-6.X. 1932 Mi-— pri / > A? Učiieljstei tovariš Stanovsko poliiiško glasilo J. C/. V. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani P Mesečna priloga »Prosveta« m Uredništvo in aprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 Za reorganizacijo prosvetne uprave. Kakor je znano, pripravlja naša vlada reorganizacijo vse državne uprave. Pobudo za to je dal sam gospod ministrski predsednik. Po glasovih v dnevnem časopisju sodeč, se bo o tem temeljito razpravljalo že na jesenskem zasedanju državne skupščine, katera bo skli cana v kratkem. V glavnem gre za to, da se vsa uprava postavi na nove temelje, ki bodo omogočili decentralizacijo sedanje centralistično urejene in ravno vsled tega počasne, okorne in tudi drage uprave. S pravilno reorganizacijo naj bi uprava pridobila na ekspe-ditivnosti :in se obenem približala ljudstvi., državljanom, katerim je prav za prav namenjena. To namero vladajočih krogov moremo le toplo pozdravljati. Sedanji sistem je namreč tako kompliciran, počasen in vsled tega tudi drag, da nikakor ni prikladen za sedanji hitri tempo vsega javnega življenja. Ako se vesten in dober državni uradnik težko spozna, da brezhibno posluje, je vse težje to za navadnega državljana, ki mirna vpogleda v upravno poslovanje. Vsled nepoznanja razmer in predpisov je ljudstvo dostikrat mnenja, da ga nalašč šikanirajo ter mu povzročajo nepotrebna pota in stroške. Navaden človek pa prenese to mržnjo od uprave na državo samo, ker sta mu oba pojma identična. Ako se torej izvrši dobra reorganizacija sedanje državne uprave, bo s tem odstranjen velik vzrok nezadovoljstva in bo v tem oziru prenehalo ono mučno zabavljanje, katerega lahko slišimo vsak dan, kar je posebno mučno. Marsikateri učitelj se trudi, da pojasni ljudem vse težkoče, ki se pojavljajo in poskuša potolažiti nevoljo. Naše dnevno časopisje je o teh vprašanjih sicer že nekaj razpravljalo. Umestno in potrebno pa bi bilo več pri tako važnem vprašanju, ki se tiče nas vseh. Zakaj več glav — več misli, več oči — več vidii Tudi se mi ne zdi prav, da v tem oziru molčimo tako trdovratno mi vsi, ki smo podrejeni prosvetni upravi. Zakaj, če se izvrši reorganizacija vse državne uprave, se bo ta reorganizacija prav gotovo dotaknila tudi našega šolstva in vseh onih, ki so ž njim vsaj v neposredni zvezi. In naša želja je, da bi bila ta preosnova prav temeljita in seveda kolikor možno enostavna in dobra. Nobena panoga javnih institucij naj bi ne bila ovirana v svojem normalnem in naravnem razvoju po upravnem sistemu. Zakaj upravni sistem se mora prilagoditi potrebam ljudstva in njegovih ustanov. Preozek je okvir tega članka, da bi se spuščal v podrobnosti. Zato se omejim za danes samo na nekatere glavne zadeve, ki so neobhodno potrebne reorganizacije. Upravno poslovanje je otežkočeno s tem, ker je premalo enostavno in to je menda nje- gova glavna hiba. Pri nas n. pr. ne zadostuje, če izjavi upravitelj kot upravni starešina s svojim podpisom in uradnim žigom o kaki učni osebi zadevo, da je taka in taka. Pa če prav to potrdita uradno sreski in 'banovinski šol. nadzornik. Pri nas je veljaven edino in samo dokument. Pa ne samo dokument, ampak po vrhu mora biti še cela kopica pravilno overovljenih prepisov. Zakaj, čeprav so prepisi uradno ali pa sodno overovljeni, kljub temu mora biti zraven še original. Druga velika hiba je v tem, da skoro že o vsaki, često tudi majhni in malenkostni zadevi odloča vrhovna instanca, t. j. ministrstvo, dasi bi talke zadeve ne samo hii-treje, ampak tudi boljše zamogle rešiti nižje instance, katerim so znane razmere in prilike, za katere je potrebna odločitev. Pri reorganizaciji in decentralizaciji prosvetne uprave bo na vsak način potreba stremeti za tem, da bodo imele nižje instance nekaj več oblasta. Naši sreski šol. nadzorniki so pod sedanjim upravnim sistemom postali pisarniški organi, ki nimajo pri upravljanju šol svojega področja dovoljnega delokroga, dasi najbolj poznajo prilike in razmere v svojem okolišu. Radi tega se često dogajajo napake v upravi. Na ta način pride na posameznih šolah do nastavitve nadštevilnih učnih oseb, med tem ko na drugih šolah primanjkuje često prav občutno in za dolgo dobo učiteljstva. Mnogo neprilik pa tudi nejasnosti v upravi pa tiči v tem, da še do danes nimamo pravilnika k zakonu o narodnih šolah. Tako si razne oblasti tolmačijo določbe zakona po svoje in pri tem je čisto lahko mogoče, da ga interpretirajo v napačnem smislu. S tem pa trpi enotnost, katero hoče uveljaviti zakon in za katero stremijo oblasti in bi bila ljuba tudi nam. Talko pa tavamo vsi v neki upravni negotovosti: od danes do jutri in često ne vemo, pri čem smo. Pri tem pa često izgubljamo izpred oči glavne cilje m glavno delo šole ter pravi in jasni pregled resničnega stanja kljub nebroju raznih statistiik. Statistike so poglavje, o katerem bi bilo treba še posebej razpravljati. Zdi se mi, da so nam vse te statistike zameglile pogled in da smo ravno vsled statistik zgubili resnično in pravo evidenco, katero smo hoteli doseči ž njimi. Za danes naj te misli zadostujejo. Glavno je, da se je to velevažno vprašanje vendar že enkrat načelo in se na njem tudii resnično dela. Sedaj imamo vsaj upanje, da končno vendar le pridemo na enostavnejši in našim razmeram primernejši upravni sistem, kateri naj bi bil državi v blagoslov, njenim organom v veselje, državljanom pa v korist. —ski. Še h kritiki« Naročniki Mladinske matice niso samo učenci nižjih razredov ljudskih šol, ampak so tudi učenci meščanskih in nižjih razredov srednjih šol. Matica mora nuditi vsem nekaj. Tudi starejšim učencem. In Kresnice so namenjene predvsem tem. Odprite katerokoli šolsko berilo in naletite na Prešerna. Aškerca, Gregorčiča. So to mladinski pesniki? Ne! Vendar jih mora mladina poznati. Pa zakaj ne bi smeli otrokom pokazati tudi največjih naših živečih umetnikov, n. pr. Zupančiča. VI. Levstika, Preglja, Finžgarja. Bevka in druge, čeprav niso izključno mladinski pesniki in pisatelji?! O saj priznamo? Mladinska matica si prizadeva celo, da bi ti mojstri naše besede čim več govorili naši mladini. Krik in vik vsled tega? Razumeti ta krik ni težko, le opravičiti se ne da. »Kresnice« so po obsegu drobna knjižica. Irt ker smo imeli preveč rokopisov, je sklenil odbor Mladinske matice«, naj bodo zastopani predvsem avtorji, ki so že izdali kakšno knjigo in so obenem tudi kdaj pisali za mladino v »Našem rodu«. Tega se je urednik natančno držal. Vsi avtorji, zastopani v »Kresnicah«, so že izdali samostojne zbirke in vsi so tudi pisali za mladino. Urednik ni napravil niti najmanjše izjeme, čeprav je moral zato odkloniti prispevke nekaterih svojih najljubših sotrudnikov. Tudi avtorji zbirk niso vsi zastopani, niso mogli priti vsi v »Kresnice«. «Tu je zbiral Ribičič pač po svojem okusu in brez dvoma, da je ta drugačen kot Zupančev in Vandotov. Da so izostala nekatera znana imena naših pisateljev, je žal tudi uredniku. Ali do teh ni bilo mogoče priti, ker nam niso bili znani njihovi naslovi, ali pa so odšli baš tiste dni (n. pr. Gruden) na zborovanje Penklubov na sever. kih zaposlenosti. Sploh pa je Slapšak — podpredsednik Mladinske matice in obenem član iiterarnega odseka, kjer aktivno sodeluje pri ocenjevanju rokopisov. Vsako cikanje torej na kakšno zapostavljanje je tu naravnost smešno. Človeku, ki šteje vrednost pisatelja menda po kilogramih pisanih rokopisov, je pač težko, dopovedati, da lahko piše tudi Mrzel za mladino, da je napisal celo »moderni« Jarc nekaj prav lepih mladinskih pesmi, da je Pahor urejeval nekaj let »Novi rod«, ki je bil najboljši mladinski list, in je tudi sam prav pridno v njem sodeloval, da je napisal Klopčič mnogo mladinskih pesmi posebno za ameriške mladinske revije in da je dala tudi Kmetova mladini že marsikateri literarni biser. In prav tiste dni, ko je izšla ona slavna kritika, ki odreka Kmetovi sposobnost, da piše lahko za mladino, je sprejel »Vrtcev« urednik neko njeno daljšo stvar, ki bo izhajala v letošnjem letniku. Lep dokaz, kako malo dajo celo pri »Vrtcu« na Vandotovo kritiko v »Slovencu«! Tudi o kakem zapostavljanju Neprimor-cev na račun Primorcev — o katerem namiguje Zupane — ni govora. Njegove trditve ne drže. Od 88 strani, ki jih imajo »Kresnice«, je odmerjenih Primorcem 23. To je pa komaj dobra četrtina. Od 24tih avtorjev je 7 Primorcev. Pa če bi jih bilo tudi 8? Kaj bi se svet radi tega podrl?! Mar so Primorci gobavci, ki bi jih bilo treba izločiti iz človeške družbe? Taka namigavanja ne delajo baš časti, pa naj bo kdorkoli. In takih namigavanj ni malo, posebno Vandotova ocena je natrpana z njimi. Kako naj bo prepričan še kdo o Vando-tovi dobrohotnosti, ko namiguje na pohujš-ljivost in na revolucionarnost prispevkov v »Kresnicah«? Kako naj veruje kdo v kritiko-vo treznost, ko pravi o prispevkih, da so pretežki in takoj za tem, da so preplitki! Kdo naj veruje v kritikovo doslednost, ko trdi, da je Rehar izrazit mladinski književnik, ki bi ga ne smeli prezreti, in istočasno piše, da sta obe. njegovi knjigi, ki jih je izdala Mladinska matica, slabi! Kdo naj zaupa še kri-tikovi logiki, ki se takole izraža: niti ena knjiga Mladinske matice ni nadpovprečna, če izvzamemo dve! Kdo naj da še kaj na re-cenzentovo trditev, ko ti zanikuje Zupančiča, Preglja, Lovrenčiča itd. in ti daje za vzgled Volca, Perka in druge. Kdo naj vidi slednjič še kaj resnosti v kritiki, ki pravi o Kunčiču, Winklerju in Jezernikovi, da so najboljši, kar jih premore moderna (torej ne samo naša, ampak svetovna!) mladinska literatura! Kunči-ča, Jezernikovo in Winklerja ne podcenjujemo, če se ne motimo, smo bili celo med prvimi, ki smo Winklerja uvedli v mladinsko literaturo, vendar pa smo uverjeni, da se tej drzni Vandotovi sodbi celo ta trojica sama smeje prav od srca. Šolska organizacija in administracija. (F. Kadunec — Maribor.) Učiteljski pripravniki morajo opraviti pri praktičnem učiteljskem izpitu tudi izpit iz šolske organizacije in administracije. Ker je potrebno, da so o gradivu tega izpita informirani, sem napisal naslednje vrstice; mnogokrat sem namreč slišal dosedaj na teh izpitih od kandidatov pritožbo, češ da niso bili o celi stvari obveščeni. V petem letniku sedanjih učiteljskih šol je določena za administracijo tedensko samo ena učna ura. Vsled praznikov in počitnic moremo računati, da imamo za ta predmet v enem šolskem letu okoli 30 učnih ur na razpolaganje; to ni mnogo, ali ako je nastavnik praktičen človek, more tudi v tem času doseči lepe uspehe. Cilj, ki ga zasledujemo pri poučevanju šolske organizacije in administracije, je, da učenci spoznajo v glavnih temeljih našo šolsko in prosvetno organizacijo, da se osposobe, da morejo in znajo samostojno opravljati in voditi uradno šolsko korespondenco, formu-larje in knjige, ki so predpisane za šolo^ in da morejo biti sploh zanesljivi in točni upravitelji naših narodnih šol. Učiteljski kandidatje in pripravniki se morajo seznaniti z organizacijo narodnih, srednjih in strokovnih šol, univerz, privatnih šol in zavodov drugih kulturnih institucij in društev. Znana jim mora biti organizacija spec. zavodov in šol za duševno in telesno abnormalno razvito deco, manjšinskih šol in institucija zadužbin. Samo ob sebi se razume, da morajo poznati organizacijo ministrstva prosvete, prosvetnega oddelka pri banovinah, sreza, občine, krajevnega šol. odbora itd. Dobro in točno pa mora poznati določbe zakona o narodnih šolah, njegovo praktično upravljanje in druge zakone in naredbe, ki se tičejo narodnih šol in učiteljstva. Kakor drugi uradniki, tako se mora tudi učitelj seznaniti z vsemi glavnimi odredbami zakona o uradnikih. Ako pa hoče pripravnik spoznati šolsko poslovanje in delo, naj prosi svojega upravitelja, da sme delati v njegovi pisarni dva do tri mesece; to mu bo pod dobrim vodstvom več pomagalo kot vse knjige. Tu bo videl, kako se delajo proračuni, obračuni, kako se adjustirajo različni službeni akti, kako se vodi arhiv, zapisniki, prošnje, kako se sprejemajo in odpremljajo službeni dopisi itd. Na prvi pogled izgleda, da je to gradivo precej obsežno. To bi tudi res bilo, ako bi se kandidatje pripravljali in učili vse te določbe na pamet. Komisija v ministrstvu prosvete je pa imela pri sestavljanju novih učnih programov pred očmi, da se morajo naši učiteljski kandidatje učiti in delati pametno in praktično in ne mučiti se s pusto teorijo; spomin se ne sme preveč obremenjevati. Tudi mi, ki smo predavatelji in izpraševalci v različnih zadevnih komisijah, ne smemo dovoliti, da bi kand-datje odgovarjali na naša vprašanja dobesedno po učnih pripomočkih, toda brez pravega razumevanja učne snovi. Navodila za učenje in razumevanje tega predmeta bodo našli kandidatje v Fleretovem »Zakonu o narodnih šolah«, ki ga je izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Gotovo nobeni narodni šoli ne manjkajo Finkove »Zbirke važnejših novih naredb in odredb«. V njih moremo najti vse najvažnejše naredbe krono-logično sestavljene. Zvesta tolmača bosta mlademu kandidatu tudi Hribskega » Šolski upravitelj« in »Ročni katalog«, ki ga izdaja vsako leto naša podvzetna »Učitelj, tiskarna«. Omenil in podal sem najpotrebnejša navodila; opomniti pa moram še enkrat, da bo postal dober in spreten administrator le oni, ki se bo z dobro voljo in veseljem praktično udejstvoval v zadevnem šolskem delu. Šola in dom. V nedeljo 9. t. m. se vrši ob 10. uri dop. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani občni zbor tega mladega društva. Iskreno je želeti, da se ga udeleže poleg staršev, za katere je društvo v prvi vrsti ustanovljeno, tudi vsi prijatelji šolske mladine in interesenti na vzgojnih, učnih in šolsko - upravnih vprašanjih, ki posegajo vsak dan bolj pereče v življenje posameznikov in vse družbe. Bo pa to društveni prvi redni občni zbor, na katerem naj se postavijo toliko idejno kolikor zgolj organizatorično trdni temelji za bodoče njegovo delo. Vse naše čitatelje opozarjamo še s posebnim poudarkom na to važno zborovanje, ker smo mnenja, da spadamo zlasti učitelji v vsakem momentu tja, kjer se razpravljajo vzgojni in šolski problemi in kjer se trudijo starši, sodelovati pri njihovi rešitvi s svojimi željami in izkustvi. Poleg novo formuliranih pravil bo poročal na tem zboru direktor dr. Lončar o našem šolstvu. Ze samo to poročilo zasluži pozornost učiteljstva vseh šolskih kategorij, kajti poročevalec ima vsled svoje dolgoletne prakse, in to na najvažnejših mestih naše šolske politike v zadnjih letih, vse pogoje, da nam poda živo in realno sliko našega vzgoj-stva, če ne upoštevamo niti dejstva, da je posvečal ves čas svojega delovanja največjo pozornost tudi vsem reformnim stremljenjem v inozemstvu. Današnji težki časi stavijo na starše in šolo nove zahteve ter silijo vse prizadete či-nitelje na resno razmišljanje, kako priti v okom grozečemu poslabšanju na vseh področjih našega vzgojstva. Skrb za bodočo eksistenčno možnost njihovih otrok mori roditelje čim dalje huje. Prav v zadnjem času se nujno množe njihove želje po reformi številnih nedostatko\j> v šolski in vzgojni praksi. Ze ta občni zbor društva »Šola in dom« bo postal roditeljem v tem pogledu pravi kažipot v njihovem nadaljnjem prizadevanju. Zato ponovno prosimo cenjene tovariše učitelje, da stoje v tem težkem času roditeljem na strani ter jih z nasveti in dejanji podpirajo v njihovem skrbi polnem prizadevanju po boljši bodočnosti njihove in tudi naše mladine. Mednarodna uradniška organizacija. Mednarodna organizacija združuje največja strokovna združenja poglavitnih evropskih držav. — Včlanjene so uradniške organizacije iz Francoske, Nemčije, Švedske, Norveške, Švice, Grške, Avstrije, Poljske. Ho-landske. Češkoslovaške in raznih drugih evropskih držav. Do uveljavljenja sedanjega uradniškega zakona je bila tudi Jugoslavija po beograjskem Glavnem Savezu organizirana v tej mednarodni federaciji. Vsako drugo leto se vrši glavni občni zbor, katerega se udeležujejo vse države. — Zadnji kongres se je vršil leta 1930. v Ženevi in se ga je udeležila tudi močna jugosloven-ska delegacija. Tudi ljubljanska Zveza je bila zastopana z dvema odposlancema. Po zaključkih tega zborovanja bi se moral letos avgusta sestati kongres v Haagu na Holand-skem. Konec meseca marca se je sestal v Inns-brucku izvršni odbor Mednarodne uradniške federacije. Prisostvovali so vsi člani osrednjega odbora, razen tega pa tudi predsednik in tajnik tirolskega odbora avstrijske Državne zveze javnih uslužbencev. Seji je predse- doval predsednik MUF, načelnik nemške raj-hovske uradniške zveze, g. Falkenberg, tajniško poročilo o položaju je pa podal internacionalni tajnik g. Laurent, ki je poročal o položaju federacije, njenem gospodarskem stanju in o uspehih. Med temi je zlasti važna anketa o pokojninah, katero je federacija organizirala med svojimi članicami po raznih deželah. Odbor je sklenil, da se vse zbrano gradivo, ki je že strokovno obdelano, čimprej izda v posebni izdaji. Sklenilo se je tudi, da se vrši IV. mednarodni kongres državnih in javnih uslužbencev meseca junija 1933 v Bruslju. Za letošnjo konferenco mednarodnega urada za delo v Ženevi, ki bo obravnavala vprašanje bolniške oskrbe javnih nameščencev ter problem disciplinskega prava državnih uslužbencev, se je določil dnevni red. Sklenilo se je tudi, da federacija odpošlje senatu svobodnega mesta Gdanskega protest zaradi preganjanja uradniških organizacij. Ta protest se pošlje tudi Društvu narodov v Ženevi. Končno je izvršni odbor soglasno sprejel na predlog nemškega odposlanca naslednjo resolucijo: »I. V Innsbrucku zbrani izvršni odbor Mednarodne uradniške federacije protestira v imenu 400.000 uradnikov evropskih držav zoper vsako nadaljnje znižanje plač in na-glaša, da v tem ne vidi primernega sredstva za ublažitev svetovne krize. Zmanjšanje prejemkov slabi kupno moč uradništva, škoduje trgovini, obrti jn industriji in pomnožuje gospodarski zastoj. Ta način, ki se je v praksi izkazal kot docela brezuspešen, ne vodi k ozdravljenju gospodarstva, temveč bi to mogla doseči samo temeljita preosnova splošnega gospodarskega ustroja. II. Izvršni odbor Mednarodne uradniške federacije z največjo odločnostjo odbija sleherni poskus, ki ima za cilj oboroževanje. Izvršni odbor se načeloma izjavlja za popolno razorožitev in pričakuje od vseh vlad, zlasti pa od razorožitvene konference v Ženevi, da i bodo z vsemi silami delovale, da preprečijo vojno in vojne opasnosti.« Prihodnja seja izvršnega odbora bo še to jesen v Berlinu. Razveseljivo je, da v današnjih težkih časih mednarodna organizacija javnih uslužbencev še vedno tako iniciativno deluje za splošne koristi vsega stanu evropskega javnega nameščenstva. S svojim delovanjem dokazuje, da so razmere in položaj drž. uradništva povsod v Evropi v bistvu enake — in enako žalostne — in da je skupna organizacija v občem interesu nujno potrebna. Federacija prav živahno deluje. Izdaja svoj »Bulletin«, ki izhaja v Parizu desetkrat na leto v francoščini, angleščini in nemščini. List vsebuje mnogo dragocenega gradiva o uradniških problemih in podaja verno sliko o prizadevanju organizacije za splošno izboljšanje, Iz »Našega Glasa«. Sploine vesti. Dne 1. oktobra t. 1. ob 17. je v mariborski bolnici za vedno zaprl svoje oči v 46 letu starosti upravnik banovinskega dečjega doma v Mariboru tovariš Slavoj Dimnik. Zadela ga je možganska kap, kateri je podlegel. Nagla in nepričakovana smrt ga je iztrgala iz vsestransko živahnega dela. Pokojni Slavoj je bil odličen pedagoški strokovnjak in neumoren organizator mladinske zaščite. Kot upravnik dečjega doma si je pridobil srca predstojnikov in uboge dece. Sodeloval je v raznih humanih društvih, posebno pri društvu za zaščito otrok in mladine. Bil je soustanovitelj mladinskega doma kraljice Marije na Pohorju. Z njegovo smrtjo je nastala za ta društva nenadomestljiva izguba. Kaj je bil pokojni Slavoj Mariboru, je pokazala tako številna udeležba zastopnikov oblasti, društev, stanovskih tovarišev, dece in občinstva, ko so ga spremili na njegovi zadnji poti proti Ljubljani. V Ljubljani so se 4. t. m. zbrali na pokopališču pri Sv. Križu številni znanci in prijatelji prerano umrlega Slavoja. Prišli so zlasti mnogi stanovski tovariši iz Ljubljane in okolice. Učiteljski pevski zbor se je poslovil od neumornega delavca s prekrasnimi žalostinkami. Za krsto in žalujočimi sorodniki so korakali v sprevodu zastopnik banske uprave načelnik g. Dolšak. dalje načelnik g. Stare, banski svetnik g. Miro Senekovič, zastopnik mesta Maribora bivši župan Viktor Grčar, kot zastopnica mariborskih ženskih društev gospa županja Lipoldova, ekonom Dečjega doma v Mariboru g. Biček, referent socialnega oddelka banske uprave g. Aleksander Kuharic, dalje za SKJ prvi podstarešina br. En-gelbert Gangl, starosta Sokola l. inž. Ladislav Bevc, za Slovensko matico dr. Lončar, bano-vinski šolski nadzornik Rape in številni zastopniki raznih drugih društev, korporacij in institucij. Pokojni Slavoj je sin znanega domovinskega pisatelja in šolskega ravnatelja Jakoba Dimnika in ge. Josipine roj. Kraigherjeve, brat tovariša Ivana Dimnika, predsednika sekcije JUU za dravsko banovino, g. ing. Stanka in sestre Radice. Sivolasi mami, užaloščeni soprogi Vidi. hčerki Desanki in sinu Dušanu, sestri Radici ter bratoma Stanku in Ivanu kakor vsem preostalim izrekajo učitelji sekcije JUU ob prebridki izgubi ljubljenega Slavoja globoko sočustvovanje. — Praktični učiteljski izpiti na državni učiteljski šoli v Ljubljani se prično dne 7. novembra t. 1. ob 8. uri. Prošnje za ta termin naj bodo vložene po uradni poti z vsemi potrebnimi prilogami tako, da bodo najpozneje 4. novembra t. 1. v rokah izpitnega odbora. Pozneje došle prošnje, kakor tudi zamudniki pridejo v poštev za drugi termin, ki bo po vsej priliki v januarju 1933. — Izpitni odbor. — Marico Deržajevo, učiteljico na meščanski šoli na Rakeku, je smrt rešila dolgega in mukepolnega trpljenja. Vestni in delavni tovarišici mir in pokoj, preostalim naše sožalje. — Za začetni stvarni in jezikovni pouk uporabljamo osembarvno Gasparijevo stensko šolsko sliko »Jesen«. Velikost 126X90. Založba Učit. dom v Mariboru. Cena opremljeni sliki 70 Din. Oglejte si v knjigarnah tudi šolski sliki »Svetovna žetev pšenice« in »Čas« iste založbe. Cena sliki 40 Din. — Trboveljski mladinski pevski zbor v Kranju. V nedeljo 2. oktobra so priredili trboveljski slavčki v Kranju dva koncerta. Nastop ob 10. uri je bil namenjen osnovnošolski mladini in gimnazijcem, a ob 11. uri pa je bil koncert za širšo publiko. Zbor, pod vodstvom tov. Šuligoja, ki mu s spremljevanjem na klavir pomaga tov. Pertot, je žel tudi v Kranju najlepši uspeh. S tem koncertom je začel zbor novo koncertno sezono kot nadaljevanje lanske, s katero si je zbor priboril naravnost ogromne uspehe. — Mladinski pevski zbor iz Trbovelj v Mariboru in Ptuju. Na povabilo učiteljstva, Glasbene Matice in delavskih organizacij priredijo »Trboveljski slavčki« 15. oktobra t. 1. zvečer ob 20. uri v Mestnem gledališču v Ptuju koncert jugoslovenske mladinske glasbe. Popoldne istega dne ob pol 15. uri bodo demonstrirali istotam pred učiteljstvom ob priliki rednega občnega zbora. — Naslednji dan v nedeljo 16. oktobra odidejo v Maribor, kjer bodo koncertirali ob 11. uri dopoldne v Uni-onski dvorani. Na sporedu so bogata dela Adamiča, Kogoja, Grgoševiča, Mokranjca in Pozajiča. Tovariši (ice), pohitite in poagiti-rajte med znanci in mladino za te koncerte tega najboljšega mladinskega zbora v Jugoslaviji! — Društvo »Šola in dom« v Ljubljani Vas vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 9. oktobra ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Tajnikovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Nadzorstveno poročilo. 4. Nova pravila. 5. Volitev predsednika, odbornikov in nadzorstva. 6. Določitev članarine. 7. Refeiat o našem š >lstvu (poroča direktor dr. Dragotin i. o n č a r). 8. Slučajnosti. — Peta skupščina internacionalne federacije učiteljskih udruženj. Na iniciativo francoskega nacionalnega učiteljskega udruženja in nemškega učiteljskega udruženja je bila osnovana v Dancingu 1. 1926. ¡Internacionalna federacija učiteljskih udruženj. Že takrat je pristopilo k tej federaciji 150.000 nemških učiteljev in 70.000 francoskih nacionalnih učiteljev. Še isto leto je pristopilo tudi angleško učiteljsko udruženje s 121.000 člani. Danes je v federaciji včlanjenih 654.000 učiteljev (ic). Smoter federacije je: pedagoška kolaboracija in podpiranje miru s kooperacijo narodov. — Letošnja skupščina se je vršila v Luksembur-gu, kjer se je zbralo 25 predstavnikov učiteljskih udruženj iz vse Evrope. Vsako udruženje ima pravico na skupščini na 1 glas. — V glavnem se je na tej skupščini poleg drugih vprašanj razpravljalo tudi o dveh vprašanjih: Vzgoja slabo nadarjenih otrok in zgodovinski pouk in mednarodni odnošaji. — K prvemu referatu je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. vsak otrok, torej tudi nenormalen, ima pravico do vzgoje po svojih sposobnostih; 2. društvo je dolžno brigati se za vzgojo nenormalnih otrok in ustanavljati zanje posebne zavode. — K drugemu vprašanju so zavzeli delegati naslednje stališče: 1. Rad.i vedno večje odvisnosti narodov in radi izenačenja ljudskega mišljenja je federacija tudi nadalje za izdelavo in uporabo metod in programov, ki pripomorejo k vzgoji mednarodnega duha. Federacija opozarja na prejšnje sklepe glede zgodovinskega pouka, da je opuščati vse, kar vzbuja mržnjo in upoštevati vse, kar kaže v preteklosti in bodočnosti na ujedinjenje narodov. 2. Sistematičen zgodovinski pouk naj traja čim delj in naj se ga razdeli na periode 8—10, 11—13, 14—16 let. Federacija je pripravljena na sodelovanje glede preizkušanja psiholoških možnosti tega pouka. 3. Od 9. do 10. leta naj se uvede priprava za zgodovino. 4. Posamezna nacionalna učiteljska udruženja naj prepričujejo svoje članstvo, da je treba opuščati vse, kar bi bilo v nasprotstvu z medsebojnim spoštovanjem narodov. 5. Federacija bo delovala na to, da se ustanovi v vsaki državi posebna sekcija zgodovinarjev-znanstve-nikov in učiteljstva, ki bo skušala izdelati učne načrte v internacionalnem duhu. — Vsa poročila posameznih udruženj v federaciji so konstatirala velike skrbi za bodočnost, le španska delegacija je optimistična in zadovoljna. — Kongres je bil tudi razočaran nad velikim zniževanjem učiteljskih plač po mnogih državah, energično se izraža proti vsaki škodljivi politiki, ki bi na račun svojega uradništva popravljala svoje finančne težkoče in posebej naglaša, da ogroža bodočnost mladega naraščaja vse nezmerno in neosnovano varčevanje pri šolstvu. Šol. predpasniki, pletenine bluze pri M. KRIŠTOFIČ.BUČAR Ljubljana — Stari trg 9 — Nedeljeno uradovanje je zaradi varčevanja pri kurivu in razsvetljavi uvedeno tudi za zimski čas, t. j. po 1. oktobru. Uradne ure trajajo od 8. do 14. To odločbo je sprejelo uradništvo z zadovoljstvom, posebno ono, ki stanuje daleč od sedeža urada, ali se mora zaradi pomanjkanja stanovanj na sedežu urada voziti z železnico ali avtobusi. lo. \two . If. b^o^a. yu 1 in objektivne kritike, ne da bi se jima razlival žolč! Jaz naj se jezim na Mladinsko matico? Kaj pa še! Saj sem sam že tri leta sotrudnik »Našega roda«, ki je tudi list Mladinske matice. Toda hotel sem samo pokazati na napake, ki jih je prezrlo uredništvo Mladinske matice, z dobrim namenom, da bi se v bodoče ne ponavljale. Kajti namen kritike ni samo hvaliti (meni je kaj malo mar, kaj pišejo o istih knjižicah, ki sem jih ocenil jaz, istočasno tudi drugi gospodje!), tudi ne samo trgati, ampak predvsem tudi učiti! S tega ozira vem, da je v moji oceni manj žolča kot pa v članku »Kritike« in pa v članku »Moj odgovor«. Grdo je, če se mi v primerjavi podtikajo Literarna dela, ki jih v poglavju svojih ocen nisem navedel, kajti res je samo to, da sem ocenil redne publikacije Mladinske matice, ne pa Lovrenčičevega »Tihega življenja«, ki ga je izdala Mladinska matica v izredni publikaciji! Če je koga moja ocena hudo užalila, oz. spravila v slabo voljo, ga tem potom zagotavljam, da nisem imel namena storiti tega, da prav nič nisem 'izlival kake besnosti v »Lj. zvonu«, ampak ga prosim, naj se z odgovorom na mojo oc^no oglasi v reviji, kjer sem jaz objavil svoje mišljenje, in le tam bom z njim rade volje lomil svoje kopje za pravico in objektivno kritiko! Lojze Zupane, učitelj v Štrekljevcu S 5. IN 6. SEJE MLADINSKE MATICE. 1. Odbor je sklenil odkupiti Deržajevo slikanico v barvah s tekstom. 2. Na oferto tiskarne se sklene izdati »Miklavževa noč« na boljšem papirju. Tiska naj se knjiga v cicero tisku, čeprav je nekoliko dražji. Tudi ovitek naj bo močnejši. 3. »Miklavževo noč« bo ilustriral slikar Bambič zelo bogato in v štirih barvah. 4. Za reklamo se bo tiskal poseben oglas v štirih barvah z vabilom na subskrip-cijo na »Miklavževo noč«. Oglas se priloži »Učit. tovarišu«. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani POZOR! Učiteljstvu mariborskega okrožja! je otvorila v začetku julija v Mariboru v Gornji Gosposki ulici št. 44 svojo podružnico Pozivamo učiteljstvo, da prečita zadevno okrožnico, ki so jo te dni Drejele vse šole mariborskega okrožja 5. Sprejme se v principu pogodba litogra-fije za knjigo redne publikacije, ki bi izšla v štiribarvnem tisku. 6. Na pobudo tov. Kržišnika se sklene objaviti v »Učit. tovarišu« seznam onih šol, ki nimajo nobenega ali pa enega samega naročnika. 7. Na Bambičevo ponudbo glede reklamne priloge »Našemu rodu« se skliče poseben sestanek, kjer se bo vsa stvar bolj podrobno pretresala. 8. Na kritike v »Slovencu« in »Zvonu« se sklene odgovoriti. Knjiga, ki bi jo morala imeti vsaka knjižnica, knjiga, ki pride prav vsakemu učitelju, knjiga, ki je potrebna vsakemu učencu na meščanski šoli, vsakemu študentu na srednji in strokovni šoli: To je knjiga »Nikola Tesla in razvoj elektrotehnike« od dr. L. Čermelja. Obseg: 130 strani velikega formata, 60 slik. Subskripcijski rok je do 31. oktobra. Cene za kartonirane izvode 26 Din, za trdo vezane pa 32 Din. Naročila sprejema Mladinska matica, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6. —mm »Naš rod« izide v nekaj dneh v novi opremi Plečnikovega učenca Bohinca. Rubrike v listu ostanejo približno iste kot lani, vendar bo Cicibanovemu rodu odmerjeno več prostora, tako da bodo zadovoljni tudi učenci nižjih razredov. Vsebinsko je prva številka zelo zanimiva, pestra in živahna tako v beletrističnem kot v ilustrativnem delu. —mm Te dni se zaključujejo naročila na »Naš rod« in publikacije Mladinske matice. Zamudniki naj pohite. Lani so prve številke zmanjkale znalo bi se tudi letos ponoviti. — Zato naj bodo naročila pravočasna. Za samo 22'50 Din bo nudila Mladinska matica naši mladini letos: 1. cel letnik »Našega roda«; 2. knjižico realne vsebine; 3. »Kresnice«, VI. zvezek; 4. Bogomira Magajne pravljico »Brkonja Čeljustnik« in 5. slikanico v štiribarvnem tisku z besedilom. — Knjiga v štiribarvnem tisku bo za našo mladino pravi dogodek. — Že zaradi te knjige same se izplača biti naročnik Mladinske matice. ZADNJA ŠTEVILKA »MLADIKE« PIŠE: Če nam bo kdo ustvaril sodobno slovensko mladinsko slovstvo, ,potem nam ga bo Mladinska matica. Izdala je že nekaj dobrih mladinskih knjižic in tudi letošnje so take, da jih upam priporočiti staršem. Zlasti »Kres- lani letos 23 34 29 35 24 9 — 20 6 11 21 14 2 32 — 15 30 15 12 20 5 32 14 23 5 17 12 25 nice« so nekaj posebnega. Prinašajo namreč od skoraj vseh živečih slovenskih pisateljev kratek življenjepis s sliko ter kratko njegovo črtico iz mladih let ali spomin na otroška leta. Nekatere črtice so res lepe. Bevkova povestica je živahna in topla, samo prekratka je. »Botra z griča« je neprisiljeno vzgojen spis. Mladinska matica zasluži priznanje. S. V. —mm Prva naročila na publikacije Mladinske matice kažejo prav dobro. Če poj de tako naprej, se število naročnikov v primeri z lanskim letom zviša. Naj navedemo nekaj primerov: Naročnikov Št. 11 j pri Velenju • Šenkov turn Bočna Virštanj Gornja Lendava Sv. Križ pri Kostanjevici Polenšak Razbor pri SI. g. Marenberg Sv. Jakob ob Savi Doberna Letuš Rob Sv. Peter na Medved, selu Pri naročilih naj poverjeniki ne pozabijo navesti na hrbtni strani položnic, za katere mesece so poslani zneski. To zato, da ne nastanejo kakšne zmešnjave. Naše šolstvo. —š Letošnje razrednice vsebujejo napram prejšnjim nekaj izpopolnitev in navodil. Vendar pogrešam nekaj zelo važnega. Pri končni tabeli zamud je treba za vsalk mesec posebe zaračunati tudi zamude v odstotkih in v tej točki je postopanje na raznih šolah povsem različno, nesmotreno in neenotno in vsled tega tudi mnogokrat netočno. Pri omenjeni tabeli se mi vidi baš ta odstotek najvažnejši in zato bi bilo potrebno, da se v novi nakladi razrednic navede tudi obrazec za ta račun, v dosedanje naj si ga tovariši sami vpišejo, kakor je v sledečem izračunan. Obrazec sam hočem radi lažjega razumevanja razviti in sicer: Ako označimo z: u = število vpisanih učencev — (torej ne samo navzočih); d = število učnih dni v mesecu, za katerega računamo odstotek; Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno. šestega do šestnajstega leta, pardon, to so že mladeniči. In obojega spola. Sedem udobno v stolček, mislim si, to bo mladinski film, pa se malo pozabavam na otroški način. Toda--. Pričelo se je v jetnišnici. Poklicnega zločinca so izpustili vsled »lepega ponašanja« tri mesece prej. Odide domov v predmestje k svoji »ženi«, lepi in mladi, ki pa si je tačas dobila drugega »moža«. Vse to lepo rafinira-no prinešeno, da mlado srce zasluti le napol, a vendar dovolj jasno sl^bo prikrito resnico. In potem se je začelo! Strastne ljubezenske scene, hinavsko varanje ljubimca, sestanki zakrknjenih zločincev, vzgajanje mladine v idiote v sirotišnici, izročeni vodstvu sadistične ženske, lažnivi pogovori zločincev z detektivi, vlom v banko, »heroične« zvijače vlomilca - glavnega junaka, histerično vpitje pretepanih žensk, navodila za pridobitev dobrega alibija, umor iz ljubosumnosti, izdajstva v najpodlejših oblikah, cinično urejanje »družinskih zadev« in kot krona vsemu še bolj cinični zaključni razgovor med detektivom in aretiranim zločincem. In poleg vsega še zvočni film. To vam je bil užitek, to vam je bila slast za mladino! Da bi jih le videli, kako so trepetali, kako so stiskali pesti, da bi jih le slišali, kako so cepetali, škripali z zobmi, kako so divje vzklikali ob pogledu na revolverje in krvave nože, ob pogledu na surove obraze filmskih »junakov«. V ozadju inekje je jokal dojenček, kateremu je mlada mati zaman prigovarjala, poleg mene sta si deček in deklica zatiskala oči in ušesa ob strašnih, še odrasle živce pretresujočih scenah in še hujših kri- kih. Pred menoj sta sedela, ali bolje /ečeno cepetala in skakala dva prvošolarčka. Strastno sta z gestami nakazovala sunek z nožem pri sceni, ko zločinec potegne ob svoji žrtvi, ki pričakuje smrti, nož in prične — rezati in jesti jabolko, katero vzame z mize. »Daj ga, suni,--daj ga, suni--!« Iz ust mladih fantičev se je to pretresljivo slišalo. Ozrem se na desno — kino je bil natlačeno poln — tam sedi mlad fant v črni srajci, izgledajoč kakor (ključavničarski vajenec. — Škriplje z zobmi in stisnjenih ustnic, pravi sosedu: »Prokleto bi ga jaz!« Še sedaj mi zveni otroški krohot po ušesih, ki je napolnil dvorano ob surovo-neumni ljubezenski sceni varanega ljubimca. Tako čudno razumevajoče je zvenel ta smeh, bil je poln sopare, napetosti in pubertetnih grehov. Čuvstva so se mi pričela mešati. Sram se je izjpremenil v zgražanje, vmes so mi pretresale živce skrajno napete scene, mislil sem na reveže predmestne otroke, popadal me je strah pred koncem drame, grabila me je vedno bolj psihoza mase, ki je držala otroke in odrasle kljub šundru, kljub neznosnemu smradu natlačenega lokala, kljub v zrak vbrizgani kolinski vodi, kljub vsemu v skrajni napetosti. Vsem je srce utripalo enako, vsem je zastajal dih, vsem so hitele misli naprej v razvoj drame. In ko je bil konec predstave, se ni nikomur odvalil kamen od srca, kakor se običajno pričakuje. Vsi so se razšli nekam tihi. zamišljeni. V duhu sem skušal prodreti v dušo štirinajst- petnajstletnih fantov in deklet. V duhu sem se skušal vživeti v njih položaj. Predmestje, — kakor v filmu, delavski sloji, revščina in brezposelnost. V vsaki drugi hiši gostilna, beznica, alkohol! Zaplotna ljubezen, nezakonski otroci, neodgovorne in nemoralne mlade matere z zajpeljivci iz »boljših hiš« — ali ni bil v filmu podoben kos življenja? — Gledali smo to, kar čitamo vsak dan v dnevnikih, kar vidimo okoli sebe, kar opazimo na obrazih mimoidočih. Toda gledali smo v filmu vse to zavito v prikupljivo in mamljivo vabeči romantični obliki, gledali smo vse to razločno in jasno, pomnoženo in spopolnjeno. In nismo gledali to samo mi odrasli, katerim se je stvar gabila — v kinu je bilo več ko polovico otrok v tisti starosti, ko se vzbujajo v telesu razni sokovi, ko puber-tetnost zmede vso duševnost in jo vrže iz ravnotežja. Med gledalci je bila več ko polovica otrok, katerih duša je s slastjo sprejemala vase »sladke« resničnosti umazanega življenja. Predmestni otroci so to. Otroci delavcev, ki se mučijo kakor živina ves dan po tovarnah za vsakdanji kruh. Otroci so to. ki so najmanj nadzorovani, ki so vsled revščine in zaposlenosti staršev najbolj prepuščeni samim sebi. Taki otroci že v svoji vsakdanji okolici z bistrimi očmi opazijo stvari, ki se navadno pred otroki skrivajo. In takim otrokom se kot duševna hrana predvaja najgrši šund, kar si ga morete misliti. Oblasti, učiteljstvo, starši, zganite se! — Premislite, kam vse to vodi! Slabe čase delajo slabi ljudje. Ali hočete, da slabih časov ne bo nikdar konec? Ali hočete, da bodo naši otroci slabši od vas, da bodo bodoči časi še slabši od današnjih! Ali se res ne more ukreniti ničesar proti takemu pridobivanju denarja s ipohujšava-njem mladine? Ali so res dobra vsa sredstva, le da se pridobi denar? Ali res tudi tukaj »namen posvečuje sredstva«? Kaj se ne pravi to zadaj podirati vse, kar si spredaj sezidal? Včasih sem videl tudi pred mestnim kinom policaja, ki je odganjal male otroke in jih ni pustil k predstavi. Taki otroci ne bi videli nič in brez nevarnosti gledajo najgrši šund. Pripuščali pa so k »mladini neprimerni« predstvai štirinajstletne, da se naužijejo strupa v vseh oblikah, da si spopolnijo do popolnosti svoje nastajajoče znanje. Kateri »moralni« cenzorji so to tako ukrenili, ne vem, morda je te vrste cenzura tudi le uspešno »pridobivanje zemeljskih dobrin«, kakor je predvajanje filmskega šunda. — Ah. kaj! Morda pa le ni tako hudo. Kaj vse jaz vidim! Dragi čitatelj, saj me imaš gotovo tudi ti za norca. Tak starokopiten človek! — Iz katerega veka pa si prišel v današnjo dobo napredka in vsestranske svobode? Saj nismo več sužnji, pojdi vendar z duhom časa, saj si še mlad in razumen! Tako mlad in tako starokopiten!--- Ali čutite, kaj sem hotel prikazati? Greh, ki ga delamo, če podpiramo nemoralo in greh, ki ga delamo, če ne podpiramo vzgojne organizacije, ki je bila uvodoma omenjena! Sedemsto mladih ljudi se vzgaja v skavtski organizaciji naše banovine. Kako majhno ie to število, in preko sedemsto tudi mladih ljudi se »vzgaja« v kinu v enem samem večeru. Kako grozno veliko je to število! Zona me »preletava! z = skupno število zamud v mesecu, za katerega računamo odstotelk; o = skupni mesečni obisk — ne faktičen, ampak idealen, torej tak, kakor bi moral biti brez zamud, potem dobimo: o = ud in za račun odstotkov postavimo vsled tega razmerje: 100 z z :o = % : 100, ali % =- o. N. pr.: Število učencev (vpisanih) = učnih dni . . . = „ zamud.....= 100 . 150 15000 % =--=-= 15 40 25 150 40 . 25 1000 Paziti pa je pri tem ali se računajo zamude dvojno ali ne. V prvem slučaju je od dobljenega odstotka vzeti polovico, ker je potem: Oi 3= 2ud . in torej 100 z 100 z 100 z % =-=-• ali -• X> 2ud ud o torej polovica prejšnjega. L, A. Naša gospodarska organizacija. —g Samopomoč učiteljskih otrok. Vse tovariše (-ice), ki se obračajo na zadrugo s prošnjo za informacijo glede sprejema zavarovanja otrok, načina plačevanja, višine posmrtnine ozir. odpravnine, prosimo, naj prilože znamko za odgovor. — Tovarišem, ki prosijo za pravila, pa še niso člani zadruge, ne moremo ugoditi in jim brezplačno dostaviti zadružna pravila, ki stanejo Din 5"—. Točne podatke dobijo v 6. štev. Učit. tovariša, ki je objavil obširnejši članek o tej naši najmlajši gospodarski ustanovi. Šolski radio. —r V torek dne 11. oktobra bo predaval g. Pero Horn: Počitniško potovanje s kole-so od Kamnika do Novega mesta. II.-KII. . V petek 14. oktobra bo govoril g. dr. Valter Bohinec o Jugoslaviji v gospodarskem oziru. Predavatelj bo popeljal poslušalce na potovanje po Jugoslaviji: na žitna polja du-navske banovine, v sadovnjake ob Bosni in Drini, v dalmatinske vinograde, v jugoslovanske gozdove in na planinske pašnike, k jadranskim ribičem, v naše rudokope in tovarne. Učenci in učenke naj bi sledile predavanju ob fizikalnem zemljevidu Jugoslavije. Stanovska organizacija JUH Iz društev: Vabila: = JUU SRESKO DRUŠTVO V DOL. LENDAVI bo zborovalo v soboto 15. okt. v Beltincih. Začetek ob 10. uri. — Odbor. = OB PRILIKI OBČNEGA ZBORA JUU SRESKEGA DRUŠTVA V PTUJU dne 15. oktobra bo tudi koncert Mladinskega pevskega zbora Trbovlje-Vode. Zbor pride ob 13. uri tega dne v Ptuj, ter bo tovariš pevovodja ob 14. uri 30 minut učiteljstvu razložil metodično pot njegovih uspehov z zborom. Toliko učiteljstvu v vednost. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 8. oktobra t. 1. ob 10. uri v Kozjem, ob 8. uri je seja nadzornega odbora. Poleg običajnega je na dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika, tajnice, blagajnika in nadzornega odbora. 2. Poročilo o banovinski odnosno državni skupščini. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Glasom sklepa zbora dne 9. 4. 1932 je udeležba obvezna. Za neopravičen izostanek globa 50 Din. — Opravičiti se je pismeno! Pričakujemo poinoštevilno udeležbo — ¡.'..včlanjeni vabljeni! Odbor. NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 15. oktobra na osnovni šoli v Novem mestu ob 9. uri. Na dnevnem redu je poročilo o glavni in banovinski skupščini, predavanje, poročilo funkcionarjev in slučajnosti. Pred zborovanjem ob 8. ur. bo odborova seja. — Predsednik. = JUU SRESKO DRUŠTVO LOGATEC bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 15. oktobra 1932 ob 8. uri v prostorih osnovne šole na Rakeku. Tovariši, tovarišice! Pridite vsi, da pregledamo bilanco našega dela za preteklo upravno dobo in si napravimo načrt našemu bodočemu delu. Pozivamo zlasti mlajše agilne tovariše (ice), da aktivno posežejo v društveno delovanje, ker imajo sedaj pri volitvi nove uprave najlepšo priliko. — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO LAŠKO bo zborovalo v Zidanem mostu v Sokolskem domu v soboto 8. oktobra 1932 ob pol osmi uri zjutraj. Dnevni red običajen. — Po zborovanju se bo vršila uradna sreska učiteljska konferenca. — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo imelo v soboto 15. oktobra 1932 ob 10. uri dopoldne svoj letni občni zbor. Razen poročil društvene uprave in stanovskih zadev je na dnevnem redu tudi predavanje o pouku higiene na osnovnih šolah in poročilo o skupščinah. Pridite! — Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 15. oktobra 1932 ob 9. uri v šolskem poslopju v Domžalah. — Dnevni red: 1. Izoblikovanje značaja v šolski dobi, predava tov. Peterlin. 2. Blagajniško poročilo. 3. Določitev članarine. 4. Volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino. 5. Poročilo o banovinski skupščini. 6. Slučajnosti. = JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo 22. oktobra ob 9. uri pri Mikjiču v Ljubljani. Odbor. Kleti naše nočni vam poset, »Daj-Dama« atrakcijo odkriva, a še bolj privlačen je magnet, ki v lokalu avtomat ga skriva. Novosti na knjižnem trgu. —k Spomini iz Ljubljane, spisal Ivan Podlesnik. Knjiga, ki jo je natisnila Ljudska tiskarna v Mariboru, se naroča pri pisatelju. Katere zvezke bomo uvedli v šolskem letu 1932/33 v naše šole! Za šolske naloge zvezke Državne tiskarne po predpisu ministrstva prosvete, ki jih lahko vsakdo naroči v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in podružnici Učiteljske knjigarne v Mariboru. Za domače naloge in vale__ zvezke Učiteljske tiskarne, ki se prodajajo v korist naših Učiteljskih domov. UČITELJSKA TISKARNA reg. zadruga z omej. zavezo v Ljubljani —k Zbirka sokolskih kompozicija I. deo, 5 telovadnih vaj s petjem. Opis vaj obsega 31 strani. Opisu so priložene note za vseh pet vaj. Cena 125 Din. Naroča se pri g. Dušanu M. Bogunoviču, šol. nadzorniku, Zagreb, Bogovičeva ul. 7. —k Knjige za razne šolske prireditve. 1. zvezek: Prvi december, predavanje, deklama-cije, pesmi, telovadni nastop in igrica; 2. zvezek: Sv. Sava — Strossmajer, predavanje, igrica, pesmi in deklamovanke; 3. zvezek: Zrinjski-Frankopan. Vsebina je urejena na sličen način kot v prvih dveh zvezkih. IV. zvezek: Javni nastopi. Opis raznih telovadnih vaj za javne nastope in nekaj predavanj. — Vsak zvezek stane 20 Din in se naročila pošiljajo na naslov: Dušan M. Bogunovič. šolski nadzornik, Zagreb, Bogovičeva ul. 7/II. —k Metodika telesnog vaspitanja deteta, sestavil Dušan M. Bogunovič. Delo obravnava način telovadbe za otroke od 6—10 let. Knjiga je ilustrirana in obsega 340 strani. — Cena 80 Din brez poštnine. Naroča se pri Dušanu M. Bogunoviču, šol. nadzorniku, Zagreb, Bogovičeva ul. 7/1. HALI OGLASI Mali oglasi, ki iluzijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmaitjSi znesek Din S* - Ne samo kot darilo, temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku FR. P. ZAJEC, izpraSan optik in urar LJUBLJANA, Stari Irg 9 Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno. Naročajte vsa tiskarska dela z a dom šolo urad in društvo v Učiteljski tiskarni v Ljubljani Q fiPBfi Meji i» - 1! II V VSE KNjrSOlE SLOVENSKE ŠOLSKE MATICE IMA NA RAZPOLAGO KNJIOAMNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI ZAHTEVAJTE CENIK! Specialna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev BAJDE JOtIP Ljub 1 j a n a , Gosposvetska cesta 12 BLAGO ZA OBLEKE BLAGO ZA PERILO TRENCH-COAT A OBROKE Gg. učitelji 50/0 popusta Sklicujte se na ta oglas MAN UFAKTURA RECORO LJUBLJANA, Aleksandrova 8 MARIBOR, Gregorčičeva ul. 20 4848230101484802020100000101002301022301535301000202020101015323232323535348484823232323535353919023232300010000