Janez Keber Osebna imena v ljudskih pesmih
V	prispevku avtor podaja svoje ugotovitve in zapažanja ob prebiranju Štrekljevih knjig Slovenske narodne pesmi I-1V s stališča imenoslovca. Svojo pozornost namenja osebnim imenom v njih in ugotavlja, da so nepogrešljiv vir za imenoslovna raziskovanja.
As a researcher of onomastics the author ivrites about his observations with regard to Slovenske narodne pesmi I-IV (Slovene Folk Songs I-IV) by Karel Štrekelj. He concludes that the names in these volumes represent an indespensable source for onomastic research.
Kot v vsakem literarnem delu tudi v ljudskih pesmih nastopajo številne osebe in bitja, ki so poimenovani z najrazličnejšimi imeni. Za tokratno obravnavo sem izbral imena v Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmih I-IV (v nadaljevanju SNP). Odveč je poudarjati, da je imensko gradivo v tej zbirki zelo bogato in raznovrstno. Zato je zelo pomemben, skoraj nepogrešljiv vir za raziskovalca imen. Iz njega sem nekoliko črpal že za svoj Leksikon imen leta 1988, v precej večjem obsegu za drugo, dopolnjeno izdajo Leksikona imen, ki je izšel leta 1996. Kratek pogled na imena v tej zbirki s stališča rime pa sem podal v članku Imena v rimah' Gradivo sem uporabil predvsem s stališča imenoslovca raziskovalca. Tako so me npr. zanimala imena, ki jih v drugih starejših virih ni mogoče zaslediti, npr. Breda in Izidor z različicami itd. V prispevku v Družinski pratiki2 sem v glavnem upošteval t.i. posmeliulje, v katerih so imenom oziroma njihovim različicam pripisane rime, pogosto tudi rimane imenske tvorjenke. V svojem tokratnem prispevku bom dosedanje raziskovanje osebnih imen v ljudskih pesmih razširil in nadaljeval z omenjenih izhodišč ter poskusil priti tudi do kakih novih ugotovitev. Zaradi obsegovne
1 Glej Družinska pratika 1996, Celje 1995, 48-51.
- V omenjenem članku sem razen Štrekljevih SNP v manjšem obsegu upošteval Se nekatere druge vire. Glej Se seznam virov in literature na koncu.
omejenosti prispevka je nemogoče podati detajlno obdelavo celotnega gradiva, saj bi lahko iz tega nastala daljša razprava. Zato se bom omejil na posamezna tipična imena, na nekatere tipične pojave v ljudskih pesmih, ki omogočajo imenoslovcu rešiti marsikatero imenoslovno uganko. Drugi del svojega članka bom namenil imenom in njihovim različicam v posmehuljah, v katerih se je ljudska domišljija zelo razmahnila.
1. Med imeni, ki jih poznamo v našem vsakdanjiku zaradi njihove pogostnosti in iz ljudske pesmi, je Breda. Kot rojstno ime se uporablja samo v Sloveniji, njen izvor pa še ni zadovoljivo pojasnjen.3 Da je ime pri nas že precej časa v uporabi, pa ne moremo ugotoviti iz starejših zapisov, ker ga v le-teh ni, ampak samo iz ljudske pesmi. V tej nastopa »mlada Breda» v sedmih variantah pod naslovom Nesrečna nevesta. V štirih variantah se pojavlja Breda, in sicer v različicah Bredka, (mlada) Breda, Brajda, Brajdiča. V eni varianti (št. 104) je Breda zamenjana z manjšalnico imena Ana Anjči-ka, v dveh pa nevesta ni imenovana. Imenske različice so pokrajinsko pogojene, kot je to razvidno iz naslednjih navedkov:
102. (Iz Kleč na Gorenjskem)
Bredka zgodaj vstajala.
K sebi klicala je mater:
Le sem, le sem, mati moja!
103- (Iz Ledin v Idrijskih hribih)
Breda vstane, ko se dan zazori,
Se sprehaja sem ter tje po dvori...
Mlada Breda kliče žen’na k sebi...
106. (Iz Frama na Štajerskem)
Pervo krat petelin je zapel,
Židanko uže h Brajdi gledat šel:
Hole, Brajdiča ti moja,
Ali te uže glavica boli?
Ime Breda pa ima razen navedenih še dve različici, in sicer v pesmi Sestra noče sestrinega ljubimca s podnaslovom Brajdka in Anička (SNP I, 184, št. 117; Gorenjska). Različici Brajdka v podnaslovu se v tekstu pridruži različica Brajdika, npr.:
On ima dve deklici:
Al uzemi Brajdiko,
Al’ uzemi Ančiko.
Tu Anička oziroma Ančika nastopa v sestrskem paru z Brajdko oziroma Brajdiko, medtem ko v eni varianti pesmi Nesrečna nevesta Anjčika zamenjuje Bredo.
Drugi tak značilen primer, ko se ljudska pesem izkaže kot dragocen vir za imenoslovca, je rojstno ime Izidor. Ime je po izvoru grško in je nekdaj pomenilo ‘dar Izide’ (tj. staroegiptovske boginje, zaščitnice zakona, medicine, poljedelstva in plovbe). Po pomenu in tvorbi mu je sorodno ime Teodor (tj. ‘božji dar’), slovensko Božidar. Izidor se kot sveti Izidor pastir in vojščak pogosto pojavlja v slovenski ljudski pesmi.
V	Štrekljevi zbirki SNP je pod naslovom Sveti Izidor pastir-vojščak 17 pesmi o svetem Izidorju iz različnih krajev Slovenije. Začenjajo se s Svet’ Izidor je ovce pasel... Za imenoslovca so zanimive tudi različice imena Izidor: Izidorij v Framu pri Mariboru, Židor na Murskem polju in v Adlešičih v Beli krajini, Židor v Podzemlju v Beli krajini,
' O izvoru imena Breda gl. Leksikon Imen, 1996, 147.
Izidor na Kranjskem, ’Zidor Volčanah na Tolminskem, Izidarius v Cerknem, Zorn v Morskem pri Kanalu. Ker gre v teh primerih za ime svetnika, ime ni bolj krajšano, npr. v Dore ali Izi, kot pri nesvetniških Izidorjih, zato je kljub razlikam Izidor dobro prepoznaven v vseh različicah. Izjema je samo različica Zorn, ki je prepoznavna samo zato, ker se v eni varianti (št. 599) izmenjuje z Izidorjem:
Svet Izidor ovčice pasel,
Lepo je žvižgal, še lepš’ je pel.
Svet Zorn ovčice pustil,
Podal se je v žolnirski stan.
V	nekaterih drugih jezikih je lahko prišlo pri tem imenu do bolj drastičnih krajšanj, npr. v hrvaškem krajevnem imenu Sucidar, ki je nastalo iz *sanctus Isidorus. Podobno nespoznavnost pa lahko najdemo tudi pri nekaterih drugih slovenskih imenih. Tako se npr. za uradno krajevno ime Valburga lokalno uporablja Šentomprga, ki je nastalo iz *Šent Valburga.
Svetega Izidorja v njegovi pastirski vlogi v treh pesmih (št. 600, Iz goriške okolice, št. 601, iz Grgarja, 602, S Krasa) zamenjuje sveti Urban, na Krasu sviet Worbän. Tega »pastirskega« Urbana omenja A. Breznik (Slovarski navržki, Dom in svet 17, 1904, 384): Pri Sentheleni (Dolsko) pravijo, da se onega, ki zadnji prižene, primejo vse muhe in vsi brenclji, in da mu bodo celo leto krave bezljale. V Mokronogu nagajajo pastirju, imenu-joč ga Vrbana, takole: Vrban zasp'n - ceu let 11 dan - na peč leži - de se ga slama drži} Iz povedanega o Izidorju in Urbanu je mogoče ugotoviti, da se svetniška imena kljub njihovi svetosti lahko v ljudskih ustih tudi spreminjajo, se medsebojno zamenjujejo. Splošno znano pa je tudi, da se na slovenskem ozemlju pogosto spremenijo tudi njihove prvotne svetniške funkcije, zavetništva itd. To dokazujejo prav slovenske ljudske pesmi. Tak primer je že omenjeni Urban v vlogi Izidorja. Sveta Neža npr. je samo na Slovenskem postala zavetnica ovac, pastirjev in ovčarjev, kar potrjuje koroška pesmica v Posmehuljah osebam po imenih (SNI’ IV, 375, št. 7672, Iz beljaške okolice): Sveta Neža hice pase,
Dolgo rueto ma;
Petelinček štumfče štrika,
Cmav vovne ma.
Verz o petelinčku in rek Sveta Neža kuram rit odveže dokazujeta, da so tej svetnici pri nas razen ovac pripisali tudi zavetništvo kur.
Po ljudski pesmi ima vlogo vojščaka razen svetega Jurija, Izidorja, Urbana tudi sveti Feliks, kar je razvidno že iz naslova ljudske pesmi Sveti Feliks vojščak (gl. SNP I, 571 d., št. 603; iz škocjanske okolice na Dolenjskem). V pesmi se ob imenu Feliks pojavita še različici Felkus in Felikus. Spreminjanje imena Feliks v ljudskih ustih se je s tema različicama šele začelo, kar dokazujejo tudi priimki Fele, Felc, Fale, ki so nastali iz skrajšanih oblik tega imena.
Ime Erazem (1994: 33) ima po ljudski pesmi Sv. Eražemprežene hudobo (.SNP I 572, št. 604) različici Eražem in Eražman. Iz teh in podobnih oblik so v priimkovnem procesu nastali številni priimki, kot Erazem, Oražem, Ražem, Ažman, Orožen, Oraže, Rože itd.
Miklavž je danes kot svetnik znan predvsem po miklavževanju. V zvezi s tem, da je tudi zavetnik brodarjev, mornarjev in zoper povodnji, pa je ljudska pesem Sv. Miklavž vrže hudobo v morje (SNP I, 573-574, št. 605, 6O6, 607). Miklavž, ki je na slovenskem ozemlju nastal iz latinskega Nicolaus, se razen v varianti št. 605 (Z Grahova na Tolminskem) v variantah št. 606 (S Kamena na Soči) in št. 607 (Iz Starega sela pri
Koboridu) pojavlja z različicami Maklavž, Šenklavž ter Meklavž, Šnklauš. Tako je Miklavž v zvezi sveti Šenklavž dvakrat svet: sveti in šen(t).
S hudobo se v ljudski pesmi razen že omenjenih Eražma in Miklavža spopada tudi sveti Voljbenjk. O tem govori ljudska pesem Sveti Voljbenjk prekani hudobo (gl. SNP
I,	593, St. 630; Iz begunjske okolice na Gorenjskem). Ime Voljbenjk, v besedilu pesmi Volbenk (1994: 4), ima različico Bolfenk (1994: 12) in izhaja iz nemškega imena Wolfgang (1994: 6). Obliko Ulbank poleg Volbenk in Volfgank navaja v nemško-slovenskem slovarju iz leta I860 M. Cigale. Po cerkvi sv. Bolfenka je poimenovan kraj Sv. Bolfenk na Kopu. V Italiji je blizu meje po cerkvi poimenovan tudi kraj Štoblank, italijansko San Volfgango. Volbenk je v notranjskem pregovoru Šentolbenska repa nikoli ne fali. Sveti Bolfenk oziroma Volbenk (v koledarju 31. oktobra) je zavetnik rezbarjev, pastirjev, drvarjev, oglarjev, brodarjev, tesarjev in proti mnogim boleznim. Obravnavana ljudska pesem o Volbenku se ujema z navedenimi zavetništvi. Pretvorba nemškega imena Wolfgang v slovensko Volbenk je v tej pesmi upoštevanja vreden podatek za imenoslovca.
V ljudskih pesmih se znana svetniška oziroma krščanska imena pojavljajo npr. še pod naslovi (SNP I) Sv. Lukež ubije očeta in mater {št. 608), Sveta Jedrt (št. 609, 610), Sveta Kristina in njena mačeha (št. 6ll-6l4), Sv. Jernej nosi na rami svojo kožo (št. 615), Sveta Apolonija (št. 625), Sveta Marjeta, sveti Jurij in zmaj {št. 626-629), Sestra svetega Lovrenca zakleta v ribo (št. 631), Sveti Štefan (št. 632-635), Sveti Štefan žrtva (št. 636), Sveta Katarina (št. 637-640), Sveta Barbara vržena v ječo (št. 641-644), Sveta Urša streljana (št 645), Sveta Barbara, pomočnica ob smrti (št. 646-655), Sveta Uršula prosi za suho selo (št. 656), Sveti Brnard gre od hiše (št. 657-672), Lepa Ana gre v Volavlje {št. 677-678), Marija kliče ranjenega fantiča za Jezusom (št. 680-697).
V 21 variantah ljudske pesmi Previdno dekle (gl. SNP I, 675 d., št. 752-772) iz različnih slovenskih krajev se razen splošnega fant in dekle - tudi tadva odvisno od narečja -pojavljajo različni pari fantovega in dekletovega imena: Ivan - ljubca (Gorenj-ska), Hanzelj - Micika (Kranjska), Anzelj - ljubca (Kranjska), Juri - ljubica (Kranj-ska), Hanzcl, Hanze - ljubica (Gorenjska), Anže - Nežica, Nežca (Z Banjšic), Anže - ljubca (Iznad Gorice), Janez - Marjanca (S Kamena na Soči), pubič - Minkica, Minkeca (Iz ziljske doline), Hanzel - Mojzej (Koroška), Hanzelj - Uršej (Borovlje, Podkrnos).
Ženska imena se odvisno od krajev menjavajo tudi v 33 variantah pesmi obsmrtnice Snoči okoli enajste ure sem zaslišal glas Gospodov (gl. SNP III, 620 d., št. 6368-6400). Prva varianta (Iz Cerkna) se začne takole:
Snoč okol enajste ure,
Sem zaslišal glas Gospoda,
Smrt na vrata mi potrka:
»Mlada Lenka, si doma?«
Ime Lenka se v nagovoru ponovi v varianti št. 6369 (Iz Hudojužne), v varianti št. 6370 (S Temljin) različica Lenčka, v varianti št. 6371 (Izpod Melec) pa različica Lejnka. Namesto imena se v več variantah pojavlja nagovor Mlada dekle (št. 6372, 6390, 6399) ali Mlado dekle (št. 6373, 6374, 6376, 6387), O preljubo dekle (št. 6375), ime Liza v variantah št. 6377, 6380,6383, 6398 (Iz Vipave, Okoli Novega mesta, Iz Št. Lovrenca ob Temenici na Dolenjskem, Od Celja), Liz’ka v varianti št. 6378 (Iz Ilirske Bistrice), Minka v variantah št. 6379, 6386 (Iz Višnje gore, Kranjska), Milka v varianti št. 6381 (Z Blok pri Cerknici), Mlada dikle v varianti št. 6382 (Iz Dobravic), dekle mlada {št. 6384), Ančka v varianti št. 6385 (Kranjska), Ljuba hčerka (št. 6388), Mvada hčerka (št. 6389), Ančika v varianti št. 6391 (Iz gorjanske okolice pri Bledu), Ančka v varianti št. 6392 (Z
Gorji pri Bledu), Minka v variantah št. 6393, 6394, 6395 (Gorenjska, Koroška, povsod znana, Iz Rožne doline), Micka v variantah št. 6396, 6397 (Iz Roža, Iz podjunske doline), Mimka v varianti št. 6400 (Od Sv. Trojice v Halozah).
Za imenoslovca je nekdanja prostorska razporejenost imen vsekakor zanimiva in bi bila iz večjega števila ljudskih pesmi z veliko variantami brez dvoma reprezentativna za neko preteklo obdobje. V manjšem obsegu se lahko imena spreminjajo tudi v eni varianti. Največkrat gre za klicno obliko proti neklicni, npr. Ančika: Ančka, Nežca: Nežica, Micika: Micka. Iz navedenih primerov je tudi razvidno, katera imena so bila nekdaj najbolj znana in najbolj v rabi. Zanimivo je, da se sicer najpogostejše žensko ime in ime sploh Marija ne pojavlja v poimenovanju navadnih smrtnic, ampak samo v pesmih, ki pojejo o krščanski Mariji, materi Jezusa. To dejstvo je sicer zlasti za starejša obdobja razvidno tudi iz starejših virov in dokumentov, npr. iz urbarjev. Izjema je samo raba imena Marija v vladarskih in plemiških družinah.
Pojavljanje imen v ljudski pesmi pa nam omogoča poleg že navedenega tudi vpogled na nastanek nekaterih imenskih oblik, ki sicer iz drugih dostopnih dokumentov ni tako razviden. Tako se npr. v gorenjski varianti (SNR I, 111, št. 63; Iz begunjske okolice na Gorenjskem) ljudske pesmi Mrtvec pride po ljubico pojavi ime Majdalenka. Ta tako kot Magdalcnka izhaja iz imena Magdalena, slednja pa iz Marija Magdalena. Ime Majdalenka, prav tako izhodiščno Majdalcna, sta tako v SNP dokumentirani obliki za nastanek skrajšanih imenskih oblik Majda in (A)lcnka. Iz imena Magdalena je s krajšanjem lahko nastalo ime Magda, iz drugega dela (A)lena. Soglasniški sklop -gd- imena Magda(lena) se je v slovenskem jeziku spremenil v lažje izgovorljivi -jd- in tako smo dobili slovensko Majdalcna, iz tega pa manjšalno Majdalenka. Iz teh dveh oblik je s krajšanjem nastalo ime Majda, ki po pogostnosti močno prekaša izhodiščne oblike. Ime Majda je tudi pri Hrvatih, oblike z -j(d)- pa so tudi v češčini, npr. Majdale-na, Majolena. Hrvaško dalmatinsko Mandalina kaže na glasovno spremembo -gd- v -ud-, staro dubrovniško Mada pa je najbrž skrajšano iz italijanskega Maddalena. Tudi druga možna skrajšana oblika iz imena Magdalena oziroma Magdalenka ali Majdalenka - Alenka in njena manjšalnica Alenčica sta zelo znani iz ljudske pesmi Kralj Matjaž in Alenčica. Slednja ima v isti pesmi različico Alenčka. Tudi Alenka je tako kot Majda že nekaj desetletij med najbolj popularnimi imeni pri nas.
V nasprotju s predhodnimi zelo znanimi ali pogostnimi imeni sta tipični ljudskope-sniški imenski par Zarika in Sončika (gl. SNR I, 122 d., št. 71, 72), lepi hčerki starega Vaha in stare Vahinje. Sončika - v ljudski pesmi zapisana tudi Solnčica z različico Solnca - ima dandanes statistično komajda opazne različice Sonca, Sonča, Sončika Katarina, Sončka. Tudi Zarika je danes statistično komaj opazno ime s skoraj prav tako neopazno različico Žarka. Pogostejše je bilo sorodno ime Zarja (1994: 63 oseb). Sorodno ime Zora 1994: 1421), ki ima danes različico Zorka (1994: 738), pa se pojavi v ljudski pesmi Mlada Zora (gl. SNP 1, 180, št. 114; Iz idrijskih hribov). Imena iz nazivov planetov ali nebesnih pojavov so polna simbolike. To velja tudi za Zariko in Sončico, lepi sestri po milosti Boga, ki je uslišal prošnjo staršev Vaha in Vahinje -Lahov iz laške dežele. V njuno življenje usodno posežeta španski in turški kralj.
V ljudski pesmi Lakoma krčmarica (gl. SNP I, 581 d., št. 616-622) nastopa svetniški par Valentin in Peregrin, npr. (št. 6l6; Iz Kamne gorice):
Po cesti gresta brata dva,
Prot hiši se obrneta,
Mladenča dva, svet’ Valentin,
In njega brat, svet Peregrin...
Zatoraj v Boga upajmo,
Pobožno k nebu kličimo:
»Pomagaj Bog, svet’ Valentin in njega brat, svet’ Peregrin.«
Valentin in Peregrin nastopata še v varianti št. 621 (Podjunska). V variantah 617 (Kranjska iz Zabukovja) in 620 (S Kamena na Soči) nastopa samo Valentin, v variantah 618 in 619 (Iz Cerkna, Z Grahova) Peregrina v paru z Valentinom zamenja Auguštin oziroma Avguštin. V varianti št. 622 v dveh redakcijah (Iz ljutomerske okolice) namesto zgoraj naštetih nastopata Bog in sveti Peter. Pri prej obravnavanih parih je torej za zamenjavo potrebna rimana imenska oblika: Valentin-Peregrin, Valentin-Avguštin. Seveda sta ta dva para svetnikov brata samo v ljudski pesmi. Prava brata pa sta slovanski svetniški par Ciril in Metod, ki se ju ljudska ustvarjalnost nasploh spominja z različnimi šaljivimi verzi (gl. v nadaljevanju).
Sam Peregrin se pojavlja v ljudski pesmi Sv. Peregrin in voznik (gl. SNP I, 587, št. 623). Dandanes je kot rojstno ime zelo redko (1994: 19), priljubljeno pa je bilo v začetnem obdobju krščanstva, ko so se kristjani na svetu počutili kot večni tujci, popotniki in romarji. To je razvidno iz prvotnega pomena tega imena (prim. latinsko Peregrinus: peregrinus ‘tujec; romar’).
Veliko simbolike ima tudi ime Vida v ljudski pesmi Lepa Vida (gl. SNP I, 124 d., št. 73, 74, 75, 76, 77), motiv Lepe Vide pa je uporabilo za svoja dela več slovenskih pisateljev. Vida, ki spada med najbolj pogosta ženska imena (1994: 6706), je ženska oblika zelo znanega imena Vid (1994: 988). Sveti Vid je eden najbolj znanih svetnikov pri nas in spada med 14 pomočnikov v sili. Je v številnih vremenskih pregovorih. Leta 1985 je bilo pri nas 43 cerkva sv. Vida. Po njih so poimenovani kraji Sv. Vid, Šentvid, Vidoviča in Šentviška gora. Šentvid je zašel tudi v pregovor Kar je izšent Vida, je malo prida, kar je pa okoli, pa nič ni bolji.
Samo slovenska različica imena Elizabeta - Špela se z manjšalnicami Špelca, Špelica, Špelka pojavi v ljudski pesmi Svoji ženi nezvesti gospod (SNP I, 133 d., št. 78), in sicer v značilnem nagovoru:
■■O Špela, Špela, Špelica,
Premila möja ljubica!"
Omenjene ljudskopesniške različice imena Špela dopolnjujejo in zgodovinsko dodatno potrjujejo živo rabo tega imena že dosti prej, kot je bilo to uradno zapisovano namesto imena Elizabeta. Pravi razmah uradnega zapisovanja prej samo ali večinoma klicnih, skrajšanih imenskih oblik je možno ugotavljati po statističnih podatkih po letvi 1971. Tako je bilo leta 1971 npr. samo 221 uradno zapisanih imen Špela, leta 1994 pa kar 4451. Pri tem je treba tudi upoštevati, da so bile skrajšane imenske oblike v obdobju po letu 1971 zelo v modi. Zato je pogosto prišlo do upada zanimanja za izhodiščne daljše oblike imen. To npr. za ime Elizabeta dokazujeta statistična podatka (1971: 7977, 1994: 5859). Ime Špela je po zapisih v urbarjih nastalo iz imena Elizabeta prek oblik Elspet, Speta ipd., v književnih delih pa srečamo razen že omenjenih oblike Ošpeta, Špeta, Lešpeta.
Ime Marjeta z različico Marjetica se pojavlja v ljudski pesmi Trdoglav in Marjetica (gl. SNP I, 142 d., št. 86-89). Marjetica je tudi v gorenjski varianti ljudske pesmi Kralj Matjaž v turški ječi (SNP I, 26, št. 10), medtem ko je v goriški varianti (prav tam, 24 d., št. 9) njena različica Margetica. Marjeta in Marjetica nastopata dalje v ljudski pesmi Sveta Marjeta, sveti Jurij in zmaji SNP I, 589 d., št. 626, 627; Kranjska). Ime Trdoglav z različico Glav je verjetno nastal prek Trglav iz Triglav po ne tako redkem ljudsko-etimološkem preoblikovanju.
V ljudski pesmi Sholastika (SNI’ I, 77, št, 38; Gorenjska) se pojavi danes unikatno ime Školastika z današnjimi različicami Školasta, Skolastika, Skolastika Ljudmila.
Izhaja iz latinskega pridevnika scolastica ‘šolska, govorniška; učena govornica’. Za tako redko ime je ta ljudska pesem zanesljiv vir o njegovem nekdanjem obstajanju na Slovenskem.
2.	Daigi del mojega prispevka je namenjen imenom, ki v ljudski pesmi nastopajo v rimah. Rime so pomemben element v vsaki poeziji, a tudi v rekih in pregovorih ter iz njih nastalih frazeologemih. Od rime je odvisen izbor besed, a tudi imen, če se omejimo samo nanja. En tak primer je že omenjen v prvem delu mojega prispevka, ko se dva imenska para združujeta na osnovi rime: Valentin-Peregrin, Valentin-Avguštin. Drugi značilen primer, ko je od besed odvisen izbor imen, je npr. varianta ljudske pesmi Kaj ima duhovnik, kaj mežnar (SNR IV, 357, št. 7550; S Strmca pri Logeh):
Tidl, tidl Fančika,
Far je sniedu mačika,
Fajmošter kozličika,
Piš me v rit, Maričika!
V SNP, zlasti v 4. knjigi, je mnogo gradiva za imena, ki se pojavljajo v rimanih verzih.
V	razdelku Pesmi stanovske najdemo Posmehulje osebam različnega značaja, Posmehulje osebam po imenih, Posmehulje krajem in deželam. Gradivo iz teh posmehulj sem uporabil pri posameznih imenskih iztočnicah zlasti v drugi, dopolnjeni izdaji svojega Leksikona imen, ki je izšel leta 1996. Seveda pa so v posameznih imenskih geslih v tem leksikonu tudi imena v pregovorih, rekih ter v izimenskih izrazih in frazeologemih.
Izbor imen, ki se pojavljajo v posmehuljah, je sorazmerno majhen, saj gre za imena, ki so na slovenskem ozemlju najbolj znana in uveljavljena ter imajo različice, katerim je lahko najti rime. V posmehuljah nastopajo ta imena z rimami posamezno, v parih ali v skupinah. Za začetek navajam verze, v katerih so skupaj naša najbolj znana moška imena:
Matejče hosto vlejče,
Toma hosto loma,
Juri zakuri,
Miha gor piha,
Jaka kar čaka,
Šima z glavo kima,
Blaže kostanje praže,
Marko peče jarko,
Andreje se pri ognju greje.
Imen je devet, kar je pravljično število. Vsako ime ima svojo rimo. Tej so prilagojene tudi oblike večine imen: Matej-Matejče, Tomaž-Toma, Jurij-Juri, Mihael-Miha, Jakob-Jaka, Šimen-Šima, Blaž-Blaže, Marko-Marko, Andrej-Andreje. Zanimiv je tudi dogodek - priprava ognja in pečenje kostanja.
Med posameznimi imeni najdemo v številnih rimanih izrazih in posmehuljah ime Janez in njegove različice Anza, Anže, Hanza, Hanzej, Hanzel, Žan. Slednji je v rimanem izrazu Žane iz Ljubljane kot ‘prebivalec predmestja Ljubljane’. V posmehulji pa nastopa Janez iz Ljubljane:
Janez iz Jeblane,
Ma hlače preklane,...
Z rimami Banes, Panes, Panza se ime Janez (Hanza) pojavlja v več posmehuljah, npr.:
Janez Banes Štruklje peku,...
Hanza panza peč podrl,
Notri zlezel, gor odprl.
Včasih se rima vzdevek ali priimek, ki stoji ob imenu, npr.:
Janez Škrbelou Je vonca perpelou,...
Podobno tudi pri drugih imenih, npr.:
Jožbk Podvožbk,
Ta kamniškb kmet,
Z gospodo je jedu Ta rehko podmet...
Vane z Doline Je pojo kravi vime,
Nej biu še set, je pojo osli ret!
Pavle Paližgal Žabam je žvižgal,
Žabe lovil,
Pa nobene dobil!
Jbra s Pbzderja Pa mlinarja terja,
Jur’ izpod boršta Pa mlinarja trošta.
Grega 'spod brega Pa mlinarja krega,...
Ime Andrej z različico Andrež se v posmehuljah pojavlja z rimama Pandrej, pandrež:
Andrej Pandrej peč podrv,
Noter zlezov, gor podprv.
Andrež pandrež Peč podrv Struček spekov Babi dav...
Andrej ima danes modno različico Andraž, ki ga je pesnik takole ‘predrugačil’: Andraž se je nazadnje - preandražil (Matej Bor, Bele vode, 1950, 101). Skrajšani različici Drejec in Drejc pa sta v posmehulji:
Stari Drejec pomočnik Ima nos ko osovnik.
Sonce sije, dež kadi,
Baba melje, Drejc lovi.
Ime Jaka je v mnogih posmehuljah z rimami Jaka-čaka, kaka, skaka, spaka, sraka, tika taka, tobaka, npr.:
Moj šocej je Jaka,
Pod uto me čaka,...
Jaka skaka,
Stekli pož,
Vel’ka žena,
Majhen mož!
Jaka sraka Na dil’ se vkaka;
Dila spodleti,
Jaka pa v skret zagrmi.
Jaka tobaka,
Na dilc kaka-,
Dilca spodleti,
Jaka v drek zleti.
Med moškimi imeni imajo po več rim še imena Anton, npr. 'Vone.-barone, Tone-mone, Tone-lone, Franc, npr. Franci-krancl, Franc-Rance, France-tance, Jože, npr. Joia-boža, poboža, Joža-brnoža, Joža-Poža, Jozöj—nozöj, Jozej-nožej, Jučže-poluože, Mihael, npr. Miha Mvhav-kovav, Miha-petriha, Miha-piha, poclpiha, Peter, npr. Petr-putr, Pettr-Šefor, Peter-veter, npr.:
Lovretov Franci Je skoču na krancl...
Joža Poža Muco poboža,
Muca nima mleka,
Jože pa veka.
Miha
Gleda s petriha,
Pa prav,
De bo žabe kovav.
Peter, Peter,
M a rit na veter.
Tone mone-S kahle jedu
V niške srov.
Tone Ione kokošar -Svinja, riti gospodar!
Po dve rimi imajo imena Gregor, in sicer Grgoraš-krevljas, Pikar-Grogar, Jurij, npr. Juri)-njuri, Juri-podkuri, zakuri, ter Tomaž, npr. Tomaž-krevljaš, Tomaš-pelaš, npr.: Gr go raš,
Kam krevljaši
V Novo mesto,
Po nevesto;
V Nemško Loko Na poroko-,
V Nemške Gradce Po se svätce.
Nežin Jurij ves dan nji tri S celim hlebcem po gori,
Če ga načne, neve, kaj začne,
Če ga sne, domu ne sme.
Jurij nastopa tudi v povezavi s krajevnim imenom Šenčur (SNP IV, 380, št. 7704; Iz Kamnika), ki je nastalo po cerkvi sv. Jurija:
V	Šmičurji So vsi Jurji,
Sam fajmošter je Marka,
Pa še temo denarja manka.
Posamezne imenske rime pa se pojavljajo še v posmehuljah:
Počaki Lovre,
De godla zavre.
Lovre zaspi,
Pa godla skipil Matija Mataja Kobilo napaja Kobila poskoči,
Matija v rit poči,
Križ kraž Kralj Matjaž!..,
Med ženskimi imeni je v največ posmehuljah ime Mica, ki je sicer tudi najpogostejša klicna oblika za ime Marija. Ima rime Mica-Maca-taca, Mica-tiča, Mica-potica, npr.: Mica, Maca,
Kurja tacal Mica - tiča,
Kurja tacal Mica potica Pod mizo leži,...
Različica imena Marija je tudi Mara, npr. v posmehulji:
Baba Mara Srajce para,
Brado giblje,
Dete ziblje.
Druga ženska imena imajo rime: Ana-Anca-’spocl klanca, Anica-banica, Angela
-	Angela-kadela, smrdela-, Anka - Anka-Poljanka-, Franca - Tranca-tanca, imeni Tina, Katarina - Tina, Katarina-petelina-, Katarina - Katarinca-planinca, Kater-ca-Škateljca-, Mina - Mina z Bohina-svina; Neža - Nežica-prežica, Než’ca-prešca, Nežca-jezca, Urša - Urša-turša, npr:
Angela Je smrdela,
Je šla čez most,
Sam’ zato k’ je ’mela post.
Franca tanca Pod goro,
Štirje fantje Pa za njo:
Kdor jo vjime Njega bo.
Katerca Škateljca,
Sreča te išče;
Krajcarjev, vinarjev Polhno perišče.
Tina je skopila petelina,
Muožu dala ruožu:
Muož ju je zapiu,
Tini rel zašili.
Medsebojno se rimala imeni Tinka-Minka, Tinčica-Minčica, npr.
Minka - Tinka Pod goro Tista dekle Moja bo,-Črno gleda,
Flajsik gre,
Tista bo pa Glih zame.
Nekatera imena se pojavljajo v parih:
Janez in Micka šla sta v Kranj po picka...
Peter in Pav sta spila bokav...
Ciril in Metod sta srala po pot...
Kot dvojno ime je lahko v ljudski pesmi Katarina Barbara (gl. št. 7711; Iz Draga-tuša);
Katarina Barbara Kak si doma var’vala,
Da t’ je piška ukradena.
Katarina Barbara se pojavi še v posmehuljah št. 7596 (Iz Matene pri Igu) in št. 7597 (Iz Hrastnika pri Trbovljah).
Katarina v ljudski pesmi nastopa tudi skupaj z imenom Jaka:
Tika taka, vženu se je Jaka;
Šu je na planinco,
Vzev je Katarinco.
V razdelku Posmehulje krajem in deželanom se ob krajevnih imenih pojavijo tudi rojstna imena, npr. Jurij, Marko, Anca, Marija, Katarina, Barbara, Franc, France, Janez, Joža, dalje prebivalstvena imena, kot Kranj(e)c, Lah, Vlah, npr.
Glejte, glejte Kranjca,
Kak s našoj Ancoj tanca: ...
Lej ga, lej ga Laha,
K’ mo z rit čisva repa maha!
V obravnavanih posmehuljah se večkrat pojavi krajevno ime Ribnica, npr.: France Tatice z Ribence, a tudi druga krajevna imena, npr.:
Tam notri v Metliki So grešniki veliki-....
’M šov v Sbtnpäv,
Bom kon’če koväv,...
Ob koncu svojega sprehoda skozi Štrekljeve SNP, med katerim sem se kot imenoslovec ustavljal ob posameznih imenih, ugotavljam, da so ljudske pesmi eden najpomembnejših virov za raziskovanje imen. V njih so vsa pomembnejša krščanska in druga imena, ki so se skozi stoletja pojavljala v slovenskem prostoru. Za nekatera imena je obravnavana zbirka edini ali najpomembnejši vir za dokazovanje njihove navzočnosti pri nas v preteklem obdobju. To velja tudi za skrajšane oblike mnogih
imen, različne tvorjenke ipd., za katere je ljudska pesem trden dokaz za njihov nastanek in obstoj v živem jeziku. Te oblike namreč uradno niso obstajale. Sodeč po statistiki pa so se - očitno tudi po sprostitvi nekaterih predpisov o matičnih knjigah in ob Zakonu o osebnem imenu - v Sloveniji uveljavile in celo prišle v modo po letu 1971 (gl. Leksikon imen, druga, dopolnjena izdaja, 1996). Vraščenost po izvoru večinoma tujih imen v slovenski prostor dokazujejo med drugim tudi tako imenovane posmehu-Ije. V njih si je ljudska domišljija dala duška s postavljanjem imen in njihovih zlasti skrajšanih oblik v rimane povezave z drugimi besedami ali posebej narejenimi rimanimi imeni, vzdevki ali priimki. Rima je praviloma pogojevala izbor imen in drugih besed, kar je sicer znan pojav pri pregovorih in rekih in tudi v frazeologiji nasploh.
Viri in literatura
BEZLAJ, France, Slovenski imenotvorni proces, Jezik in slovstvo 10, 1965, 113-118.
GLONAR, Joža, Poučili slovar, Ljubljana 1931-1938.
- Slovar slovenskega jezika, Ljubljana 1936.
JAKOPIN, Franc, Jezikovna in pisna adaptacija imen v besedilih 16. stoletja, Zbornik Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, Ljubljana 1986, 69-75.
Kartoteka za Slovar slovenskega knjižnega jezika.
KEBER, Janez, Leksikon imen, Izvor imen na Slovenskem, Celje 1988
- Leksikon imen, Izvor imen na Slovenskem, druga, dopolnjena izdaja, Celje 1996, gl. tudi poglavje Seznam pomembnejših virov in literature, prav tam, 71-78.
- Nekateri semantični vidiki in motivi prehoda osebnih imen v občna imena v slovenščini, Traditiones 23, Ljubljana 1994, 27-32.
- Osebna imena v Sloveniji kot dokazila slovenske identitete, Traditiones 26, Ljub-ljana 1997, 101-108.
- Ženska imena v Sloveniji, DERGANC, Aleksandra (lir.), XXXIII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik predavanj, Ljubljana 1997, 33-43.
MERKÜ, Pavle, Svetniki v slovenskem imenoslovju, Trst 1993.
SMOLEJ, Viktor, O osebnih imenih v Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem, Jezik in slovstvo 30, 1984/85, 204-206.
Š1VIC-DULAR, Alenka, O osebnih imenih in priimkih v Požganici Prežihovega Voranca, Odmev živega človeka in krajine, Ravne na Koroškem 1983, 94-103.
ŠTREKELJ, Karel, Slovenske narodne pesmi I-IV, Ljubljana 1895-1923-
Summary
First Names in Folk Songs
The author writes about names in folk songs, choosing Slovenske narodne pesmi I-IV by Karel Strekelj as the source of his research. The principal goal of the research was to demonstrate that folk songs can be a very important source for the research of Slovene onomastics. For this purpose the author has chosen individual characteristical names and highlighted certain phenomena in Slovene folk songs, which for some names represent the only - or at least the most reliable -historical source. He also points out numerous name abbreviations, new word formations and their alternations in many variants of folk songs. Aside from abbreviations and newly-formed words names, rhymed word formations and words in folk mocking songs reflect a successful adaptation of mostly foreign names. In addition to terminology and phraseology formed from names all of the above form a structure which proves that Christian names which have been used in Slovenia are firmly rooted in Slovene culture.