obisk v Sirijo. Pred odhodom je dr. Sukamo izrazil željo, da bi prijateljstvo med Jugoslavijo in Indonezijo ostalo večno. Značilno je, da je Jugoslavija edina evropska država, ki jo Je predsednik indonezijske republike ob tej priložnosti obiskal. • Med Francijo In Tunizijo Je spet prlSlo do napetosti, ko so po francoskih trditvah s tiinizijskega ozemlja vdrli v Alžirijo, napadli francoske vojake in odpeljali s seboj nekaj francoskih vojakov. Francozi so zaletavo takoj prekinili pogajanja s Tunizijo o pomoči, Gailard pa Je kot posebnega odposlanca poslal v Tunizijo nekega generala, ki je služil v Tuniziji še takrat, ko Jc bila ta francoski protektorat. Predsednik tunizijske vlade tega odposlanca ni hotel sprejeti. 9 Francoska oblastva so grobo krSila mednarodno pravo, ko sta 18. t. m. dve francoski bojni ladji 45 milj od obale — torej v mednarodnih vodah — zaustavili jugoslovansko tovorno ladjo »Slovenijo«, ki je med drugim tovorom prevažala nekaj streliva In orožja za neko maroško firmo v Casablancl. Francoski bojni lad.ll sta prisili »Slovenijo«, da Je pristala v alžirskem pristanišču Oranu, kjer so francoska oblastva znple-nila tovor streliva in orožja. NaSa vlada je ostro protestirala pri francoski vladi zaradi te očitne kršitve svobodno plovbe po morju in mednarodne ga prava. III!III!I!I!!II!IIIIIIIIIIIIIIIII!!!I!IIH V VSAKO HIŠO • DOLENJSKI LIST! Na podlagi člena 143 Zakona o delovnih razmerjih razpisuje upravni odbor trgovskega podjetja ŽELEZNIM — Novo mesto delovna mesto ŠEFA RAČUNOVODSTVA POGOJI: srednješolska Izobrazba z najmanj 5-letno prakso v samostojnem vodstvu računovodskih poslov v gospodarskih organizacijah. Plača po tarifnem pravilniku podjetja ozir. po dogovoru. Nastop službe 1. februarja ali po dogovoru. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja dostavite uprav, odboru podjetja najkasneje do 31. januarja 1958. Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom Oktobrske revolucije \jtmM jajej m Ko so orožniki zajeli skupino »zelencev« na Oštercu nad Kostanjevico, so se ostale skupine brž zbrale na Oštrcu. Formirala se je četa upornikov, ki je štela blizu 100 mož. Večina je bila oborožena z vilami in kosami, nekateri pa so imeli puške. Uporni kmetje so odšli v Orehovec, kjer se jim je pridružilo še nekaj ljudi, in nato krenili do kostanjeviškega gradu, kjer je bilo okrajno sodišče z zapori. Na zahtevo upornikov je sodnik dr. Lozar moral odpreti zapore, da so jih uporniki pregledali. Vse zapornike so spustili in nagnali domov. * Ker v sodnih zaporih niso našli svojih zaprtih tovarišev, so odhiteli v Kostanjevico. Tam so obkolili in napadli žandar-merijsko postajo. Ker so bili orožniki o nameravanem napadu obveščeni, so aretirane kmete iz zapora v pritličju odvedli v prvo nadstropje, jih dobro zvezali in čakali na napad. Po skoraj enourni borbi so se uporniki morali umakniti, ker jim je zmanjkalo municije. Po napadu se je uporniška četa /npet razšla. Nekatere skupine so se zadrževale v Gorjancih, nekateri pa so se skrivali okrog doma. Skoraj vse so orožniki kmalu polovili. Vojne obveznike so poslali v vojaški zapor v Ljubljano, ostale pa v Novo mesto. (Po podatkih Janeza Jereleta iz Karelč.) Kljub ponesrečenemu uporu in nasilju je leta 1920 kar 125 kmetov v nekdanjih občinah Podbočje in Kostanjevica glasovalo za socializem. VRENJE PO BELI KRAJINI Prve dni novembra 1918 se je po Beli krajini razširila vznemirljiva vest, da se s Hrvaško bliža »zeleni kader«, ki povsod ropa in celo mori. Ta alarmantna govorica je kot blisk švigala po belokranjskih vaseh od Kolpe do Semiča in sejala med ljudi neverjetno paniko. 2enske so hitele, da bi napekle čimveč kruha, starejši možje in otroci pa so skrivali živež, obleko in živino. Vse se je pripravljalo na beg... Odmev tega preplaha je prišel celo do Ljubljane. »Slovenski narod« je 9. novembra 1918 objavil obširno poročilo, da je »zeleni kader« že na Dolenjskem. Po vesteh iz Bele krajine je »zeleni kader« 6. novembra prekoračil Kolpo in ogrožal Ko-■telj in Poljansko dolino. Kolpo je prekoračila predhodnica 500 mož, za njo pa H je bližala glavnina 1000 mož. Zaradi tega je »Slovenski narod« zahteval, da je treba nujno vzpostaviti močne straže v črnomaljskem okraju, hkrati pa naj bi narodna vlada v Ljubljani preskrbela amnestijo za člane »zelenega kadra«. Čeprav so na Hrvaškem res bile številne močne skupine »zelenega kadra«, ni nobena vdrla v Belo krajino. »Slovenski naroda je 12. novembra moral objaviti demanti orožniškega poveljstva v Ljubljani, da je po uradnih poročilih iz Črnomlja netočna vest o prihodu »zelenega kadra« preko Kolpe. Namesto »zelenega kadra« so tedaj prihajali v, belokrajinske vasi domači možje in fantje, ki so se vračali z vojske. Ti izmučeni povratniki so bili sedaj čisto drugačni ljudje z drugačnimi nazori kot nekdaj, ko jih je cesar klical pod orožje. V Semiču so Ivan Malnarič iz Mladice, Anton Drganc, ki se je kasneje izselil ■ Argentino in tam umrl, ter drugi nezadovoljni povratniki prve dni novembra 1918 napadli žandarmerijsko postajo in razgnali žandarje. Nato so se spravili na županstvo v Semiču. Odstavili so osovraženega klerikalnega župana Jakoba Pluta, ki se je zatem nekaj časa moral celo skrivati pred razjarjenimi ljudmi. Namesto Pluta je nato županske posle vodil podžupan. Jože Mi-helčič, ki so ga ljudje priznavali za župana, ker je bil nekaj časa tudi v vojski. (Po podatkih A. Hoenigsmana, dr. L. Mi-helčiča ln L. Bukovca.) Semiški klerikalni in liberalni veljaki so bili vznemirjeni. Zato so 17. novembri 1918 ustanovili skupen političen odbor. Semiški kaplan Anzelm Pollak je šel nato celo na sestanek liberalcev. (Dopis Val. Učaka 4. XII. 1918, škof. arhiv, v Lj.) Liberalci so 7. in 8. decembra 1918 priredili več shodov po Beli krajini: v Dra-gatušu, Črnomlju, Metliki in Semiču, na katerih je nastopal metliški rojak dr. Fuks Iz Ljubljane. Čeprav je »Slovenski narod« o drugih shodih hitro in obširno poročal, je o turneji po Beli krajini šele 11. decembra 1918 objavil kratko notico, da so bili vsi shodi zelo dobro obiskani, toda »sploh se opaža, da so nekateri bolj boljševiško navdahnjeni elementi v Beli krajini«. V nedeljo 8. decembra ob 3 popoldne se je y veliki lopi gostilne Bukovec v Semiču zbrala precejšnja množica. Ko je hotel nastopiti liberalni govornik dr. Fuks. ki so ga mnogi dobro poznali, mu zboro-valci niso pustili do besede. Očitali so mu, da jih je med vojsko v 17. polku v Juden-burgu nemško ogovarjal, Jih nI hotel poznati in je bil še strožji kot nemški oficirji. Prerekanje se je brž spremenilo v splošno kričanje. Zato je dr. Fuks s polnimi ušesi ostrih očitkov in groženj čez kake pol ure zapustil shod. (A. Hoenigsman.) Kasneje so liberalci očitali klerikalcem, >'da se je nasilno motilo shod JDS (Jugoslovanske demokratska stranke) v Semiču dne 8. decembra ob strani pristašev S T S (Slovenske ljudske stranke)'. (-Slov. narod«, 27. XII. 1918.) Klerikalne ^Dolenjske novice< pa so 2. januarja 1919 točneje pisale, da je »boljševiški duh zašel tudi že v dolenjsko mirno ljudstvo« in da je »takšen žalosten in vse obsodbe vreden slučaj« bil tudi v Semiču. Socialistični »Ljudski glas« je šele 25. julija 1919 v dopisu iz Semica, ki ga je poslal Anton Hoenigsman, poročal o polo miji liberalcev, ki jim »bolj pametni kmečki fantje, ki so se vrnili od vojakov, niso dovolili govoriti in zaradi toga so se tako razsrdili, da so jo takoj odkurili in niso se več vrnili v te kraje«. * Semič je bil torej razglašen za nevarno boljševiško gnezdo. Zato so januarja 1010 poslali v Semič vod srbskih vojakov, ki r > pod vodstvom orožnikov hodili iz vasi dO vasi in lovili mlajše moške, da bi jih mobilizirali. Toda ta hajka je bila brez uspeha, ker so se fantje še pravočasno poskrili, Tudi drugod v Reli krajini se je Čutilo revolucionarno vrenje. Ko so januarja 1919 klerikalci sklicali shod v Črnomlju, so ljudje vso noč demonstrirali. V nedeljo 2. februarja 1919 pa Je bil v Črnomlju -sijajno obiskan socialističen shod*, ki je potekal v najlepšem redu. Dopisnik v socialističnem "Nnpreju« je v poročilu o črnomaljskem shodu Relokranjce pozival: »Sociji, na plnn! Naša ura je prišln! Valu, ki se vali iz daljne Rusije, se ne ustavi več noben veter!... Ponesite, sociji, naše ideje od hiše do hiše! Prosto fluditvo, združi se!« Za liberalci, srbskimi vojaki in žandarji so prišli v Semič pomirjevat še duhovniki. Od 1H. do 23. februarja 1919 so tam imeli misljon. ki je bil »po zmedah, ki Jih je povzročil.) dolga vojska v nazorih in življenju, resnično potreben«, (»Domoljub«, 13. III. 1919). Tn škof Jeglič je 28. februarja 1919 zabeležil v svoj dnevnik: »Misijonl so se začeli. Iz Semiča sem zvedel, da je uspeh dober.« 51999999999 425999999999999999999999999999999999999999999999999999914 Stev, 8 (409) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 1 - pa več Razgovor v BELI U (Prenos s 1. strani) ni denarja, za gostovanja tujih pa se vedno najde. Tudi glede odnosa podjetja HOG do Industrije perila glede stavbe na Glavnem trgu, podatki niso bili povsem točni. »ROG« je zahteval le manjSe prostore za sikiladišča kot pogoj, da prepusti stavbo Industriji perila. Dejansko je bila stavba pet let brez gospodarja, šele potem pa je bila z odločbo Predsedstva vlade dodeljena ROGU. Nagla rast MOTOMONTAŽE Na kritiko je odgovoril delegat Motomontaže, ki je poudaril, da pri njih pač plačujejo delavce po storilnosti in kakovosti. Menil je, da je treba dobro delo pošteno plačati. Kolektiv Motomontaže da se odlikuje z globoko socialistično zavestjo do skupnosti in do delavca. Storilnost so izredno dvignili. Hkrati ko so povečali plače delavcem so znižali cene avtomobilom. Dokaz, kako so dvignili storilnost in prizadevnost vsakega posameznika. Podjetje je bilo ustanovljeno septembra 1955, sedaj za zaposluje že 320 delavcev. Sposobni so, da izdelujejo karoserije za avtomobile znatno ceneje kot druga podjetja. V delo so sprejeli tudi stare borce, ki so jih drugod odpustili. Geslo kolektiva je skrb za povečanje proizvodnje in skrb za ljudi. V nadaljnji razpravi so delegati obravnavali še stanje v kmetijstvu, položaj v kmetijskih zadrugah, govorili so o obrti, o delavskem samoupravi j a-' nju, o nepravilnem zaposleva-nju kmetijskih strokovnjakov, ki bi morali biti čimbliže proizvodnji, ne pa sedeti v pisarnah v mestu, dalje o problemih državnih posestev, o premajhnem izkoriščanju sredstev za dvig kmetijske proizvodnje, o kaj šibkih začetkih socialističnih odnosov na vasi, o nepra- vilnostih pri odkupih (posredništvo) in še nekaterih problemih, ki jih je več kot dovolj, ki pa jih morajo komunisti poznati in dajati pobudo za pravilno reševanje. Razprava je dokazala, da komunisti te probleme poznajo. Veliko besed, a malo dejanj Sekretar okrajnega komiteja 2KS Jože Borštnar je poudaril, da je novomeška občina lahko ponosna na dosežene uspehe v pretekLih letih. Dotaknil se je med drugim tudi novomeškega trga in menil, da o tem že dolgo razpravljamo, ničesar pa ni bilo storjenega, da bi se to izboljšalo. Med ljudmi bi bilo mnogo manj kritike4, če bi bilo več sestankov SZDL, na katerih bi se pogovorili o številnih problemih. V trgovini žal velikokrat manjka poslovne morale in socialistične zavesti. Nesporazume med podjetji bi lahko rešili z neposrednim stikom komunistov podjetij. Na koncu je povzela besedo organizacijski sekretar CK Slovenije tovarišica Vida Tomšič, ki je med drugim izrazila zadovoljstvo, da se gospodarstvo v občini tako naglo razvija. Razumljivo je, da se pri takem skoku porajajo številni problemi. Ni lahko včerajšnjega kmeta prekvasiti v upravljalca socialističnega podjetja. Razvoj podjetij prinaša s seboj probleme stanovanj in drugih komunalnih naprav pa tudi socialne probleme. Vse to je treba reševati, čeprav imamo v take namene zelo malo sredstev. To pa zahteva enotnost komunistov in gledanje na stvari iz širšega, jugoslovanskega stališča. Ni prav, da eno podjetje podcenjuje drugo. Podjetja imajo različne pogoje, zato tudi ni mogoče uporabljati »uravnilovke« pri plačevanju. Pogrešala je razprave o delu občine. Podjetja so del komune, tu pa ni videti povezave. Občina je or- V petek zvečer so se na Ajdovcu pomenili volivci Iz petih naselij se je v petek zvečer zbralo v šoli na Ajdovcu kakih 45 gospodarjev in gospodinj na prvi letošnji zbor volivcev. Pogovorili so se o bližnjih volitvah ljudskih poslancev. Pomen in način volitev sta obrazložiJa najprej matičar Berkopec in predsednik OZZ, Viktor Zupančič, potem so pa volivci izbrali svoja delegata za kandidacijski konferenci. Na konferenci v Dol. Toplicah bo Mopctel Dobro blago se samo hvali, to že dolgo vemo; posebej pa velja to za N0V0TEKS0VE kamgarne, ki so zaridl dodatka EULANA odporni proti moljem. Zato zahtevajte povsod blago iz domače tovarne N0V0TEKS! zastopal AjdovČane Štefan Iskra, v Novem mestu pa Anton Urbančič. Ljudje so se tudi menili o kandidatih za nove poslance. Naročili so izvoljenima delegatoma, da naj glasujeta na konferencah za tale dva kandidata: Viktorja Zupančiča za republiški zbor, Nikn Belopavlo-vič pa naj bi kandidiral-za zvezni zbor. Z dosedanjim javnim delom obeh tovarišev so ljudje v Suhi krajini zadovoljni in ju zato želijo za kandidata. Po izvolitvi delegatov se Je razpletel živahen pogovor o elektrifikaciji Ajdovca, Ljudje imajo že skoraj v vseh hišah notranje napeljave, stikala in senčnike pod stropi. Manjka pa daljnovod ln transformator, čeprav . imajo za sledrtje*a pripravljeno že opeko ln si roj. Dasi SO f}nh; 1: do\'r>!'(<" '" ffft'r1 večjih količin lesa, ki naj bi ga prodali zadrugi, ta pa bi izkupiček vložila v elektrifikacijo, ni pregleda, kako je s tem lesom. Vse premalo se ljudje sami brigajo, da bi zbrali osnovna sredstva za novo luč. Pomoč skupnosti bo seveda sledila domači pripravljenosti za napredek. Zato so okrepili elektriftkacijskl odbor in mu naročili, da uredi vprašanje poseka in odkup tega lesa, Izvoliill so še nov šolski odbor in se pomenili o članih za nov krajevni odbor. Ljudje so pohvalili delovodjo Vidmarja, ki gradi s skupino deklet in mladincev pot od Ajdovca proti Brezovi Rebri, Tf ganizator proizvodnje in potrošnje. V okviru občine je treba reševati probleme. Moramo imeti občinski plan in občinsko politiko za reševanje problemov. Moramo biti nosilci enotnih interesov delovnih ljudi. To pa moremo doseči ne z discipliniranostjo komunjsto.v, pač pa z zavestnim prepričanjem. Tovarišica Vida je tudi poudarila, da je stvar glede kmetijstva klavrna. »Vidim veliko besed in malo dejanj. Delo za dvig kmetijstva je za razpoloženjem kmetov. Sedaj ni več čas za branje člankov o naprednem kmetijstvu, pač pa čas za konkretno delo. Treba je imeti načrte za delo in ne samo besede« je dejala med ostalim. V razpravi se je dotaknila i mM Mastna in mokra cesta je mla-skaje spremljala ponedeljkov jutranji vrvež na novomeškem Glavnem trgu. Vozovi, kolesarji, avtomobili, pešci .. . Pred Foto-tehniko pri mostu je zdajci obupno zakričala neka ženska, ljudje so se zdrznili, kot bi jih zbodlo v hrbtenici ... »Krik sem zaslišal, ko sem bil pred občino,* je pripovedoval miličnik, »toda še predno sem prišel do avtobusa in kamiona na spodnjem koncu trga, se je tam zbrala velika gruča strastnih radovednežev, ki me sploh zraven niso pustili .. .« Ljudje so pravzaprav čudni. Gospa, ki je na pločniku »omedlela«, je v naslednjem trenutku že divje rinila v gnečo okrog žrtve: »Poglejte koliko krvi,.. strašno ... dajte no malo prostora, da bo še otrok kaj videl ...!« Da bi pa kdo skočil 300 metrov daleč v Zdravstveni dom po zdravnika ... bognasvaruj, koliko bi pa zamudili »Da le more biti miličnik tako surovi Kako naganja ljudi in otroke ... nesramnost!« Medtem hodijo po sledovih, ugotavljajo kdo je kriv in se razburjajo: »Saj ves teden ne bom spala. Poglejte samo ta bledi obraz ... kje se pa zdravnik obira?« Tako je pri vseh nesrečah, težjih in manjših. Promet iz dneva v dan narašča, čeprav se tega premalo zavedamo. Samo v preteklem letu je bilo v našem okraju na novo registriranih 171 motornih vozil ali 40 odstotkov vsega voznega parka. Zato ni čudno, da se je število prometnih nesreč od 117 v letu 1956 dvignilo na 195 v letu 1957. Sorazmerno s tem se je tudi število smrtnih žrtev povišalo od 6 na 10. Materialna škoda znaša več kot 11 milijonov, brez računa za čas, ko so stala vozila v popravilu — s čimer se škoda poveča za trikrat! »Ljudje, še posebno pešci, so vse premalo seznanjeni s prometnimi .predpisi. Prava pokora pa so kolesarji in mopedisti. Samo drugih je pri nas več kot sto petdeset. Zahtevajo, da se jih na cesti, in celo na avtocesti, smatra kot druga motorna vozila, o registraciji in prometni predpisih pa nočejo nič slišati,« nas je seznanil s prometnimi težavami v Novem mestu, tovariš Darko Prijatelj, šef prometnega oddelka pri Tajništvu za notranje zadeve. »Največ nesreč je na državni cesti prvega reda med Trebnjem in Novim mestom,« je nadaljeval, »kjer je tudi cestišče z ve- Naše delo mora biti povsod vidno Kakor smo že poročali, je bila v nedeljo dopoldne občinski konferenca ZKS v Šentjerneju. Konference so s« kot gostje udeležili predsednik ObLO tovariš Dodo Majzelj, član okrajnega komiteja ZKS tov. Martin Zugelj in član CK ZKS tov. Niko Siiih. O delu ZKS v Šentjerneju je poročal sekretar občinskega komiteja Slmnniič Ludvik. V svojim poročilu je analiziral uspehe in obenem pokazal na pomanjkljivosti pri delu v preteklih dveh letih. Iz poročila je bilo razvidno, da se naše kmetijske zadruge Se vedno izgubljajo v raznih nekmetijskih dejavnostih in pozabljajo pri tem na svojo osnovno nalogo — posredovalca nuni družbo ih posameznikom. Pri članih uprnvn h odborov si- g!»-de raznih nekmetijskih dejavnosti zt-druge pojavljajo še precej konservativni nazori. Ko gre za pridobitev strokovnega kadra, ki ga bodo zadruge nujno .potrebovala, se slišijo razne opazke: »Kdo jih bo pa plačal?* in »Mi jih ne potrebujemo* Dolžnost članov ZK je, da te in podobne parole najostreje zavračajo. Nasu občina je p rele ž-no kmetijska, zato moramo kmetijstvu posvetiti pllkOgO već pozornosti kot doslej. Mlada industrijska podjetja »Telekomunikacije«, »Podgorje« in Čevljarstvo so se dobro utrdila in se lepo razvijajo. Pri pregleda političnega stanja pa je tov. sekretar ugotovil, da so naš*1 množične organizacije številčno dovolj močne, da pa se njihovega dela ne vidi, kar so nam pokazale tudi minule volitve v občinske odbore, V razpravljanju Je sodelovalo mnogo članov. Vsi so se strinjali, dia članom Z K manjka osnovna ideološka izobrazba :n poznavanje statuta. Zato je naloga osnovnih organizacij, da postavijo to vprašanje na prvo mesto. V osnovni organizaciji ZK v Šentjerneju so se vprašanja Ideološke izobrazbe članstva lotili odločneje kot v ostalih organizacijah. V tej organizaciji so organizirali vrsto predavanj. Razpravljali pa so tudi 0 reformi šolstva in o soclali- 1 lični preobrazbi vasi. Imeli so icdne tedenske študijske it-stanke. Mnogo govora je bilo lii
  • ženske, da bi bil sredi januarja živilski trg tako dobro založen z ' zelenjavo kot letos. Zima brez snega je tudi tokrat omogočila, 'da je bil 20. januarja trg poln vsega. Prodajali so; jajca po 15 din, jabolka na kilogram po 100 din, za skodelico smetane so zahtevale 60 do 70 din. za krožnik regrata 20 din, za krožnik radiča 25 din, za krožnik motovilca 20 dinarjev, za merico kisle repe ali zelja 25 din, za šopek petersilja 10 đo 15 din, za venec čebule okoli 100 din, za »flrkl« orehov 130 din, za liter mleka 32 din, za liter sli-vovke 600 din, za korenino hrena 20 din, za kolobar masla 100 din, za paličico surovega masla 10 dinarjev. Vedno več stojnic zasedajo prodajalci volnenih izdelkov. Dolgo časa sta bila le dva ali trije, sedaj pa jih je že cela vrsta. Tudi lončarji pridno obiskujejo novomeški trg. Meso ima kar stalno ceno; govedino prodajajo po 260 din, tele-nino po 320 in svinino po 380 din. Na sejmišču je bilo toliko kupcev da so od 835 pripeljanih prašičev prodali kar 809 repov. Manjše od 8 do 10 tednov stare, so prodajali od 5.000 do 7.000 din, večje, od 3 do 8 mesecev stare, pa od 7.000 do 26.000 din. Iz skupnega žepa »Šestnajst poškodovanih stebričkov, šest snežnih kolov, trije železniški prehodni znaki, štiri krajevne table in deset opozorilnih znakov na cesti isoi med Smihelom tn Skrjan-čami — skupna škoda 17.390 dinarjev ...« 17.990 dinarjev iz našega skupnega žepa po zaslugi pijane skupine divjakov in tropa nevzgojenih objestnih otrok! Znaki so ob cestah postavljeni zato, da' voznike motornih vozil opozarjajo na posebnosti ln nevarnosti cestišča, kar j* še posebno važno za tujce. Signal, kakršnega zahtevajo današnji prometni predpisi, stane 250O dinarjev, na kar seveda tisti, ki namerno uničujejo opozorilne znake, ne pomislijo. Ne zavedajo se, da moramo teb 2500 dinarjev plačati mi vsi in da ima njihovo lunaštvo za posledico lahko veliko materialno škodo In človeške žrtve. Prometna vzgoja mora zajett tudi otroke, ki Iz nagi.H-vostl ruvajo tn razmetavajo ob cestah postavljene snežne kole ter mečejo kamenje v ostale znake. Dolžnost prosvetnih delavcev Je, da otroke s kratkimi predavanji seznanijo i pomembnostjo prometnih znakov in jim razložijo kakšne nesreče se s takim nepremišljenim dejanjem lahko povzročijo. Ljudska milica ie ff izsledila tiste, ki so na ods*eku ceste med Smihelom in Skrjančaml razkazovali svojo moč na prometnih znakih. Storilci bodo morali povrniti škodo e-stnl upravi. las okrajne volilne komisije DOLOČITEV OBMOČIJ ZBOROV VOLIVCEV IN ŠTEVILA DELEGATOV ZA KANDIDACIJSKE KONFERENCE — DOPOLNITEV RAZGLASA Z ozirom na ugotovitve, da so posamezni občinski ljudski odbori zmanjšali število zborov volivcev za kandidiranje poslancev za volitve v republiško in zvezno ljudsko skupščino, kar je v nasprotju z določili zakonov o volitvah ljudskih poslancev, pošiljamo dopolnitev razglasa o določitvi območij zborov volivcev in delegatov za kandidacijske konterence. Ker predlog ObLO ni zajel vseh območij volilnih enot, določenih za občinske volitve, naroča okrajna volilna komisija občinskim ljudskim odborom, da skličejo zbore volivcev v spodaj navedenih krajih. Območja za zbore volivcev (kolikor se ti ne ujemajo z razglasom OVK) nai se dopolnijo tako, kot so določene volilne enote za občinske volitve, vendar moralo biti zbori volivcev sklicani v i-seh tu navedenih naseljih. VOLILNI OKRAJ NOVO MESTO I Gospodarska organizacija, ki je zadolžena, da skliče zbo volivcev Število delegatov za Število Zvezni Republ. proizv. zbor zoor lnuustrijska skupina KMETIJSKA SKUPINA (EN OKRAJ) Število delegatov za tkutantov Je dopolnilo referat o kmetijskih vprašanjih in predlagalo, da moramo vsi pomagati zadrugi pri njeni akciji za saditev hmelja in hibridne koruze. V razpravo sta posegla nato tovariša Zugelj in Šilih. Tov. Zugelj je poudaril, da moramo člane ZK presojati bolj huma-r.o. Gledati je treba na to, da vsak človek greši. Dogajati se ne sme, da Člane i-ziključujemo za vsako malenkost. Potrebna jih je sicer primerno kaznovati, pri tem jim pa povedati, kako naj svoje napake odklonijo. Tov. Šilih se je dotaknil družbenega upravljanja in razširitve naše organizacije. Tudi on j« dejal,da mora Z.K zajemati svoje člane iz vrst mladine. Mladina Je polna energije, zato bo lahko izkoristila to energijo v koristne namene. Nove člane Ja treba hitreje pridobivali; ali ni žalostno, da se je fitevilo članov ZK poverilo v poslednjih dveh letih samo za dvajset, ko na drugi strani vemo, da imajo dovolj sposobnih in zavednih ljudi, ki bi zaslužili, da postanejo člani naše organizacije. Po razpravi so izvolili enajstčlanski občinski komiite, ki bo moral pomanjkljivosti odpri viti in tako še bolj utrditi vpliv naše or9 1 1 SI. Telekomunikacije Šentjernej 94 1 1 32. Mizarsko podjetje Podgorje 91 1 L 33. Pododbor obrtne zbornice s k e zbor za pekarljo. mesarijo tn vse privatne obrtnike na desnem bregu Krke 71 1 1 M1S n »1 ' Stran 4 »DOLENJSKI LIST* Stev. 3 (409) NIRE 99Zu Suho 1 ho Že đoiž'i 2užemberško telovadno društvo ima že več let posebno komisijo, ki vodi kulturnoprosvet-no delo. Imaj0 dramsko skupino, izobraževalni odsek in ljudsko knjižnico. Z estetsko pripravljenimi razstavami, z uspelimi akademijami in skrbno naštudiranimi dramskmi predstavami se je v zadnjih letih pri mladini in odraslih zelo razvil čut za umet-, nost, tako, da jih zadovolji samo še kvalitetno delo. Pester repertoar V preteklem letu je dramska •kupina gostovala z dramo Via mala v Dobrniču in na Dvoiru, za novoletno jelko pa so pionirji igrali Mačeho in pastorko Kristine Brenkove. Tudi z dramo Sveti plamen je dramska skupina gostovala na Dvoru in ' v Dobrniču- Ob proslavi petnajstletnice JLA so igrali Težko uro, za 200-letnico Linhartove smrti in v počastitev Prešernovega tedna pa so pripravili Linhartovo veseloigro Zupano-. va Micka. Mestno lutkovno gledališče iz Ljubliane je gostovalo z ,»-»lr- --bletir-co oktobrske revolucije. Za obi:i.oii praznik so b-;. .-».iti. -lje-: izdelki kr-rk"-' »<• r<**""> delo in Ljudske tehnike, sodeloval, pa s-, uiai vawfc.«c. ,/ sinili strok s s--o.i:rni ;7-'--", vozilo z nekaj sedeži za potnike. Voznik, imenovan post:ljon, 2, ko Je bil profesor na novomeški R«zJ 11 g M- I"" Nekaj zanimivosti iz Belokranjskega muzeja Zbirke predmetov materialne kulture Bele krajine so polne zanimivosti, ker izhajajo iz raznih dob in so zelo pestre. Na prvi pogled prevladuje primitivnost — les iz novejše dobe. Iz najstarejših dob so ohranjeni predmeti iz kamene dobe kakor n. pr. kamenita sekira, najdena v zadnjem času pri Dragatušu. Podobno sekiro so našli leta 1900 na Preložniku pri rigolarju. Zal jo je neki delavec zdrobil v kose. Podzemeljski Kučar je nudil raznim raziskovalcem dragocen študijski material in železo kučer-skega »plavža«, Če smemo tako imenovati preprosto talilnico železne rude, je bilo v tistih časih zelo imenitno in so ga Izvažali celo v tedanjo Britanijo. Izkopavanja so se vršila pred 70 leti in to za ljubljanski in dunai*'iu muzej. Večina izkopanin je šla v dunajski muzej. Odkriti sta bili dve večji gomili, v katerih je bilo okoli 250 grobov. Tem so sledili kelt- ski grobovi, ki so Še starejši kot grobovi na Vačah. V enem grobu je bil najden takoimenovani »antenski meč«, ki Je velika redkost in arheološki oddelek Belokranjskega muzeja ima vsaj prav dobro kopijo tega meča po zaslugi dr. Kastellca iz Ljubljane in prav tako po njegovi zaslugi še več drugih originalnih izkopanin, da je ta oddelek lepo urejen ln dobe obiskovalci kar razumljivo sliko o izkopaninah raznih dob. Podzemelj je dal tudi celo vrsto keramičnih predmetov (posodic, živalskih figur itd.). Od lesenih izdelkov imamo razno posodo za poljedelstvo, vinogradništvo in hišno rabo in prav tako razno orodje Zanimiv je lončarski kolovrat z Griča pri Črnomlju in "značke posameznih lončarjev, ki so zaznamovali svojo posodo na dnu s posebno značko. Tudi priprava za pletenje vrvi Iz konopnega ličja je danes že veMka redkost, dočim so avojčas pletli vrvi na pustni torek po mnogih vaseh Bele krajine in to Je bilo moško delo. Moški so tekmovali med seboj kdo bo nasukal več seinjev vrvi, ki so Jih potem uporabljali za povezovanje vo^. žrdi na senu itd. Revščina, ki Je vladala svoj čas po Beli krajini, nI dovoljevala nakupa dragih in težkih železnih ključavnic, ampak so zaklepali vinogradniki svoje hrame in hiše z lesenimi ključavnicami, ki bo bile precejšnjih mer in »jeziček« na železni ključavnici je zamenjal pri leseni skoraj seženj dolg ln malo ped debel tram-zapah. Ključ je bil lesen in ključeva brada« je bila vsaj dobro moško ped dolga. Ta ključ se je vtaknil najprej skozi majhno odprtino, ki Je bila navadno na desni strani vrat, potem ga Je pa vtaknil v drugo odprtino nad tramom. Tam so bili nameščeni gibljivi močni štirioglati hrastovi ali bukovi palec debeli klinci, ki so bili zagozdeni v tramu tako, da ga ni bilo moč poriniti nikamor. S ključem j« pa odpiralec dvignil klince zapaha ln potem Je lahko porinil zapah izpred vrat ln jih odprl. Odpiranje teh lesenih ključavnic s tujimi ključi ni bilo mogoče ln zato so imeli hrami, opremljeni s takšnimi ključav- nicam:, mir pred vlomilci. Posebno spretni mojstri v Izdelovanju lesenih ključavnic in krosen so bili Bedanj-čani ln Pribinčani. Med njimi je slovel v starih časih Adlpšič Peter, roj. 1793, umrl 1856. in njegov sin Adlešič Mike, roj. 1839, umrl 1900. Na Plešivici najdemo še danes nekaj takšnih ključavnic ln na Preložniku Je takoj po osvoboditvi stari Ko-mane tudi napravil na svoji zidanici starin.sko moderni leseni »verthajm«, kakor je rekel, da je glavna vrata vsaj nekoliko priprl. Na vezeninah In še bolj na tkaninah starega belokranjskega porekla najdemo zelo zanimive in stare okraske, ki bo popolnoma podzavestno prehajali iz roda v rod na tkaninah, ki so bile bkane na palice aH šibe. Vredno bi bilo postaviti v muzej še takšna krosna, ki bi Imela prebran in tkan vzorec na šibe. Na okraskih tkanin zasledimo tudi elemente, ki so znani kot osnovni največ na vzhodu in so se potem razširili tudi drugod, nekaj so jih pa prlneall s seboj naseljenci (Zumberčani, BoJHnčani ln Mnrlndolci). Tu najdemo celo antropomorfni okrasek, ki ** ■•ta hiter po- gled podoben svastiki, je pa Se starejši. Se na en predmet čaka belokranjski muzej z nestrpnostjo. To je gorjanska »tara«, na katero so tkale žene Se do nedavnega znamenite žumheračke pregače in torbe. To Je posebni, najstarejši tip pokončn.h statev, sestajoče le iz sedmih delov; navzlic tej primitivnosti so tkalke tkale zelo lepe in trpežne Izdelke. Prof. dr. Wlldhaber, ravnatelj največjega švicarskega muzeja v Baslu,, je prejšnji mesec obiskal Belo krajino in belokranjski muzej kot gost Akademije znanosti in umetnosti v LJubljani. Povsod je našel dovolj narodopisnih zanimivosti in naprosil tudi zn slike raznih eksponatov, ki so posebnost Bele krajine. Po raznih hiAah Je ie mnogo starinskih predmetov, ki delajo napoto in prav bi bilo, da pridejo v muzej, kjer bodo dobro shranjeni pričali o davni prošlosti ln zaostalosti in zapostavljanju Bele krajine. Današnji čas koraka z vso naglico v boljAo bodočnost, zato Je treba pohiteti z zbiranjem vsega, kar Je važno za zgodovino Bele krajine. Bolo KsMč Razumljivo, da se naJprrM 7o-pe: spominja razmer na K'mna-z;Jl. ki Jo je vodil ravnurii in znani pisatelj dr. Fr. D»:<:la. Prof. Weste,r Je poučeval slovenščino, latinščino, gr.ičlno .n eno leio tudi zemljepis v nižjih razredih, v višjih pa slovenščino. Ker je bil usposobljen tudi za telovadnega učitelja, je kot neobvezen predmet poučeval tudi telovadbo. Telovadili so v telovadnici Sokola v nekJar.li kapucinski cerkvi ob pošti fdaa«s orodj.uni OatllSlteg« društva). Kit Je bil ta prostor manj primeren ta te-leznovzgojm pouk, je prof. We-ster uvedel v poletnih mi r-cih P«, u k telovadbe na proitem tn to na tj-avniku pod Božjim grobom, ki ga Je v ta name \ dal brezplačno na razpol ..... • novomeški tiskar Ivan KrxJ«C Kot velik ljubitelj prirode Ježe takrat, ko to le nI bun tuko v navadi kot danes, uhajal v bližnjo in daljno okolico, na Oorjsi.oe in na llmcljnlk. z učenci ti t relro na mladinske igre v Po-tov no/rt ln Ragov log. Bil je vnel I In tako zahajal tudi na daljše izlete v Tlelo krajino in obeh bregovih Krke do Kost a ||.;in. ,n Žužemberka Ud. Hll jo i,i"d p vi-mi veslači na Krkl In >ned ustanovitelji teniškega kl.ut>n, ki J« imel avoje igrišče na Trski. K<> Je 21. I iDoi ob pol sedmih zvečer izbruhnil požar, iti ir vp»-pelll mestne pode (danes hotel Metropol s kavarno !n sosed.ijtml hišami) so poročila med onimi, ki so z veliko vnemo gasili, pooval-no omenjala tudi dilnke pod vodstvom profesorjev Pippenbncher-Jem in Wrstrom. Ko kratko o/.nači lakratno družbo novomeškega Izobraženstva se spomni tudi mnogih svojih učencev, ki so v ra/.nlh Mmknh ln poklicih dosegli pomembna mejta ln polnzale. flini pr«' Westrn, ki bodo zaključeni v prihodnji številki »Kronike« so lep prispevek i; polpretekli igodovlnl Novegn it« ln smo za nje našemu uglednemsj), rojaku Iskreno hvaležni Stev. 3 (409) »DOLENJSKI LI S T> Stran 5 Razstava kolin v Metliki Smo sredi zime in ne mine dan, da se ne bi v ranem jutru razlegalo cviljenje prašičev kot znamenje, da imajo v tej ali oni hiši domači praznik. Na tisoče in tisoče prašičev poko-ljejo pozimi doma naši ljudje in ob takih priložnostih se izkažejo domači mesarji. Ali se res izkažejo? Ali je res njihova mesarska spretnost, ki se navadno ne razlikuje od tiste njihovih praočetov pred sto in dve sto leti, še zmerom dobra tudi v današnjem času? Pred sto leti so naši ljudje še orali z lesenim drevesom, zdaj orjejo traktorji ali vsaj železni plugi. Cela vrsta strojev je olajšala kmetu delo. Premnogi uporabljajo umetna gnojila, škropiva, sejejo izbrane sorte žita, obnavljajo vinograde in še in še. Skratka: napredek je viden. Pri klanju prašičev pa je navadno še zmerom kot pred sto leti. Domač praznik, koline, pijača, pojedina na veliko in nemalo jih je, ki že prvi, drugi dan z veselimi sosedi in znanci pospravijo v želodce tudi po pol prašiča. Potem pa je že poleti, če ne še prej, prazna shramba. Prav kot pravi pregovor: enkrat po volčje, drugič po pasje. Da tudi tu pokažejo našim ljudem pravo pot, zadnja leta osrednji Zavod za napredek gospodinjstva in okrajni gospodinjski centri močno propagirajo klanje in kolinjenje na sodoben način. Prav zato «e je tudi Kmetijsko-gospodinjska šola na Vinbmeru, ki vzgaja belokranjska dekleta v sodobne gospodinje, odločila, da na posebni razstavi pokaže sodobno izdelavo kolin. Zanimiva razstava je bila odprta v nedeljo 12. januarja v pisarni Trsnice in drevesnice v Metliki. Ze na prvi mizi, na kateri Je bila razstavljena potrebna posoda, orodje, čiste krpe, suhe spile, zobotrebci in vse ostalo, kar jc potrebno za pripravo klobas (riž, kaša, ječmen, dišave Itd), je bilo poudarjeno, da je snaga tudi pri klanju prašiča pol zdravja. Predvsem naj naši ljudje zaklanega prašiča odero, ne pa palijo ali garajo, saj si s prodajo kože, ki ima malo hranilne vrednosti, delno že pokrijejo stroške za izdelavo kolin. Nadaljnje pravilo sodobnega klanja je, da gospodinja čim več izdelkov prihrani za kasnejši čas s tem, da naredi jetrno pašteto, da vloži pečenko v mast, klobase prav tako v mast ali v olje itd. Važno je tudi, da črevno mast cvre zase, ker ima poseben duh. Obiskovalci so se lahko seznanili s pravilnimi imeni posameznih kosov mesa, ki so bili hkrati opremljeni z nasveti, zakaj se ti kosi najbolje porabijo. Nadalje so lahko obiskovalci videli, da moramo poleti dati meso v zračne platnene vreče, da ga obvarujemo pred mrče- som. Prikazano je bilo tudi vse, kar je potrebno za razsol ali slanico, s katero takoj zalijemo sveže meso. Zanimiva je bila tudi miza, obložena z mesninami in presnimi izdelki (jetrna pečenka, sveža in lovska salama, mleta pečenka v mrenici, riževe, jetrne in kašnate klobase s krvjo ali brez krvi). Se zanimivejša je bila miza s pikantnimi izdelki, na kateri so obiskovalci videli čisti in vloženi aspik, galantin, sendvič torto, nadevan kruh in obložene kruhke, razne vrste tlačenke, nadete prsi in še lepo vrsto raznih okusnih jedi. Ljudje so odhajali z razstave z občutkom, da so naše kmečke koline v resnici zelo zelo borne. Kaj vse bi se dalo narediti! Seveda pa je treba imeti pri tem malo potrpljenja in kajpak tudi nekoliko znanja. Upamo pa, da bodo vsaj dekleta, ki obiskujejo kmetijsko-gospodinjsko šolo na Vinomeru, svoje znanje in skušnje z uspehom prenesle v belokranjske domove. Lepo razstavo, ki jo je ta dan obiskalo čez 800 ljudi, sta uredili gospodinjski učiteljici Zora Vergotova in Olga Starčeva. —ar Spet samo želja Leto in več bo že tega, kar smo v Dolenjskem Histu objavila »kiosk« kolponterja Jožeta pri kandijskem mostu. Jože pa še danes prodaja časopise na razmajanem cigaretnem zaboju. dež, mraz in sneg, je zadnji čas, da si ustvari mnenje tudi občina. Seveda se lahko spet izgovorimo: saj je zima »že noter«, preden pa bi pos.taviHi kiosk, bo čeprav imaš že enega doma, tako proseče te pogleda Kosova z Brega, ki s kmečko košaro polno časopisov ponuja TT, Tovariša in Pavlino po mestu. Treba bi bilo samo merico dobre, volje in prepričan sem, da bi na primernem mestu lahko hitro dobili zavetje za oba kolporterja. Meščani bi tako »imeli večjo Izbiro tiska, onadva pa bi dobila vsaj streho nad glavo. V Gradencu je spet gorelo V nedeljo 12. januarja Je v deževni večer prvič zatulila sirena, vgrajena pred kratkim na iužemberškeim gasilskem domu. Spet je gorelo v Gradencu nad Žužemberkom. To je je menda že petič v razdobju enega leta. To pot je pogorel neki kozolec. M.K. D0LEN3 Sreda, 22. januarja — Viktor. Četrtek, 23. januarja — Rajko. petek, 24. januarja — Felicijan. Sobota, 25. januarja — Trpimir. Nedelja, 26. januarja — Pavla, ponedeljek, 27. januarja — Janez. Torek, 28. januarja — Peter. LUNA: 28. januarja ob 2.16 prvi krajec. NovomeSki časopisni kiosk — star časopisni zaboj... Poleti, ko nd bilo take nevarnosti za zdravje, bi še nekako šilo, če ne pomislimo na mnenje, ki si so ga o mestu ustvarili tujci, zdaj pa, ko se je začel prišla pomlad in zopet bo vse dobro . . . »Tetee . . . vzeimite, gospod, saj je samo dva kovača ... !« Zdi se ti, da ga moraš vzeti, Otočec ob Krki ŠENTVID PRI STIČNI Ploden obračun dela je podalo 6vojim alanom in ostalim udeležencem letnega občnega* zbortr Avtomoto društvo Šentvid pri Stični, 12. januarja. Na območju č'cimače občine ima društvo še 7 avtomo*o krožkov, šteje pa 220 članov. O delu društva smo pisali tudi v našem listu med letom. Po poročilu predsednika društva Jožeta Krištofa o delu v preteklem letu ter po razpravi o poročilu in drugih zadevah društva so sprejeli načrt dela za letos. To bo predvsem nadaljevanje dosedanjega dela, to Je izobraževanje novih in starih vozačev motornih vozil, vzgoja ljudi, zlastj šoilske mladine v prometni disciplini, ocenjevalne hitrostne vožnje za člane ln drugo. Letos bodo priredili tudi strokovni tečaj za vozače-trakito-rlste, za kar imajo že potreben traktor. J.P. Kmetijsko gospodarsko šolo v Otočcu redno obiskuje 18 mladincev in miladink, ki z velikim zanimanjem slede pouku. Poznavalci učnega načrta trdijo, da je na teh šolah preveč teoretičnega in premalo praktičnoga pouka. Mladina se bolj zanima za praktični pouk, zato bi bi .o J>r.ay, če. bi. U$ne. h^črte uredili tako, da bi mladim kmečkim proizvajalcem nudili čimveč koristnega pouka. Letošnja zima je ugodna za praktični pouk. Ali ni boljšega načina za sušenje peska, sprašujejo ljudje, ki vidijo delavce pri popravilu ceste. Posebna skupina delavcev namreč krpa luknje na ceste tako, da jih zailiva z mešanico. Za to pa je potreben suh pesek. Z igro k bolnikom Gojenke gospodinjske šole z Male Loke so obiskale pljučni oddelek novomeške bolnišnice v Novem mestu in bolnikom uprizorile veseloigro »Vozel«. Igra nam je vsem zelo ugajala in smo za nekaj časa pozabili na svoje lastne težave. Želimo, da bi nas še kdaj obiskale. Hvaležni bolniki Ker pa je pesek zunaj na prostem, je moker in delavci ga morajo pred uporabo sušiti na posebni peči, ki jo vozijo s seboj. To pa gre zelo poča.si. Temu primerno je tudi storilnost zaradi tega majhna. Ali ne bi lahko pesek za te potrebe vskladiščili kje pod streho? Sveže meso imajo, suhega pa ne Pred dvema letoma so v Črnomlju dogradili lepo klavnico, gotovo eno najsodobnejših v okraju. Priključena ji je tudi mesarija, tako da imajo v Črnomlju vedno sveže meso. Pogrešajo pa v Črnomlju in v vsej občini suhomesnate izdelke. Zivdno in meso prodajajo drugam, suhomesnate izdelke pa morajo dobavljati iz drugih krajev. To gotovo ni gospodarsko. Zato je pametna ideja, da bi v klavnici uredili še manjšo predelovalnico mesa, da bi krila domače potrebe po suhomesnatih izdelkih. Z nekaj milijoni investicij bi lahko uredili lep manjši obrat, ki bi bil zelo koristen- Najboljši so gozdni delavci 5. januarja Je bil v Kostanjevici na Krki občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Po poročilu predsednika, ki je povedal, da podružnice v preteklem letu niso delale najbolje, se je razvila razprava. Najboljša je bila podružnica gozdnih delavcev, ki je tudi najmočnejša. Prisotni so grajali združitev podružnice trgovine in čevljarjev, ker ne morejo delati. Najslabše je izpolnila svoje naloge podružnica državnih uslužbencev, podružnica prosvetnih delavcev pa že šest mesecev ni odvedla članarine, čeprav so Jo člani plačali. Po razpravi se je oglasil tudi tovariš Plavc, kot zastopnik Okrajnega sindikalnega sveta in poudaril potrebo, da se člani sindikata seznanijo i najnovejšimi uredbami in zakoni in s pomenom razvoja kmetijstva, ki je glavni vir dohodkov na tem področju. Izvoljen je bil nov upravni odbor, v katerem so zastopniki iz vseh podružnic. F.J. »KRKA« NOVO MESTO; od 21. do 24. i. japonski film »SEDEM SAMURAJEV«. Od 24. dO 27. I. ameriški barvni cinemaseope film »PIKNIK«. Od 28. do 30. I. ameriški film »TUJEC JE POKLICAL« in ameriški mladinski barvni film »PEPELKA«. ČRNOMELJ: 24. in 23. I. italijanski barvni film »ATILA«. 28. in 29. I. jugoslovanski film »NASA POTA SE RAZHAJAJO«. METLIKA: 22. in 23. I. »NI BILO ZAMAN«. 25. in 26. I. ameriški film »BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV« KOSTANJEVICA: 26. I. ameriški film »NA APASKI MEJI«. TREBNJE: — 25. in 26. I. poliski barvni film »ZASLEDOVANJE«. Predstava v nedeljo ob 14. in 16. uri. »ROG« — STRAŽA: 25. in 26. I. sovjetski barvni film »PROLOG. DOL. TOPLICE: 25. I. sovjetski barvni film »PROLOG«, 26. I. ameriški film »ZENA NA BRODU«. ŽUŽEMBERK: 26. I. italijanski film »FIGARO«. lidi potrdilo pristojne občine, socialno ogroženi pa ubožno spričevalo. RAZPIS Komisija za razpis in imenovanje mesta upravnika Čevljarskega podjetja pri ObLO Metlika razpisuje na podlagi 61. 21 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ štev. 52-57) in po uporabi čl. 90 uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti (Uradni list FLRJ št. 51-53) mesto UPRAVNIKA Čevljarskega podjetja Metlika. Pogoji: Prosilec mora imeti mojstrski izpit iz čevljarske stroke in najmanj eno leto prakse v svojstvu mojstra. Pravilno kolekovane prošnje z osebnimi podatki in navedbo dosedanjega službovanja in priloženim prepisom strokovne kvalifikacije naj kandidati predložijo do 10. februarja 1958 občinskemu ljudskemu odboru Metlika. RAZPIS Splošna bolnišnica Novo mesto prodaja: 3 srednje težke vozove 1 zapravljivček 1 sejalnico (dvovrstno) 1 okopalnik 2 štedilnika. Pri nakupu imajo prednost kmetijske zadruge in državna gospodarstva. Interesenti si lahko predmete ogledajo vsak dan. Zglasijo se naj Kandiji ekonomatu bolnišnice Novem mestu. RAZPIS Upravni odbor Gozdarsko lesne poslovne zveze Novo mesto razpisuje mesto šefa taksacijskega oddelka. Ponudbe z življenjepisom pošljite upravi zveze najpozneje do 31. januarja 1958. RAZPIS Sprejmemo pomočnika ključavničarja ali vodovodnega instalaterja z odsluženim vojaškim rokom, vajenega avtogenskega varjenja in struženja. VODOVOD NOVO MESTO ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je umrla MARIJA URBANClC roj. POGLAVEC iz Dol. Straže Pogreb je bil 16. Januarja. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Franc, Micka, Jože, Viktor, sinovi in hčerka. PREKLIC Podpisana Fam Žagar iz Vel. Kala 19 preklicu j em kot neresnično, kar sem govorila o Justini Barbo iz Malega Kala. Zahvaljujem se ji. da je odstopila od tožbe. Fani Žagar GLEDALIŠČE NOVO MESTO Sreda, 22. jan., ob 20: — Marjan Marine: KOMEDIJA O KOMEDIJI Premiera. Četrtek, 23. jan., ob 20: Marjan Marine: KOMEDIJA O KOME-DIJL RABLJENO KOPALNICO — peč in banjo — kupim. Ponudbe pod šifro »kopalnica« v upravi lista. PRODAM VINOGRAD v Dol. Straži. Poizvedbe v Loki 10 p. Straža MLIN KOVACIC NOVO MESTO obvešča vse kmete in dobavitelje vsakovrstnih žit, da lahko zamenjajo žita za kvalitetne izdelke po želji za moko. zdrob itd. vsak dan v rednem delovnem Času. NOVO MESTO V času od 11. do 18. I Je bilo rojenih 10 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Kastrevc Anton, kmetovalec iz Velike Bučne vasi' in Murgelj Frančiška, hči kme-tovalke z Daljnjega vrha. Brulc Franc, kmetovalec iz Gor. Suha-dola in Ovsec Frančiška, hči kmetovalca z Dolža. Makse Anton sin kmetovalca Iz Dečje vasi, in Kastelic Ana, hči kmetovalca iz Rakovnika. SušteršiČ Anton, krojač in Berus Ana, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Umrli so: Skvarča Franc, upokojenec iz Vranovičev, 69 let. — Gole Jože, delavec iz Srednje vasi, 59 let. Zgonc Franc, mizar iz Sentruperta, 32 let. GOTNA VAS Umrli so: Pene MihaeL sin kmetovalca z Vel. Slatnika, 20 let. Tomše Marija, užitkarica iz Brezovice. 66 let. Koračin Neža, gospodinja z Vrha pri Dolžu 57 let. Stare Lipe — dečka, Viktorija Tisovec iz Gor. Polja — dečka, Ana Marolt iz Vel. Sevnice — dečka, Marija Nose iz Pake — dečka, Milka Saje s Kota — dečka in deklico, Terezija Ucman iz Novega mesta — dečka, Marija Urbančič iz Vel. Cirnika — dečka. OBVESTILO Podjetje »Obrtnik« Ljubljana — obrat Novo mesto, sporoča cenjenim odjemalcem, da se je krojaška zadruga pripojila k podjetju »Obrtnik«. Naročila sprejema v i obeh poslovalnicah — v Sokolski ulici in na Novem trgu — Malo-vičeva hiša. Na zalogi imamo vsakovrstne kamgarne, blago za damske plašče, svilo za balonske plašče itd. Se priporočamo! Podjetje »OBRTNIK« Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 17 OBVESTILO Protituberkulozni dispanzer v Novem mestu v bodoče ob sobotah ne bo sprejemal obiskovalcev. Pregledi otrok so ob torkih in petkih, ostale dni za odrasle. Zavarovanci in njihovi svojci morajo pri vpisu za pregled oddati zdravstveno knjižico, inva- WS!3ESSS£h Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Anica Furar iz Vel. Skrjanč — dečka. Marija Pene iz Dolenje vasi — deklico, Kristina Novak iz Rake — dečka Marija Matekovič iz Radovice — deklico, Anica Stih iz Kamene — dečka, Marija Erlach iz Vel. Slatnika — dečka, Marija Lenart iz Novega mesta — dečka, Marija Berus s Kala — deklico, Ana Dežel an iz Brusnic — deklico, Aruca Ko betic z Drežnika — deklico, Marija Cimprlč iz Slovenske vasi — dečka, Jožefa Maren z Jezera — deklico, Vida Kren iz Dol. Su-šic — dečka, Slavka Mulej iz Novega mesta — dečka, Marija Ivan-čič iz Družinske vasi — dečka, Gorenc'A. iz Koluderij — 2 deklici, Kristina Sedlar z Jarčjega vrha — dečka, Marija Nose iz Rumanje vasi — dečka, Iva Mrak iz Kočevja — dečka, Kristina Rogina iz Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Drago Zupevc, sin delavca iz Gor. Straže, je padel na štedilnik in se opekel. Drago Vesel, mesarski vajenec iz Novega mesta, se je z nožem urezal v levo nogo. Antonu Springerju, posestniku z Jordan Kala, je hlod stisnil levo nogo. Jože Šuštaršič, posestnik z Gor. Vrha, je padel s poda in si poškodoval levo nogo in roko. Avguštin Muhič, mesarski vajenec iz Malega PodLjubna. si je z nožem poškodoval prst leve roke. Francka Kobetič iz Drežnika se je polila z vrelo vodo. Ivan Golobic, sin knjigovodje iz Črnomlja, Je padel z ograje in si poškodoval desno roko. Rudi Cvetkovič, sin posestnika iz Mihovega, si je s sekiro poškodoval levo koleno. Marija Boltez, delavka z Vrha, si je s slamorez-nico poškodovala prst desne roke. Zeljka Hrvatin, otrok iz Bršlji-na. si je s paličico od lizike poškodovala levo uho. Frančiška Brodnik in Jože Brodnik, otroka posetnika iz Gor. Kamene ter Marinka Murgelj, hči zidarja iz Gor, Kamene, so našli vojaško raketo ter jo zažgali. Pri tem so dobili poškodbe po obrazu in telesu. Francu Vahtarju, pastirju iz Stehanje vasi, se je na levo nogo podrl hlod. Ana Miklič, užitkarica z Ruj, je padla in si poškodovala levo nogo. Ignac Fink, lesni manipulant iz Podturna, je padel in si poškodoval desno roko. Franc Pajh, posestnik z Volčje jame, je doma padel in si poškodoval prsni koš. Sprehod po No tem mestu Priznanje za uspeli nastop Z akademije TVD Partizan v Novem mestu Telovadno društvo Partizan v Novem mestu Je priredilo v soboto 11. januarja zvečer tradicionalno akademijo na odru DLP. Od svoje ustanovitve mora Partizan v Novem mestu gostovati ker nima na razpolago lastnega doma. Res Je, da Je bilo v zadnjih letih na Loki zgrajenih več ipertnib naprav. Tem pa še vedno manjka matični dom za te- 1' .!<> vzgojo /. vsemi potrebnimi napravami (garderobo, kopalnico, prostori za treninge v primeru tst;itjt• ■;.i vn-iia) in končno velika telovadna dvorana, ki bi omogočila košarkarjem in odboj-k.ii j'in nepretrgan trening množici mladine, ki se vedno bolj vključuje v vrStS športnikov ln telovadcev, pa higiensko urejen <>;, v katerem si bodo zdravje utrjevali n« pa kvarili, kot fce to godi aedaj v telovadnici osnovne šole. Ta Je zaradi preobremenitve ln morda včasih tudi zaradi neiainteraaeranoati odgovornih ljudi večkrat v tako ne-nlgleničnem stanju, da bi sanitarna Inipekcija prepovedala nJSSVO uporabo, dokler »e ne »pravi v red. Kdor po/.na te težke okoliščine, v katerih ,se vadijo Številni telovadni oddelki z okoli 250 mladl-nf\ Jo bil ob l/.vedbt lftoftnje telovadne akademije prijetno presenečen. Mladina Je nastopila v okusno izdelanih krojih, ki so bili posebno ljubki pil ženski de-cl. Povezala Je vedrin« ln sproščenost v nastopu pa tudi tehnično lzvežlianost In včasih celo preveliko smelc^st. V vseh točloh Je bilo čutiti vestno pripravo, v I sili J ril dveh celo izredna Izve?.-binost. kol jo vidimo le redko v Novem mestu. Občinstvo, ki Je skoraj do zadnjega kotička napolnilo dvorano, Je »pravila v dobro razpoloženje tlvr. slika, ki »e Je ob zvokih ->r-kestra HI.I' pod taktirko ravnatelju G lastu ne V>le tov Spror« ©dgrnlla na okusno okrašenem odiu. Vseh nastopajočih Je bilo nad sto Inu. Zeri al Je v kratkem naao-voru omenil d-žave. v katerih «• razvila delo Partizana, ker nima lastnnu telovadnega doma. Kljub temu pa Je bilo Partizanovo delo v preteklem letu uspešno. V velikem številu so se udeležili člani Part!r.ana /.leta bratstva in enotnosti v n lkiču in festivala telesne kulture v LJubljani. Naši od-bojkarji pa so si spet priborili mesto v zvezni ligi. Govornik Je povabil starše, naj pošiljajo svoje otroke v vrste Partizana. Se posebej pa Je povabil delavsko mladino in pozval nastopajoče naj vztrajajo v redni vadbt. Po dogovoru so se brez zastoja vrstile točka za točko. Glasbeno pripravo je vestno pripravil in dovfšeno izvajal prof. Stane Fink. Pri orodnih vajah in poljubnih vajah posameznikov pa Je orke-ater s primerno izbranimi skladbami poživljal občinstvo ln na-atopajoče. Prvi »o nastopili naJmla.1Sl-mo-Ska deca, ki bo se potrudili, da bi ■ bile vaje čim bolj skladne. Ta njihova vnema Je bolj ugajala kot sestava sama. Ženska deca Je presenetila I ljubkimi oblekami in z lahkotnim Izvajanjem vaj na švedskih klopeh. Ce bi bile klopi na odru postavljene' malo počez, bi gledalci Se bolj uživali nad lepim izvajanjem. Pionirji «o pokazali pestro i^^'jo raznoterosti na pračl. To orodje uspešno nadomešča prožno desko, ki Je pred leti na telovadni akademiji s svoj'm ropotom motila gledalce. Metod'čno pravilno ro prehajali od lažjih na težje, premalo pa so pazili na držo glave med letom po zraku, kar Je že običajna napaka Ženska deca |e ponovno presenetila z ljubkimi oblekami pri vajah z ve.nčki (ki ao bili malo premajhni). Gledalcem so vaje ugajale zaradi lahkotnega tn složnega izvajanji. nastop mladincev na bradli je 0ckazal, da mnogo vadijo. Morda ■e celo preveč mučijo s tožitm-1) prvinami, premalo pa posvečalo pozornosti lažlim prehodom. ki napravilo vn|e tekoče, pestre ln učinkovite. Dve vaji skoro enake težine v kratkem presledku Je za mladega telovadca skoro prenaporno posebno, ker so nastopali te popoldne. Zato Je tudi bilo precej Mpodrsljajev. ki so vpjlvall neprijetno na gledalce, Se bolj pa na nastopajoče. Pokazali pa ao lepo število težkih prvin in a smotrnim treningom bodo dosegli še lepe uspehe. Tekmovalna štafeta moške dece Je gledalcem ugajala — saj so si odpočili pri njej živce, ki so bili prej napeti pri opazovanju drznih vaj na bradlji. Mladinke so skladno nastopile na motiv koraCnlce Lahkotno izvajanje so sem in tja motili sunkoviti gibi. Nastop mladink ln Cltnic na dvovišinskt bradi) Je bila zadnja in tudi najbolj učinkovita točka prvega dela akademije. Vse nastopajoče brez izjeme so pokazale skrbno sestavljene ln dobro izvežban« vaje. Dobra asistenra Je tudi pripomogla k preciznemu Izvajanju. Po odmoru so mladinci nastopili z vajami na drogu. Odllkova,-11 so se z drznimi premahi ln preprljeml. Grajati pa Je treba »labo čiščenje droga, kar Je imelo za posledico tudi poškodbo. Z »desetko« so pokazale mladinke sestav lz Številnih učinkovitih glmnastičnlh gibov, ki pa ■o bili prenatrpani in tudi tempo Izvajanja Je bil večkrat preoster. Mnenja sem, da dosežemo boljši psihološki učinek z nekajkratnim ponavljanjem istega giba, kar tudi vpliva na estetsko lzvadanje. Pri poljubnih prostih vajah so pokazali mladinci nekaj težkih prvin ln precejSen čut za ravnoteži, mladinke pa veliko smisla r.a ritmično 1zvnjan1e. Konjički pionirk so gledalce navdušili. Psihološko premišljena sestava gibov Je omogočila lzva-Jajočlm popolno vživetje v gibanje in smo gledalci dobili vtis, da se nastopajoče igrajo ne pa da izvajajo naučene vaje. Akademijo so zaključile vaje z žogo. Ogromno truda Je bilo vloženega, da so mo«le mladinke s tuko težkimi vajami nastopiti sproščeno in so sp r<«i Igrale > žogo In ne žoga z njimi. Gledalci so pri vseh točkah akn-demijc s ploskanjem dajali priznanje nastopajočim. Požrtvovalnemu vadniškemu kadru, ki Je vložil veliko truda v priprave, pa 1e bila najlepša nagrada uspela akademija. N."K, Ce se človek malo sprehodi po naših ulicah in cestah, vidi marsikaj zanimivega, še več pa sliši takega, kar nam ni v posebno čast. Pred kratkim si je nekdo privoščil v eni izmed odroč-nejših novomeških ulic precej neslano šalo: skozi okno pritlične hišice je vrgel v sobo goreč cigaretni ogorek, ki je padel na divan, prežgal vrhnje blago, žimo in sploh vso blazino. Blago in žima sta začela tleti in Se kaditi. K sreči je prišla v sobo domača hčerka in brž pogasila tleči divan. Tisti, ki Je to storil, ni naredil le samo čisto navadnega pobalinskega dejanja, marveč je izpostavil v nevarnost vso hišo, če ne morda vso okolico, kajti iz take malenkosti bi se lahko razvil nevaren požar. m Pri Bati dajejo škorenjce...! Seveda, saj jih otroci potre- bujejo, zato le brž tja. Toda pred trgovino se preriva že rajda ljudi. Pogledam na uro, sedem. Še celo uro manjka do časa, ko se trgovine odpirajo. Ne kaže drugega — če hočem dobiti škorenjce, moram pač počakati. Končno se vendar trgovina odpre. Ljudje hočejo navaliti, toda upravnik jih zadrži. Po deset jih spušča v trgovino, kjer jih dosti hi.ro postrežejo, nakar jih spusti ven, v trgovino pa se zbaše Mladi ciganski izprijenci Pred kratkim so mladi Ci-gančki, 14-1 etni R. B., D. B Ln 12-letmi H. B. v popoldanskih urah napadli pri Otočcu otrok«, ki so s« vračali iz šole. Enemu Šolarju so nasilno vzeli 150 din, drugim pa nekaj šolskih- potrebščin, potem pa izginili. druga skupina čakajočih, ki se jezijo. Človek se upravičeno vpraša, zakaj tako? Ali res ni mogoče dobiti iz tovarne večjih kontingentov otroških škorenj čkov ln druge gumijaste obutve? Ali je res treba, da stoje pred to trgovino spet tiste, tako osovražene »kače«? še en spomin na Silvestra Za slovo od starega leta so se to pot tudi upokojenci potrudili Ln z vso resnostjo Ln natančnostjo pripravili lastno silvestrovanje v okusno dekorirani dvorani sindikalnega doma. PoHni vedrosti in željni razvedrila so prihiteli skupaj, da ne bi zamudili te edinstvene pri- ložnosti, saj je bil poleg cenene jedače in pijače napovedan tudi zabavni program in prvi nastop lastnega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen sredi oktobra 1957. Silvestrovanje je otvoril predsednik društva tovariš Moretti, razpoloženje pa je doseglo višek, ko je nastopil 35 članski pevski zbor, ki je ubrano zapel 6 narodnih pesmi. Kdor bi na hitro pogledal v sindikalno dvorano po polnoči, bi ne mogel verjeti, da tu silvestrujejo »pen-zionisti«, ampak bi bil prepričan, da se je znašel med mladimi ljudmi, K vsemu je treba izreči pohvalo podjetjem in ustanovam, ki so s finančno podporo to prireditev omogočili, ter pohvalo novemu odboru, posebno pa tajniku društva tovarišu Sevniku, ki je tako lepo izvedel organizacijo, kar je zahtevalo mnogo truda in dela. Šahovska dejavnost v Črnomllu To je bil najprej v hudih skrbeh, nato pa veselo presenečen, lani decembra gospodar J. Golobic iz Sadjnje vasi pri Semiču. Njegova krava Siva, dobra mlekarje« in priznane pasme, hI se morala oteliti, toda telltve ni in ni hotelo biti. Gospodar je bil že resno zaskrbljen, kaj bo. Kako je pa pogledal, ko je zjutraj stopil v hlev, ko je ravno hotel po živinozdravnika: ob kravi sta ležala dva telička, živa in normalno razvita. Gospodar je bil res lahko vesel ob tem dogodku, kajti dvojčki so kaj redki t živinoreji. Na rednem mesečnem turnirju za januar je med štirinajstimi udeleženci spet zmagal z deset in pol točke Tone Kranjc. Sledijo Vanovič z 10, dr. Neubauer ln Vajs z 9 in pol, Boris Klemene B, Tone Malarič 8 in pol itd. Preseneča sele s. mesto Klemenca, ki Je bil favorit turnirja. Razveseljiv pa je uspeh mladega Vajsa, ki obeta postati dober igralec. Sedaj v zimskih mesecih Je v lepo urejenem lokalu Šahovskega društva zelo živahno. Slednji večer vidimo Drl šahovski igri delavce, kmečke fante, nameščence In pripadnike JLA. Zato je šahovsko društvo ravno v teku tega meseca razpisalo klubski turnir za tekoče leto. Kandidatov za prvo mesto je več in bo turnir zato z.eio zanimiv. ' V počastitev dneva JLA Je bil organiziran dvoboj med pripadniki garnizije in člani SD Črnomelj. Domačini so premagali vo|ake s 13:5. Posebno so bile zanimive partije Malerič : Vanovič in dr. Neubauer : Kranjc. Dvoboju je prisostvovalo veliko število gledalcev, kar kaže, da je postal šah priljubljena igra v našem mestu. Moštvo SD Črnomelj Je pred nedavnim sodelovalo tudi v Cellu r.a brzopoteznem turnirju reprezentanc slovenskih mest. Ekipa iz objektivnih razlogov ni mogla nastopiti v kompletni postavi, a je kljub temu dosegla dobre rezultate. Tako so z reprezentanco Ljubljane igrali 8:2, kjer je premagal Kranjc mojstrskega kandidata Stupico, Vanovič pa m. k. Josipa SiŠko. * * Na osnovni Šoli v Črnomlju so uvideli velike vzgojne koristi šaha in so uvedli za pionirje in pionirke vsak četrtek popoldne igralne ure pod vodstvom učitelja Vukšlniča. Zato ni bilo nakliučje, da so črnomaljski pionirji v Ljubljani preteklo leto osvojili častno drugo mesto v Sloveniji s pol točke razlike do prvaka. J. P. Velemojster Motanovic v Novem mestu Po sporočilu Šahovske zveze Slovenije se po vrnitvi velemojstra Matanoviča iz mednarodnega turnirja v Beverwljku (Nizozemska) pripravlja večja turneja po Sloveniji. Velemojster Matanovle bo odigral več slmultank in han-dicap dvobojev. Točen datum sd-multanke na 35 do 40 deskah ▼ Novem mestu še ni določen. Predvidevajo pa, da bo to med 24. im 31. Januarjem.