73486

Pravilnik

o zaščiti pred zračnimi napadi

II. DEL

Kemijska služba

Pregledani ponatis

iz „Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine*

V Ljubljani 1940

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani


Zakoni in uredbe

L1X. zvezek

C.

Pravilnik

o zaščiti pred letalskimi napadi
II. DEL

Kemijska služba

Pregledani ponatis

iz ,,Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine 11

V Ljubljani 1940

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

(Predstavnik tiskarne O. Mihalek)

1  ■ !

73486

Vsebina

Pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi
II. del. — Kemijska služba.

Stran

L Izdelava in lastnosti bojnih strupov . 1 '

1. Dušljivci: klor, fosgen, difosgen, klorpikrin ....  1

2. Mehurjevci: iperit, lewisit.4

3. Soizivci: kloracetofenon, bromaceton, benzilbromid,

brombenzilcianid.6

4. Kihavci: Clark I, Clark II, Adanisit.S

5. Pravi strupi: cianvodikova kislina, ogljikov monoksid 9

/>. Organizacija službe za ugotavljanje bojnih strupov  10

Oddelki za ugotavljanje bojnih strupov. 11

Načini ugotavljanja bojnih strupov.12

a) Fiziološko določevanje bojnih strupov. 12

b) Kemijsko- določevanje bojnih sirupov.14

Določevanje klora in fosgena. 18

Določevanje klorpikrina in iperita. 19

Določevanje arsinov. 22

Ugotavljanje cianvodikove kisline. 23

Ugotavljanje ogljikovega monoksida. 24

c) Fiziko-kemijsko ugotavljanje bojnih strupov . . 24

C. Organizacija službe za uničevanje bojnih strupov  25

Oddelki za uničevanje bojnih strupov. 25

Način uničevanja bojnih strupov. 26

Topila za čiščenje bojnih strupov z raznih predmetov . 28

Delo pri čiščenju bojnih strupov z zemljišč, ulic, poslo¬
pij. prevoznih sredstev, obleke, perila, odej. mask,
zaščitne obleke, lesenega in kovinskega materiala,
hrane in vode.29

I). Zaščita ljudi, živali in živeža pred bojnimi strupi  36

a) Osebna zaščita ljudi. 36

b) Zaščita živali.

Stran

c) Zaščita hrane.46

Zaščita krme.49

č) Nabava, nadzorovanje in vzdrževanje zaščitne opreme 49

E. O organizaciji pouka vobče .50

F. Organizacija izvrševan ja kemijske službe  ....  52

Priloge:

Pregled I: Sestav postaje za ugotavljanje bojnih strupov 55
II: Sestav postaje za čiščenje oz. uničevanje

bojnih strupov.56

III: Sestav patrulje za ugotavljanje bojnih strupov 57
IV: Sestav patrulje za čiščenje in uničevanje

bojnih strupov.57

V: Oprema patrulje za ugotavljanje bojnih

strupov.58

VI: Oprema patrulje za čiščenje in uničevanje
bojnih strupov.59

Na podstavi člena 22. uredbe o zaščiti pred zračnimi
(letalskimi) napadi predpisujem tale

pravilnik*

o zaščiti pred letalskimi napadi.**

II. DEL.

Kemijska služba.

A. Izdelava in lastnosti bojnih strupov.

1. I) u š 1 j i v e i.

V skupino dušljivcev spadajo: klor, fosgen, difosgen,
klorpikrin (tudi solzivec) itd.

Klor — CL.

Klor se je v svetovni vojni razen za izdelavo posa¬
meznih bojnih strupov tudi sam uporabljal kot bojni
strup, in sicer za napadanje s strupenimi valovi.

Pridobivanje.  Industrijsko se pridobiva klor v veli¬
kih množinah kot stranski produkt pri izdelovanju natri¬
jevega hidroksida z elektrolizo natrijevega klorida.

* »Službene novinec z dne 7. avgusta 1939., št. 177/

/LIX/461. — »Službeni list« št. 102/21 iz 1. 1940.

2

So pa še drugi načini pridobivanja klora, ki se dan¬
danes skoraj ne uporabljajo več.

Lastnosti.  Pri navadni temperaturi in normalnem
tlaku je klor plin zelenkasto-rumene barve in ostrega,
dušljivega vonja. Pod pritiskom 6'8 atmosfer in pri tem¬
peraturi 21° C oziroma normalnem pritisku in tempe¬
raturi — 33'6° C se vtekočini.

Tekoči in suhi klor pod pritiskom 6-—8 atmosfer ne
najeda železa in se zato (pod tem pritiskom) hrani in
prenaša v jeklenih posodah (bombah).

Afiniteta klora do vodika je tako velika, da napada
organske spojine in jim odvzema vodik.

Strupenost klora.  Če se vdihava 10 minut zrak, ki
v 1 m 3  vsebuje 3 g klora, je smrt neizogibna.

Fosgen — COCI 2 .

Pridobivanje.  Fosgen nastaja s spajanjem ogljiko¬
vega monoksida in klora v prisotnosti aktivnega oglja
kot katalizatorja:

CO + Cb = COCk

Reakcija poteka pod vplivom sončne svetlobe, kar
je dalo spojini tudi ime.

Lastnosti.  Fosgen je brezbarvna tekočina, ki vre
pri 8'2° C in ima pri —13° C hlapni tlak 335 mm. 1  Vonj
fosgena spominja na vonj pognojenega zemljišča, na ze¬
lena jabolka, na trohnenje organskih snovi.

V prisotnosti vode se fosgen raztvarja v ogljikov
dioksid in solno kislino. 2  Hrani in prenaša se v jeklenih
posodah, kjer je pod pritiskom 1‘5—2 atmosfer.

Čez zemljišče, zastrupljeno s fosgenom, se more brez
nevarnosti iti šele po nekoliko urah.

1  Pri temperaturi 20° C pa znaša hlapni tlak 1173 mm.

2  Po enačbi COCI 2  + H 2 O = ČO 2  + 2HC1.

3

Smrtna koncentracija  za človeka je 45 mg fosgena
na 1 m 3  zraka, če jo 10 minut vdihava.

Triklormetilkloroformiat — CI • COOCCk
(Difosgen.)

Pridobivanje.  Difosgen se industrijsko izdeluje s klo¬
riranjem metilformiata ali metilkloroformiata ob tempe¬
raturi pod 80° C.

Lastnosti.  Difosgen je brezbarvna tekočina, dražlji¬
vega vonja. Pri normalnem pritisku (750 mm) vre pri
127° C, hlapni tlak pri 20° C pa znaša 4 mm. 3

Difosgen se hidrolizira pri nizki temperaturi počasi,
v toploti pa hitro, kakor tudi ob prisotnosti alkalij, tvorec
pri tem ogljikov dioksid in solno kislino.

Smrtna koncentracija. Če  vdihava človek 10 minut
zrak, ki vsebuje 50 mg difosgena v 1 m 3 , je smrt ne¬
izogibna.

Klorpikrin — CChNOa.

Pridobivanje.  Klorpikrin se pridobiva iz natrijevega
pikrata in klorovega apna.

Lastnosti.  Klorpikrin je brezbarvna tekočina, katere
vrelišče je pri normalnem pritisku 113° C, hlapni tlak
pri 20° C pa 19 mm. 4  Vonj klorpikrina je dokaj značilen
— spominja na vonj hrena ali na medene kolače, če je
koncentracija majhna.

V vodi je slabo topen, lahko pa v alkoholu in glav¬
nih organskih topilih.

Ob segrevanju razpade na fosgen in nitrosilklorid.

Na odprtem prostoru se drži okoli 3 ure, v gozdnih
predelih pa tudi po 12 do 15 ur.

Smrtna koncentracija,  če vdihava človek 20 minut
zrak, ki vsebuje 100 mg klorpikrina v 1 m 3 , je smrt ne¬
izogibna.

3  Prav: 10'3 mm Hg (po Sartoriju (1939.)].

4  Prav: 16‘9 mm Hg [po Sartoriju (1939.)].

i’

4

2. Mehurjevci.

V to skupino spadata diklordietilsulfid (iperit) in
monoklorvinildiklorarsin (lewisit).

Diklordietilsulfid — (CH 2  ■ CH 2 C1) 2 S.

Pridobivanje.  Iperit se pridobiva v industriji na d\ a
načina:

1. po pospešenem postopku,  da se etilen
veže na žveplov mono- ali diklorid:

SC1 2  -f- 2CH 2  • CH 2  = (CH 2 ' CH 2 C1) 2 S oziroma

S 2 C1 2  + 2CH, • CH 2  — (CH 2  • CH 2 C1) 2 S + S, in

2. ponemškem postopku  z esterifikacijo thio-
diglikola s (plinastim) klorovodikom.

Lastnosti.  V popolnoma čistem stanju je iperit brez¬
barvna bistra tekočina oljnatega videza in skoraj brez
vonja. Tehnični produkt pa je temnorumene do rjave
barve, z vonjem, ki spominja na gorčico, čebulo in česen. 5

V vodi je iperit le malo topen; pri dotiku z vodo
hidrolizira: 6

(CH, • CH,C1) 2 S + 2H 2 0 = (CH 2  • CH 2 OH) 2 S + 2HC1.

Iperit je topen v alkoholu, etru, acetonu, benzolu,
kloroformu in v nevtralnih masteh; slabo topen pa je v
tekočem parafinu in vazelinu. Postopoma se topi tudi v
gumiju in kavčuku in prehaja skozi usnje, lanene tka¬
nine, volno in bombaž.

Z učinkovanjem klora in klorovega apna na iperit
se tvorijo klorirani derivati, ki so (toksično) neaktivni. 7

5  Pri temperaturi 14° C preide iperit v trdno stanje
ter kristalizira; vre pri 217° C. Hlapni tlak je zelo majhen
in znaša pri 20° C le OTI5 mm živosrebrnega stebra.

6  V thiodiglikol in solno kislino po navedeni enačbi.

7  Verjetno se vrši sledeča reakcija:

(CH, '• CH 2 C1) 2 S + CaOCl 2  = (CH, • CH 2 C1) 2 S • 0 4-
4- CaCk. Obenem uhajajo klorovodik, pare iperita in ne¬
kateri produkti, katerih kemizem še ni docela ugotovljen.
Reakcija je močno eksotermna.

5

Oksidacijska sredstva (kalijev permanganat, vodikov
dioksid, ozon itd.) oksidirajo iperit v sulfoksid in sulfon.
Ta poslednji ima lastnosti mehurjevcev.

Za polnitev granat se uporablja pogosto iperit z do¬
datkom tetraklorogljika, klorbenzola ali nitrobenzola v
10, 20 in 30% količini. S tem se točka strjevanja iperita
zniža in iperitna zmes tudi pozimi pri nizki temperaturi
ne preide v trdno obliko oziroma ne kristalizira.

Po uporabljenem topilu in po jakosti eksplozije se
iperit ali razprši v oblake plina, ki se v obliki megle
držijo pri tleh in so zelo obstojni proti vlagi, ali pa se
porazdeli v fine, drobne kapljice, tkzv. »iperitno roso«
(ki pada k tlom).

Plinasti oblaki iperita se pri mirnem vremenu držijo
na odprtem prostoru okoli 6 ur.

Iperitna rosa pa se v obliki finih, drobnih kapljic
drži po zemlji, travi, grmovju itd. Ta iperitna rosa je
zelo obstojna; vlaga in slab dež je ne moreta popolnoma
uničiti, marveč le močan dež in sneg. Pri zelo toplem
in suhem vremenu se drži do 24 ur, v hladnem celo 7
do 10 dni, ob močnem deževju pa 2 do 3 dni. Na krajih,
ki so zavarovani pred vetrom, in ob hladnem vremenu
se obstojnost podaljša tudi na en mesec in še več, v za¬
prtih prostorih in kleteh pa celo na leto dni.

Smrtna koncentracija.  Po ameriških podatkih je
smrt, če se vdihava 30 minut zrak, ki vsebuje v 1 litru
0-07 mg iperita, 8  neizogibna.

Monoklorvinildiklorarsin — (OHC1 : CHJAsCla.

[Amerikanci so to snov imenovali lewisit  (izg.: luizit).]

Ob koncu svetovne vojne je bil lewisit izdelan v
Ameriki za vojne namene, vendar pa ni bil uporabljen.

Pridobivanje.  Acetilen učinkuje na arsentriklorid v
prisotnosti aluminijevega triklorida tako, da se istočasno
dobijo trije produkti:

8  Oziroma: 70 mg iperita v 1 m 3  zraka.

6

(CHC1 : CH)AsCb — lewisit I,

(CHC1 rCHjaAsCl — levvisit II,
(CHC1:CH) 3 As  — levvisit III.

Te tri spojine je mogoče eno od druge razstaviti z
destilacijo ali pa jih s segrevanjem z arsentrikloridom
ob 200°—220° C izpremeniti v levvisit I, ki je od vseh treh
najučinkovitejši kot bojni strup.

Lastnosti.  Lewisit I je olju podobna brezbarvna ali
rahlo rumena tekočina z vreliščem pri 190° C ob normal¬
nem pritisku, hlapni tlak pri 20° C pa znaša 0'395 mm.
Levvisit I je topen v običajnih organskih topilih; ne topi
pa se niti v vodi niti v razredčenih kislinah, temveč
razpada s hidroliziranjem.

Kakor iperit tako tudi lewisit prehaja skozi kavčuk
in tkanine.

Oksidanti uničujejo levvisit I.

Levvisit 1 učinkuje kot mehurjevec in kot arsin. 9

8. S o 1 z i v c i.

V skupino solzivcev spadajo: kloracetofenon, brom-
aceton, brombenzilcianid, benzilbromid idr.

Kloracetofenon — C 6 H 5  • CO • CH 2 C1.

Pridobivanje.  Kloracetofenon se dobiva s klorira¬
njem acetofenona v prisotnosti svetlobe kot katalizatorja,
dobljeni produkt pa se nato frakcionirano destilira.

Lastnosti.  Kloracetofenon je trdna kristalna snov, ki
je v čistem stanju brez barve, s tališčem med 54°—59° C
in hlapnim tlakom 0‘0028 mm pri 0° C. Topi se v vseh
organskih topilih, v vodi pa le neznatno. Je zelo obstojna
spojina in se more mešati z eksplozivi, ne da bi razpadla
(t. j. pri eksploziji).

Vsebnost 0'3 mg kloracetofenona v 1 m 3  zraka za¬
dostuje, da povzroči solzenje.

9  Smrtna koncentracija znaša, po Vedderju 48 mg na
1 m 3  zraka, če se vdihava 30 minut.

7

Bromaceton — CI13 • CO • CHaBr.

Pridobivanje.  Bromaceton se dobiva z bromiranjem

acetona.

Lastnosti.  (Čisti) bromaceton je brezbarvna tekočina
z vreliščem pri 126° C in s hlapnim tlakom 9 mm pri
20° C. V vodi je slabo topen, lahko pa v alkoholu, etru
in ostalih organskih topilih. Če stoji, razpada, tudi če je
v zaprti posodi.

Zmes bromacetona in kloracetona so nazivali mar-

tonit.

Vsebnost 1'5 mg bromacetona v 1 m 3  zraka zadostuje,
da povzroči solzenje.

Benzilbromid — C 6 H 5  • CH 2 Br.

Pridobivanje.  Benzilbromid se dobiva iz toluola in
broma v prisotnosti sončne ali električne svetlobe. Po
bromiranju se produkt destilira.

Lastnosti.  Benzilbromid je brezbarvna tekočina, zna¬
čilnega, skoraj prijetnega vonja, z vreliščem pri 198° C
Zelo je obstojen in malo hlapen. V vodi je malo topen,
zelo malo pa v alkoholu, etru, masteh in topilih za masti.

Vsebnost 4 mg benzilbromid a v 1 m 3  zraka zadostuje,
da povzroči solzenje.

Brombenzilcianid — C«H 5  • CHBrCN.

Pridobivanje.  Brombenzilcianid se pridobiva iz
broma in benzilcianida v prisotnosti sončnih ali ultra-
violetnih žarkov.

Lastnosti.  Čisti p rodukt brom benzilcianida je kri¬
stalna snov rumene barve, tehnični pa je zlatorjava (olj¬
nata) tekočina. Na zraku je zelo obstojen, v prisotnosti
vode pa počasi razpada. Na odprtem prostoru se drži več
kot dva dni, v gozdnatih predelih 7 dni, še dalj pa v
zaprtih prostorih. Ker najeda železo, se morajo s tem
strupom napolnjeni projektili predhodno obložiti s svincem.
Brombenzilcianid je učinkovitejši od kloracetofenona. 10

10  Pač pa je benzilcianid zelo občutljiv za učinek
visoke temperature, ki se razvija ob eksploziji.

8

Vsebnost 0-3 mg brombenzilcianida v 1 m 3  zraka za¬
dostuje, da povzroči solzenje.

4. Kihavci — arsini.

V skupino kihavcev spadajo difenilklorarsin, difenil-
eianarsin, difenilaminklorarsin in drugi.

Difenilklorarsin — (CsHsjžAsCl.

Nemški naziv je Clark I.

Pridobivanje.  Difenilklorarsin se more dobivati iz
trifenilarsina in arsentriklorida.

Lastnosti.  (Čisti) difenilklorarsin ima videz trdne
kristalne mase belorumene barve. 11  V vodi se topi le
malo, lahko pa v običajnih organskih topilih, dalje v
fosgenu in klorpikrinu. V dotiku z vodo hitro razpada.
Pri segrevanju sublimira in se hlapi, nastali med segre¬
vanjem, zgostijo v trdne delce ultramikroskopske veli¬
kosti — tvori se aerosol.

Prehod čez zemljišče, zastrupljeno s tem strupom, je
čez nekaj ur brez nevarnosti.

V koncentraciji 1—2 mg difenilklorarsina v 1 m 3
zraka more človek vzdržati brez maske le 1 minuto.

Difenilcianarsin — (CeHsHAsCN.

Nemci so to snov nazivali Clark II.

Pridobivanje.  Difenilcianarsin se dobiva iz difenil¬
klorarsina in natrijevega cianida.

Lastnosti.  V čistem stanju je difenilcianarsin brez¬
barvna kristalna snov 12  z vreliščem pri 360° C ob atmo¬
sferskem pritisku. 13  Ima značilen vonj po grenkih man-

11  S tališčem 41° C in vreliščem pri 333° C. Hlapni
tlak pri 20° C znaša 0'0005 mm, pri 75° C pa 0'0275 mm.
Tehnični produkt je težko tekoča tekočina temnorjave
barve.

12  s tališčem med 32°—35° C in ...

13  Po Sartoriju (1939.) prav: vrelišče pri 377° C. --
Hlapni tlak pri 20° C znaša le 0'0002 mg Hg.

9

deljnih in česnu. V vodi je skoraj netopen, zelo lahko pa
se topi v masteh in organskih topilih. Je dokaj obstojen,
vendar pa v prisotnosti atmosferske vlage razpada, in
sicer pri navadni temperaturi počasi, pri višji pa hitreje.
Na terenu se drži 2 do 3 ure. To je do sedaj najmočnejši
znani kihavec.

Pri koncentraciji 0'25 mg difenilcianarsina na 1 m 3
zraka more človek brez maske vzdržati le 1 minuto.

Difenilaminklorarsin — HN(C6H4)2 AsC1.

(Adamsit.)

Pridobivanje.  Difenilaminklorarsin se dobiva iz di-
fenilamina in arsentriklorida.

Lastnosti.  (Čisti) adamsit je trdna kristalna snov
rumene barve. 14  Vre pri temperaturi 410° C ob normal¬
nem pritisku in istočasno razpada. 15  V vodi je praktično
netopljiv, a tudi v organskih topilih se težko topi.

V koncentraciji 0‘4mg difenilaminklorarsina v 1 m 3
zraka more človek vzdržati brez maske le 1 minuto.

5. P r a v i strupi.

Cianvodikova kislina — HCN.

Pridobivanje.  Cianvodikova kislina se pridobiva iz
natrijevega ali kalijevega cianida in žveplene kisline.

Lastnosti.  Cianvodikova kislina je brezbarvna teko¬
čina, trpkega in pekočega okusa z značilnim vonjem po
grenkih mandeljnih. Vre pri 26° C. 16  Z vodo se meša, pri
tem pa počasi razpada. Kovin ne najeda. Ker se hlapi
cianvodikove kisline hitro razprostrejo v ozračje, so iz¬
strelke polnili z zmesjo:

14  S tališčem med 193° do 195° C.

15  Hlapni tlak je zelo majhen in znaša pri 20° C le
2 X 10~ 13  mm, pri 150° C pa 0’003 mm. Tehnični produkt
je kristalinična talina temnozelene barve.

16  Hlapni tlak je zelo velik: pri 18° C 567 mm, pri
25-6° pa 757.

10

50 %  cianvodikove kisline,

30 % arzentriklorida,

15 %  cintetraklorida in
5 %  kloroforma.

To zmes so imenovali vincennit.

Če znaša koncentracija cianvodikove kisline 0'25 mg
v 1 litru zraka, 17  nastopi pri človeku smrt v 6—8 minutah.

Ogljikov monoksid — CO.

Ogljikov monoksid se v svetovni vojni sicer ni po¬
sebej uporabljal kot bojni strup, vendar pa more po¬
vzročiti zastrupljenje, ker se — kakor že omenjeno 18  —
tvori pri nepopolnem zgorevanju smodnika in eksplo¬
zivov. Pri zgorevanju teh se poleg drugih plinov tvori
ogljikovega monoksida:

pri navadnem smodniku 3—9 %,

pri smodniku B 33 %,

pri dinamitu 34 %,

pri nitrocelulozi 46 %.

Odstotek ogljikovega monoksida v zraku, ki hitro
povzroči zastrupljenje, je 2—3%. 19

B. Organizacija službe za ugotavljanje bojnih strupov.

Namen te službe je:

1. ugotavljati prisotnost bojnih strupov kar najhitreje,

t. j. že pri njih samem pojavu, da bi se tako mogli pravo¬
časno zaščititi ljudje, živina in živež itd. pred njihovim
učinkom; x

2. ugotavljati vrsto po sovražniku uporabljenega boj¬
nega strupa, da bi se moglo ukreniti, česar je treba, da
se strup uniči (nevtralizira);

17  Oziroma: 250 mg na 1 m 3  zraka.

ls  Pravilnik I. del A. čl. 3., točka c, opomba.

19  Ogljikov monoksid je plin brez barve, brez vonja
in brez okusa. Učinkuje kot krvni strup in je posebno
nevaren v zaprtih prostorih.

11

3. ugotavljati čas, ko preneha nevarnost učinkovanja
bojnega strupa, t. j. kdaj je zrak čist, oziroma kdaj smejo
ljudje odložiti zaščitna sredstva, sneti maske in sleči za¬
ščitne obleke, oditi iz zaklonišča in se povrniti k normal¬
nemu življenju.

Oddelki za ugotavljanje bojnih strupov.

Ugotavljanje bojnih strupov je poverjeno posebno
organiziranemu oddelku, ki je sestavljen iz oseb, ki so
že v mirnem času s tem zaposlene ali pa so za to posebej

izvežbane.

Osebje takega oddelka mora biti popolnoma zdravo,
z dobro razvitim vohom, vidom in sluhom; oseb bodi po
številu 6—14 na enem kraju ali eni postaji. Postaja se.
deli na patrulje. Vodja v sestavu patrulje mora biti
kemik. Ostalo osebje mora biti izmed kemikov-mojstrov,
tehnologov, laborantov ali izvežbanih oseb.

Sedež oddelka za ugotavljanje bojnih strupov je v
rajonski postaji; njegovo območje se krije z območjem
rajonske postaje za prvo pomoč. Večja mesta imajo več
takih oddelkov, pač po številu rajonov.

Osebje takega oddelka mora biti opremljeno s sred¬
stvi osebne zaščite pred bojnimi strupi — z masko in
kompletno zaščitno obleko — in s potrebnimi sredstvi in
materialom za določevanje bojnih strupov na kraju
samem. Razen tega mora vsak oddelek imeti vsaj po
1 izolacijski aparat.

Obstoječi laboratoriji se uporabljajo za določevanje
tistih bojnih strupov, ki se na kraju samem ne morejo
dokazati; opremljeni so z vsemi sredstvi za določevanje
bojnih strupov.

Dolžnosti oddelka za ugotavljanje bojnih strupov.

Oddelek ima nalogo, da med sovražnim napadom
križari po ulicah 20  in

20

Verjetneje in umestneje: takoj po napadu.

12

1. ugotovi, ali je sovražnik odvrgel bojne strupe;

2. ugotovi, kateri bojni strup je sovražnik odvrgel,
in da

3. takoj obvesti postajo za naznanjanje nevarnosti,
ki s posebnim znakom takoj obvesti prebivalstvo, da je
sovražnik metal bojne strupe. Razen tega obvesti oddelek
za ugotavljanje bojnih strupov takoj tudi oddelek za uni¬
čevanje bojnih strupov.

Ta služba se organizira tudi pri samostojnih in pri¬
vatnih podjetjih, kjer je to potrebno.

Material in sredstva za ugotavljanje bojnih strupov.

(Glej priloge: Pregled I, III in IV.)

Načini ugotavljanja bojnih strupov.

Za ugotavljanje bojnih strupov v zraku, na zemlji,
travi, živilih in raznem materialu itd. je upoštevno:

a) fiziološko določevanje,

b) kemijsko določevanje in

c) fiziko-kemijsko določevanje.

a) Fiziološko določevanje bojnih strupov.

Za ta način ugotavljanja bojnih strupov nam služijo
naši čuti: voh, vid in sluh, pa tudi male. ptice in druge
drobne živali (miši).

Določevanje bojnih strupov po vohu.

Ker imajo nekateri bojni strupi svoj specifični vonj
(fosgen diši po plesnivem senu, gnilem listju, zelenih
jabolkih, cianvodikova kislina po grenkih mandeljnih;
tehnični produkt iperita diši neprijetno po gorčici, česnu
in čebuli; lewisit po geranijah, klorpikrin po hrenu), se
more njihova prisotnost v zraku ugotoviti po vohu tudi.
če so v majhnih količinah, Tako na primer se čuti vonj
iperita tudi pri razredčitvi 1 :10,000.000.

Toda čeprav more strokovnjak ali izvežbana oseba
razlikovati vonj zgoraj navedenih bojnih strupov, se

13

vendar ni treba zanašati samo na ta način ugotavljanja,
in sicer iz tehle razlogov:

1. So namreč tudi taki bojni strupi, ki so brez vonja,
n, pr. ogljikov monoksid.

2. Osebe, ki na ta način ugotavljajo bojne strupe, se
morejo njihovemu vonju privaditi in so pri večjih kon¬
centracijah izpostavljene nevarnemu zastrupljenju.

3. Vonji bojnih strupov se dajo z gotovimi kemičnimi
sredstvi tudi prikriti.

Določevanje bojnih strupov po vidu

se uporablja:

1. če je bojni strup oziroma njegova para (hlapi)
obarvan (klor je rumenozelene barve, hlapi lewisita so

modrikaste barve);

2. pri določevanju solzivcev, ki povzročajo solzenje
že v zelo majhnih količinah.

Tudi ugotavljanje bojnih strupov s tem načinom ni
popolnoma zanesljivo, ker se dajo hlapi kakega bojnega
strupa prikriti (maskirati) z drugim kemičnim sredstvom,
nekateri solzivci pa začno učinkovati šele dokaj pozno.

Določevanje bojnih strupov po sluhu.

Izvežbane osebe z dobrim sluhom morejo razliko¬
vati eksplozije izstrelkov, napolnjenih z lahko hlapnimi
bojnimi strupi, v katere se da le malo razstreliva in
eksplozija ni tako močna kot pri izstrelkih, napolnjenih
s samim razstrelivom, in eksplozije izstrelkov, napol¬
njenih s težko izparljivimi bojnimi strupi (kjer je ravno
tako potrebna večja količina razstreliva).

Kakor je razvidno iz gorenjega, je tudi možnost ta¬
kega načina ugotavljanja bojnih strupov zelo omejena in
z njim ni moči popolnoma računati.

Določevanje bojnih strupov z malimi pticami
in drobnimi živalmi

je prav tako omejene vrednosti kakor ugotavljanje bojnih
strupov z našimi čutili, ker se tudi na ta način dobivajo

14

le nejasni rezultati; odpornost malih ptic in drobnih ži¬
vali proti strupu je namreč zelo različna, tako po posamez¬
nih vrstah kakor tudi med posameznimi bitji iste vrste.

b) Kemijsko določevanje bojnih strupov.

Pri tej vrsti ugotavljanja se bojni strup s kemijskimi
postopki spreminja v druge snovi, katere je po njihovih
fizikalnih in kemijskih lastnostih laglje dokazati, s tem
pa je dokazan tudi bojni strup sam.

Četudi je zelo veliko metod za določevanje bojnih
strupov, je to dokazovanje precej težavno, ker za neka¬
tere bojne strupe še ni specifičnih reakcij, če pa so, so
manj občutljive od nespecifičnih in je zato za določevanje
potrebna večja koncentracija bojnega strupa ali pa je
treba več časa za določevanje. Končno se nekateri bojni
strupi (arsini) ne morejo definirati na kraju samem,
temveč jih je treba prenesti v laboratorij, kjer jih določi
strokovno osebje.

Aparati za določevanje bojnih strupov in za odvzem
preskuskov zastrupljenega zraka.

Vsi aparati za določevanje bojnih strupov temeljijo
na istem načelu, t. j. zbrati je treba potrebno (zadostno)
množino bojnega strupa, bodisi da se zastrupljeni zrak
spelje skozi reagent, s katerim se strup tudi takoj do¬
kaže, ali pa se pusti, da kaka aktivna trdna snov bojni
strup najprej vsrka in se šele nato strup dokaže z
reagentom.

Posoda za določevanje bojnih strupov z reagentom.

Taka posoda (sl. 2)* sestoji iz steklenice s prostor¬
nino 50 cm 3  (s širokim grlom), ki se zapira s plutovina¬
stim, dvakrat prevrtanim zamaškom. Skozi eno odprtino
zamaška je vtaknjena ozka (ukrivljena) steklena cev, ki
sega do dna steklenice. Na zunanjem koncu cevi je gu¬
mijasta (sesalna) žoga ali majhna kovinska sesalka, s

*  Klišejev za slike ni bilo mogoče dobiti.

15

katero se črpa zastrupljeni zrak v steklenico. Skozi drugo
odprtino zamaška pa je vtaknjena steklena cev, ki sega
v steklenico le 1 do 2 cm in služi za izstop zraka iz posode.

Če se hoče dokazati bojni strup (n. pr. fosgen) z
uporabo take posode, se vlije v steklenico 2 do 5 cm' 1
reagenta in se prične s stiskanjem gumijaste žoge vse¬
savati zunanji zastrupljeni zrak v reagent; pri tem ostaja
strup v reagentu, zrak (brez strupa) pa izstopa skozi
krajšo cev na prosto.

Ko se s črpanjem doseže zadostna koncentracija
strupa, se reagent obarva in je tako dokazana prisotnost
bojnega strupa v zaprtem zraku.

Posoda za določevanje bojnih strupov z reaktivnimi
papirčki.

Ta posoda (sl. 3) se razlikuje od prednje v tem, da
je na spodnji ploskvi zamaška, ki sega v posodo, pritrje¬
nih ena ali več steklenih ali kovinskih kljukic, na katere
se obesi trak (1 X 2—3 cm) filtrirnega papirja, prepoje¬
nega z reagentom za določevanje bojnega strupa. Razen
tega se v stekleno cev, ki sega do dna steklenice, na¬
mesti kemična snov (n. pr. za plin H 2 S nevtralni svinčev
acetat), ki naj zadrži pline, ki bi motili reakcijo.

Če se hoče dokazati bojni strup, n. pr. ogljikov
monoksid, se obesi na stekleno kljukico reaktivni papir¬
ček in se prične z gumijasto žx)go vsesavati zunanji za¬
strupljeni zrak v steklenico. Ko je v posodi dosežena
zadostna koncentracija strupa, se reaktivni papirček
obarva ali prebarva.

A parat Grignard-Rivat.

Ta aparat (sl. 4) se uporablja za določevanje iperita
na zemlji, travi itd. in sestoji iz malega steklenega ali
kovinskega lija, spojenega po gumijasti cevi s posodo,
v kateri je reagent za dokazovanje iperita. Z druge
strani je ta posoda, v kateri je reagent, po gumijasti cevi
spojena s sesalko za nogometne žoge ali bicikle s pre¬
urejenim ventilom. S to sesalko se zastrupljeni zrak vse-

56

sava iz lija v posodo, tako da gre skozi reagent, kjer se
iperitni hlapi (pare) zadrže, ker tvorijo z reagentom
novo spojino.

A parat Draeger-Schroter.

Ta aparat (sl. 5) se uporablja za določevanje iperita
na tleh, v zraku in na različnih predmetih in je sestavljen:

1. iz kovinske črpalke za vsesavanje zastrupljenega
zraka;

2. iz steklene cevke, v kateri je aktivna snov (siliko-
gel) za koncentriranje hlapov (par) iperita; in

3. iz majhnega lija iz lepenke.

Če se hoče dokazati iperit, se cevka s siliko-gelom
vtakne v odprtino črpalke, na cevko pa natakne lij iz
lepenke, s katerim se zastrupljeni prostor prekrije. 21
S črpanjem se vsesava zrak, ki vsebuje iperitne hlape;
ti se zadrže v plasti siliko-gela, čisti zrak pa odhaja skozi
črpalko na prosto. Nato se vzame cevka s siliko-gelom
iz črpalke in se z dodajanjem reagenta dokaže iperit.

Posoda za odvzem arsinovega preskuska iz zraka.

Ta posoda (sl. 6) sestoji iz steklene cevi premera
7 mm in dolžine 6 cm, ki je na enem kraju (konično)
zožena. V zoženi del cevi se najprej vtakne zamašek iz
vate v dolžini 1 cm, cev se (v dolžini 4 cm) napolni z
brezvodnim natrijevim sulfatom (t. j. v prahu) in zamaši
z zamaškom iz vate v dolžini 1 cm.

Tako napolnjena cev se spoji s kovinsko sesalko za
nogometne žoge.

Kadar se hoče odvzeti arsinov preskusek iz zraka,
se zastrupljeni zrak s črpalko vsesava skozi cev, pri
čemer brezvodni natrijev sulfat delce arsina zadrži, zrak
pa izstopi skozi črpalko na prosto. Nato se cev sname
s črpalke, zamaši na obeh koncih in prenese v preisko¬
valni laboratorij.

21  Ali pa se v lij namesti predmet, ki je domnevno
okužen z iperitom.

17

Posoda za odvzem preskuskov bojnih strupov iz zraka.

Ta posoda (sl. 7) more biti različne velikosti (5 do
10 litrov), in sicer iz kovine ali iz stekla. Na zgornjem
in spodnjem delu posode je po ena odprtina z zaklopko.

V trenutku, ko se hoče odvzeti preskusek zastrup¬
ljenega zraka, se posoda napolni z vodo in se najprej
odpre zgornja, nato pa še spodnja zaklopka; na ta način
izteka voda iz posode, ki jo istočasno polni zastrupljeni
zrak. Ko izteče vsa voda, se obe zaklopki zapreta, posoda
pa se prenese v laboratorij, kjer se zastrupljeni zrak
preišče.

Na ta način se more s to posodo odvzeti in preiskati
zrak, zastrupljen z arsini ali drugimi ne znanimi bojnimi
strupi.

Razen tega se da ta posoda uporabljati tudi kot neke
vrste črpalka za vsesavanje zastrupljenega zraka pri
določevanju bojnega strupa z uporabo posode po sl. 1
in sl. 2. 22

Reagenti in delo pri ugotavljanju bojnih strupov
na kemijski način.

Za določevanje bojnih strupov z omenjenimi poso¬
dami in aparati uporabljamo reagente, t. j. raztopine,
prirejene z eno, dvema ali več kemičnimi substancami.

S posameznimi reagenti pa je mogoče pripraviti tudi
papirčke za določevanje bojnih strupov, pri čemer je
potrebna (namesto 2—5 cm 3  tekočega reagenta) mnogo
manjša količina reagentov, pa tudi za določevanje boj¬
nega strupa znatno manj časa.

Reaktivni papirčki se pripravljajo takole:

Filtrirni papir se po dolžini pole razreže v ca. 10 cm
široke kose, ki se prepojijo s tekočim reagentom, ki
je v širši posodi (steklena ali porcelanska laboratorijska
kadička). Ko se ti kosi posušijo, se razrežejo na manjše
dele (1 X 2 do 3 cm) in se do uporabe hranijo v dobro
zaprtih steklenicah.

22  Očitno sta mišljeni sliki 2 in 3!

2

18

Določevanje klora.

Specifična reakcija Villiers-Fajolle.

Reagent za to reakcijo se pripravi takole:

Vzame se:

100 cm 3  nasičene vodne raztopine anilina,

20 cm 3  nasičene vodne raztopine ortotoluidina in
80 cm 3  ocetne kisline (ledeni ocet). Vse to se zmeša.

Od tako pripravljene raztopine se vlijeta 2 cm 3  v po¬
sodo (sl. I) 23  za določevanje bojnih strupov, nakar je
treba dalje ravnati kakor je že bilo razloženo.

S tem reagentom daje klor modrovijol ičasto
barv  o. 24

Določevanje fosgena.

1. Reakcija Kling-Schmutz.

Reagent za to reakcijo se pripravi tako, da se
100 cm 3  destilirane vode dodaje anilin (3 g) do nasiče¬
nosti (v hladu).

Ta reagent daje s fosgenom že pri koncentraciji
1:100.000 belo kristalno oborino simetričnega difenil-
karbamida. Tudi ta reakcija se izvaja v posodi po sl. 2. 25

Ker je fosgen lahko pomešan s halogeni, ki motijo
reakcijo, jih je treba predhodno vpojiti v vati, ki je pre¬
pojena z raztopino kalijevega jodida in potem posušena.

2. Angleška reakcija.

Reaktivni papirčki, prepojeni z raztopino paradime-
tilaminobenzaldehida in difenilamina, izpremenijo pod
učinkom fosgena belo barvo v temnorumeno.

23  Pravilno: sl. 2.

24  Modra barva prehaja postopoma v vijoličasto. —
Reakcija je manj občutljiva ko škrobnojodova reakcija,
ki pa ni specifična.

25  COCI 2 + 4 C 6 H 5 NH 2  = 2 C 6 H 5 NH 2  • HC1 + C0(NHCeH 5 )2.

19

Reagent se pripravi takole:

Raztopi se 1 g paradimetilaminobenzaldehida in

1 g difenilamina v 20 cm 3  alkohola (95 %).

S to raztopino se' prepojijo reaktivni papirčki na
spredaj omenjeni način, reakcija pa se izvaja v ustrezni
posodi po sl. 3.

Občutljivost teh papirčkov je 1:1,000.000. Reakcija
ni specifična. 26

Za določevanje difosgena se uporablja reakcija
Kling-Schmutz (kakor za fosgen).

Določevanje klorpikrina.

Reakcija Guillemard-Labat.

Za pripravo reagenta  se raztopi 5 g kalije¬
vega hidroksida v 100 cm 3  alkohola.

Za določevanje klorpikrina se vlijeta v epruveto
2 cm 3  zgoraj navedene raztopine, kateri se doda nekaj
kristalov resorcina ali timola, nakar se segreje do vretja
in odstavi od ognja. Nato se doda nekaj substance s klor-
pikrinom in ponovno zavre. Barva raztopine se pri tem
izpremeni v rdečo,  če je bil dodan resorcin, oziroma
v rumeno,  če se je uporabil timol.

Za določevanje klorpikrina v zraku se uporablja cev
z aktivnim ogljem, v katerem se z vsesavanjem zastrup¬
ljenega zraka adsorbira klorpikrin; to oglje postavimo
nato v posodo z zgoraj omenjenim reagentom, ki s pre¬
barvanjem dokaže klorpikrin.

Ugotavljanje iperita.

Praktično-specijicne reakcije.

1. Iperit daje z reagentom natrijevega jodida in
bakrovega sulfata 27  zaradi nastajanja dijod-dietilsulfida

26  Tudi klor obarva papirčke rumenorjavo.

27  V izvirniku nepravilno: bakra — jodida.

2 *

20

slabo motnost, pri večji 'koncentraciji pa tudi obo-
rino. 28

Sestava reagentov:  Koloidna raztopina bakra in jodi¬
da št. 1 in št. 2.

Reagent št. 1 .  V malo vode se raztopi 20 g natrije¬
vega jodida. Nato se doda še 10 kapljic 7-5% raztopine
bakrovega sulfata 29  in dopolni z destilirano vodo na
200cm 3 . Ta raztopina se precedi (prefiltrira).

Reagent-št. 1 služi za določevanje iperita v vodi, na
živežu itd.

Reagent št. 2  se dobi, če se reagentu št. 1 dodasta še
2 cm 3  bistre raztopine arabskega gumija (1:3); ta rea¬
gent služi za ugotavljanje iperita v zraku.

Občutljivost reagenta.  Če je iperita 0'05 g v l in 3
zraka, se v nekaj minutah pojavi kosmičasta oborina.

Zaradi kalalitičnega delovanja bakrovega sulfata po¬
teka reakcija tudi v hladu.

Ugotavljanje iperita v vodi z reagentom, št. 1.

V približno 5 cm 3  okužene bistre (po možnosti nefil¬
trirane) vode se doda 1 cm 3  reagenta št. 1. Pri tem po¬
stane tekočina motna, pri večji količini iperita pa nasta¬
ne tudi oborina.

Če vsebuje okužena voda 0‘2% iperita, se pri na¬
vadni temperaturi pojavi motnost v 10 minutah.

Po predhodni ekstrakciji z vodo ali drugim topilom
se na ta način določa iperit tudi na živežu, obleki in na
raznih predmetih.

28  Reakcija po V. Grignardu; poteka v smislu dvojne
substitucije: (CH 2  • CH 2 C1) 2 S + 2 HJ = (CH 2  • CH 2 J) 2 Š 4
2HC1. Nastala kristalinična oborina je rumene barve.

20  Po Sartoriju (1939.) in Couillaudu 40 kapljic; raz¬
topina bakrovega sulfata učinkuje kot katalizator.

21

IJgotavljanje iperita na zemlji, travi, betonu itd.
z reagentom st. 2 v aparatu Grignard-Rivat.

Na zastrupljena tla se postavi širši del lija obrnjen
navzdol (sl. 4). Ob obodu lija se (z zunanje strani) nasuje
plast zemlje 2 cm visoko. V reagentno posodo se nato
vlije ca. 5 cm 3  reagenta št. 2, se posoda dobro zapre in
se prične s črpalko vsesavati zastrupljeni zrak (ca. 40 po-
tegljajev v minuti). V zadostni koncentraciji daje iperit
s tem reagentom najprej motnost, nato pa tudi oborino
bele 30  barve (dijoddietilsulfid).

Vgotavljanje iperita v zraku  z reagentom št. 2 v aparatu
Grignard-Rivat

se more izvajati enako kakor ugotavljanje iperita na tleh,
le da pri tem treba lij sneti z aparata.

2. Reakcija M. Obermiller. 31  Z raztopino (0’1%)
auriklorida daje iperit v malih koncentracijah zaradi
nastajanja kompleksne spojine motnost, medtem ko se
pri večjih koncentracijah tvorijo rumenordeče oljnate
kapljice. 32

Ta reagent se uporablja pri (detektorju) Draeger-
Schroter, aparatu za ugotavljanje iperita v zraku, na
zemlji, na obleki itd., in sicer takole:

V odprtino (kovinske) črpalke se namesti steklena
cevka s siliko-gelom (glej aparat Draeger-Schroter, sl. 5),
na cevko pa lij iz lepenke, ki se z njegovim širšim delom
prekrijejo zastrupljena tla. 33  Ko se z vsesavanjem nabe-

30  Prav: svetlorumene barve.

31  Po metodi G. A. Schroter se uporablja vodna raz¬
topina auriklorida 0-1% ali pa paladijevega klorida
0-05%.

32  Reakcija se izvaja tudi z reaktivnimi papirčki, in
sicer daje papirček, prepojen z aurikloridom (10%) ob
dotiku z iperitom rdečerjav madež, prepojen s paladije-
vim kloridom (0‘2%) pa rumen madež.

33  Ali pa se v lij namesti predmet, ki je domnevno
okužen po iperitu.

22

rejo pare iperita v plasti siliko-gela, se cevka s sesalke
sname in se vanjo dokapava (na plast siliko-gela) 5 do
6 kapljic raztopine auriklorida. V prisotnosti iperita se
v brezbarvnem siliko-gelu takoj pojavi rumeno obarvana
oborina. Nato se doda nekaj kapljic razredčene raztopine
vodikovega superoksida ali kalijevega permanganata z
namenom, da se reducira prebitek zlate soli v koloidnem
stanju (rdečerjava barva), kompleksna spojina zlatega
klorida z iperitom pa ostane v obliki obroča rumene
barve na vstopni strani cevi na plasti siliko-gela.

S to raztopino auriklorida je mogoče dokazati 15 mg
iperita v 1 m 3  zraka.

Določevanje arsinov.

Ker so reakcije za določevanje arsinov dokaj dolgo¬
trajne in komplicirane, je treba vse arsine razen adam-
sita radi določitve prenesti v laboratorij.

Določevanje alifatskih arsinov.

Z raztopino merkuro-nitrata 34  daje

a) metildiklorarsin črnosivo oborino (t. j. kovin¬
ski Hg);

b) etildiklorarsin (Dick) belo oborino, ki hitro pre¬
ide v sivo;

c) klorvinildiklorarsin belo oborino. 35

Določevanje aromatskih arsinov.

Reagent Deniges. Reaktivni papirčki, prepojeni s tem
reagentom, se v prisotnosti arsinov, oziroma arseno-
vodika obarvajo rumeno, nato pa preidejo v rjavo.

Priprava reagenta Deniges.  V 100 cm 3  destilirane
vode se raztopi 13-55 g živosrebrnega merkuri-klorida,
nakar se doda 36 g kalijevega jodida. Raztopina se pre¬
meša (da se soli raztopijo) in dopolni z destilirano vodo

34  Mišljena je slabo solitrnokisla vodna raztopina.

35  Bela barva oborine se spremeni v sivo, toda šele
v 12 urah.

23

na 1000cm 3 .' Tej raztopini se doda še 3%na raztopina
merkuri-klorida do nasičenosti, kar se spozna po nastan¬
ku stabilne oborine rdečega živosrebrnega jodida. Nato
se doda še nekoliko lojevca in se prefiltrira. S to raz¬
topino se prepoji filtrirni papir, se posuši in razreže ter
hrani v dobro zaprti posodi.

Vgotavljanje ar sinov s pravkar opisanim reagentom.

V bučo 200 cm 3  (Erlenmeyer) se vlije 20 cm 3  žveple¬
ne kisline (brez arzenika) 1 :5; temu se dodasta 2 g či¬
stega cinka (v opilkih), 2 kaplji raztopine bakrovega
sulfata (4/100) in cev z arsini. Nato se buča zamaši s pre¬
luknjanim plutovinastim zamaškom, ki je na njegovem
spodnjem delu obešen reaktivni papirček po Denigesu.
Po desetih minutah porumeni reaktivni papirček, po¬
zneje pa se barva izpremeni v temnorjavo.

Določevanje adamsita  se vrši z žvepleno in solitrno
kislino, pri čemer se dobiva modra  barva. 36

Ugotavljanje cianvodikove kisline.

Specifična reakcija  — berlinsko modrilo.

Priprava reagenta.  Za to reakcijo sta potrebni dve
raztopini:

a) 10% raztopina ferosulfata in

b) alkalna raztopina Seignettove soli (30 gr kalij-
natrijevega tartrata, 10 gr natrijevega hidroksida in
100 cm 3  destilirane vode).

Pri določevanju cianvodikove kisline se zmeša 10 cm 3
alkalne raztopine Seignettove soli in 5 cm 3  raztopine fero¬
sulfata. Z nastalo raztopino se prepoji trak filtrirnega
papirja (5X1 cm) in se namesti v zastrupljeno atmosfero.
Po kratkem času se ta filtrirni papir izpostavi učinkova-

36  Reakcija temelji na prisotnosti difenilamina (kot
onečiščenje), ki daje z žvepleno raztopino v prisotnosti
solitrne kisline modro barvo.

24

nju par solne kisline. Ce je bila koncentracija cianvodi-
kove kisline v zraku zadostna, se papir obarva zeleno-
modro.

Ugotavljanje ogljikovega monoksida.

Specifična reakcija.  Pri učinkovanju ogljikovega
monoksida na reaktivni papirček, prepojen z 1%  raz¬
topino paladijevega klorida, se barva papirja izpremeni
v sivo. 37

Določevanje ogljikovega monoksida na ta način se
izvaja v posodi po sl. 3.

c) Fiziko-kemijsko ugotavljanje bojnih strupov.

Je več aparatov za določevanje bojnih strupov s fi-
ziko-kemijskimi reakcijami; temeljijo v glavnem na istih
načelih, t. j. uporabljajo učinkovanje sproščene topline,
nastajajoče pri spajanju kemičnih individuov s kisikom
iz zraka v prisotnosti katalizatorja.

Med take aparate štejemo n. pr.:

Toksimeter »Guasco«,  ki nam služi za določevanje
ogljikovega monoksida in sestoji iz steklene cevi, ukriv¬
ljene v obliki črke »U«. Oba kraka se končujeta v kroglo
iz tankega stekla, v cevi pa je obarvana tekočina.

Ena obeh krogel je obdana s platinsko gobo. Cev je
pritrjena na deski, ki je razdeljena po enotah (skala).

Ko se hoče ugotoviti prisotnost ogljikovega mon¬
oksida v zraku, se aparat namesti v zastrupljeni atmo¬
sferi; v prisotnosti platine na krogli se ogljikov monoksid
spaja s kisikom iz zraka. Pri tem spajanju sproščena
toplota segreva zrak v notranjosti krogle, ki se zato raz¬
teguje in potiska obarvano tekočino v drugem kraku
cevi više. Na skali se odčita množina ogljikovega mon¬
oksida v preiskovanem zraku.

37  Po angleškem patentu 341.269 se uporablja v ta
namen sveže pripravljena zmes (1:1) 0-5% raztopine
paladijevega klorida in 5% raztopine natrijevega acetata.

25

C. Organizacija službe za uničevanje bojnih strupov.

Bojni strupi se morejo več ali manj časa držati na
mestu, kamor so bili vrženi ob sovražnem napadu iz
zraka; posebno dolgo se držijo iperit, lewisit in drugi
Zato je neogibno potrebno, da se takoj, po vsakem na¬
padu z bojnimi strupi, prične njih sistematično uničeva¬
nje, t. j. čiščenje ulic, poslopij, živeža in podobnega, da
ne bi nastopilo nezaželjeno zastrupljenje ljudi in živali.

Oddelki za uničevanje bojnih strupov.

Delo pri uničevanju bojnih strupov se poveri poseb¬
no ustanovljenemu oddelku, ki je sestavljen iz moških in
žensk, ki so se že v mirnem času izvežbali za opravlja¬
nje teh dolžnosti. Ti oddelki so na postajah za uničeva¬
nje bojnih strupov in se delijo na postajno osebje in na
osebje patrulj za uničevanje bojnih strupov.

Vse osebje, tako postajno kakor tudi patruljsko, mo¬
ra biti popolnoma zdravo in se izbere zlasti za patrulje
izmed moških, ki niso vojaški obvezniki, osebje za po¬
stajo pa tudi izmed žensk.

Osebja ene postaje mora biti 8 do 22 oseb skupaj z
vodjo. Vse to osebje tvori postajo, ki se deli po potrebi
na dve do tri patrulje.

Vodja patrulje mora biti kemik, zdravnik ali le¬
karnar.

To osebje za uničevanje bojnih strupov ima svoj se¬
dež v rajonski postaji,  v kateri mora biti razpo¬
rejeno vse osebje za sanitetno in kemijsko službo (za
ugotavljanje in uničevanje bojnih strupov). Območje tega
osebja je v rajonu postaje za prvo pomoč. (Večja mesta
imajo več takih oddelkov, pač po številu rajonov.)

Osebje postaje mora biti opremljeno s sredstvi oseb¬
ne zaščite pred bojnimi strupi (maska, kompletna zaščit¬
ne obleka) in s potrebnim materialom in sredstvi za
delo pri uničevanju bojnih strupov.

Poleg tega mora imeti vsaka postaja vsaj po en izo¬
lacijski aparat.

26

Dolžnosti osebja postaj za uničevanje bojnih strupov,
oziroma za čiščenje ulic, hiš itd.

Taka postaja ima nalogo, da odide takoj po sovraž¬
nem napadu z bojnimi strupi, razdeljena na patrulje, na
zastrupljena mesta (o tem je obveščena po osebju postaje
za ugotavljanje bojnih strupov), da zaznamuje vsa za¬
strupljena mesta ulice, poslopja in zabrani dohod in
prehod čez taka mesta, dokler niso očiščena.

Zastrupljena mesta se običajno označijo s tablicami
z napisom: »Prepovedan prehod — zastrupljeno ozem¬
lje!« ali pa z barvastimi zastavicami. (Ta služba se lahko
organizira tudi pri privatnih podjetjih.)

Material in sredstva za uničevanje bojnih strupov.

(Glej prilogo: Pregled II, V in VI.)

Način uničevanja bojnih strupov.

1. Uničevanje bojnih strupov s kratkotrajnim
učinkovanjem.

Za uničevanje bojnih strupov s kratkotrajnim učin¬
kovanjem (klor, fosgen, cianvodikova kislina itd.) je
upoštevno:

1. prezračevanje,  ki je lahko:

a) naravno  — na prostem zraku, napravljanje
prepiha in izpostavljanje soncu, in

b) mehanično  — z ventilatorji.

2. nevtraliziran j e  bojnih strupov s kemičnimi sred¬
stvi, ki se uporablja, če naj se bojni strup čimprej od¬
pravi iz zastrupljenega prostora, zlasti če je koncentra¬
cija strupa velika, vremenske razmere pa neugodne
(hladno, deževno).

Da bi se tako prvi kakor tudi drugi način uničeva¬
nja bojnih strupov s kratkotrajnim učinkovanjem pospe-

27

šil, je treba zanetiti ognje, ker tako bojni strup zaradi
zvišane temperature hitreje izhlapeva. 38

2. Uničevanje bojnih strupov z dolgotrajnim
učinkovanjem.

Za uničevanje bojnih strupov z dolgotrajnim učinko¬
vanjem (klorpikrin, iperit, lewisit td.) je upoštevno:

1. prezračevanje  — naravno in mehanično, in

2. nevtraliziranje  bojnih strupov s kemičnimi
sredstvi.

Uničevanje bojnih strupov dolgotrajnega učinkovanja
z uporabo prezračevanja je počasno in uporabljamo zato
večinoma kemična sredstva za njihovo uničevanje (nev¬
traliziranje).

S. Kemična sredstva za uničevanje (nevtraliziranje)
bojnih strupov.

Kemična sredstva za nevtraliziranje bojnih strupov
so lahko: alkalna, reducirajoča in oksidirajoča, in sicer

za kisline.alkalije,

za oksidirajoče snovi ....  reducirajoče substance,

za reducirajoče snovi ....  oksidirajoče substance.

Alkalna sredstva za nevtraliziranje bojnih strupov.

Od alkalnih sredstev za nevtraliziranje bojnih stru¬
pov se uporabljajo: natrijev hidroksid, natrijev karbonat
in milo.

Oksidirajoča sredstva za nevtraliziranje bojnih strupov.

Od oksidirajočih sredstev za nevtraliziranje bojnih
strupov se uporabljajo: kalijev permanganat in hipoklo-
riti (klorovo apno, natrijev hipoklorit in kloramin).

38  Zažiganje ognjev v omenjene namene v prostorih,
kjer je to mogoče in dopustno, posebno na odprtih kra¬
jih, omogoča segrevanje zračnih plasti, kar povzroča
močne zračne toke in prepihe z znatno učinkovitostjo.

28

Reducirajoča sredstva za nevtraliziran je bojnih strupov.

Od reducirajočih sredstev za nevtraliziranje bojnih
strupov se uporabljajo: žveplena jetra, natrijev hiposulfit
in mastne kisline z dvovezjo.

Da bi zgoraj navedena sredstva kar najuspešneje
učinkovala pri uničevanju (nevtraliziranju) bojnih stru¬
pov, se morejo pripraviti z eno, dvema ali več teh razto¬
pin, ki imajo istočasno reducirajoči in alkalni učinek
itd., t. j. treba je pripraviti polivalentno raztopino.

Tako se morejo n. pr. sestaviti tele raztopine:

Raztopina hiposolvay:  475 g kristalnega natrijevega
karbonata se raztopi v 1000 cm 3  vode. 3 "

Ta raztopina učinkuje alkalno in se uporablja za
nevtraliziranje klora in cianvodikove kisline.

Raztopina žveplenih jeter:  240 g žveplenih jeter in
140 om 3  močne milnice se dopolni z vodo do 1000 cm 3 .
V trenutku uporabe se ta raztopina razredči z vodo na
10 litrov (namesto milnice se lahko doda 50—55 g natri¬
jevega hidroksida).

Ta raztopina učinkuje reducirajoče, sulfurirajoče in
alkalno in se uporablja za nevtraliziranje klora, fosgena,
klorpikrina, difosgena, bromacetona in klor-, brom in
jodbenzila.

Kaša klorovega apna:  S klorovim apnom in vodo se
pripravi kolikor le mogoče gosta kaša (navadno v raz¬
merju 1:3).

Ta kaša učinkuje oksidirajoče in alkalno in se upo¬
rablja za nevtraliziranje iperita in arsinov.

Topila za čiščenje bojnih strupov z raznih predmetov.

Od topil so za ta namen upoštevni: nafta, petrolej,
benzin in alkohol.

39  Omenjeno raztopino imenuje francosko navodilo
le »Solvay«. Pod imenom »hipo-Solway« pa navaja razto¬
pino 600 g natrijevega karbonata in 600 g natrijevega
thiosulfata v 15 litrih vode.

29

Delo pri čiščenju bojnih strupov z zemljišč, ulic,
poslopij itd.

Čiščenje zemljišč in ulic, zastrupljenih z bojnimi strupi.

a) Z bojnimi strupi kratkotrajnega učinkovanja z a -
st rupij eno zemljišče  se čisti na ta način, da se
prepovesta prehod in postajanje na takih mestih, dokler
se bojni strup ne razgubi v ozračju, oziroma dokler se
mesto ne prezrači.

b) Z bojnimi strupi dolgotrajnega učinkovanja
(iperit itd.) zastrupljeno zemljišče  se najprej
ogradi in se prepove prehod; nato pa se posuje, če je
porozno, s klorovim apnom. Če ni porozno, pač pa kam¬
nito, je predhodno treba bojni strup (iperit) potresti
s peskom, žaganjem ali zemljo, v kar se bojni strup
vpije; ko se vse to odstrani, se posuje klorovo apno
v prahu.

Nato se zemljišče ali kamniti teren polije (t. j. izpe¬
re) z vodo, da se ostanek iperita (odplavi ali) če je
morda prodrl globlje v zemljo in razpoke, hidrolizira.

V praksi se porabi navadno 1 kg klorovega apna
na 10 m 2  zemljišča, za kamniti teren pa trikrat večja
množina. 40

Klorovo apno se potresa z ročnimi ali voznimi raz-
sipalriiki.

Če je treba očistiti le majhen del ceste in prehoda,
pa ni klorovega apna pri rokah, se taka mesta pokrijejo

40  Posamezna navodila predpisujejo 0'5 kg za 1 m 2
z iperitom zastrupljenega terena; praksa pa je pokazala,
da je potrebno 1‘5 kg za 1 m 2 , če je zemljišče izdatno
zastrupljeno.

Prah klorovega apna zmanjšuje zaščitni učinek ce¬
dila maske!

Uničevanje iperita se izvede posebno v travnatem
in grmičastem terenu z zažiganjem pomožnih sredstev,
kot n. pr. slame, ali pa mešanice petroleja (70 °/o) in nafte
(30°/o), oz. kakega goriva, ki razvija visoko toploto.

30

z neprepustnimi pregrinjali (odejami) ali pa se odkoplje
plast zemlje in odmeče v smeri vetra. Po prehodu se
teren očisti.

Ce je zemljišče obraščeno z visoko travo ali grmov¬
jem, se uničuje iperit (na njem) s požiganjem s posebnim
gorilnikom, ker bi za tako vrsto zemljišča bila potrebna
zelo velika množina klorovega apna.

Čiščenje ulic, zastrupljenih z bojnimi strupi.

a) Če gre za bojne strupe s kratkotrajnim učinkova¬
njem, je postopek isti, kakor pri čiščenju teh bojnih stru¬
pov na zemljiščih.

b) čiščenje ulic, ki so zastrupljene z iperitom (z
bojnimi strupi dolgotrajnega učinkovanja), pa je treba
vršiti tako, da se ulice najprej polijejo z vodo, nato pa
se po njih posuje klorovo apno v prahu z razsipalniki
(če jih ni pa z ročnimi lopatami).

Čiščenje prostorov v poslopjih, zastrupljenih z bojnimi

strupi.

a) Če so prostori (sobe) zastrupljene z bojnimi
strupi kratkotrajnega učinkovanja,  je treba odpreti vsa
vrata in okna, da se kar najhitreje prezračijo. Prezrače¬
vanje pa se da pospešiti z ventilatorjem (če je) in z za¬
žiganjem ognjev.

Poleg prezračevanja je upoštevno tudi razprševanje
raztopine žveplenih jeter (razpršilke tipa »Vermorel« in
podobne).

b) Če so prostori zastrupljeni z iperitom  ali kakim
drugim bojnim strupom dolgotrajnega učinkovanja, se
čistijo takole:

1. Prazni prostori se prezračijo z ventilatorjem in
zažiganjem ognjev, stene pa se prepleskajo s kašo klo¬
rovega apna; končno se prostor dobro prezrači.

2. Če je v prostoru pohištvo, se (po možnosti) odnese
iz prostora, stene in tla pa prepleskajo s kašo klorovega
apna in tako pustijo nekaj časa radi reakcije; nato pa se

31

poškropi prostor z raztopino Javellove vode (natrijev
hipoklorit). Ves čas čiščenja morajo biti okna in vrata
prostora odprta.

c) Zunanje stene poslopja (fasada), ki so zastrup¬
ljene z iperitom, se čistijo s tem, da se prepleskajo s
kašo klorovega apna, nato pa izperejo z vodo.

Čiščenje prevoznih sredstev, zastrupljenih z bojnimi
strupi.

(Nosilnice, sanitetni vozovi, vagoni itd.)
a) Čiščenje nosilnic, zastrupljenih z bojnimi strupi.

1. Nosilnice, zastrupljene z bojnimi strupi kratko¬
trajnega učinkovanja  se čistijo tako, da se izpostavijo
krajšemu ali daljšemu prezračevanju (1 do 2 uri) na
prostem zraku oziroma na soncu.

Kovinski deli nosilnic morajo biti vedno namazani
z vazelinom.

2. Nosilnice, zastrupljene s parami dolgotrajno učin¬
kujočih bojnih strupov  (iperit itd.), se čistijo z izpostav¬
ljanjem krajšemu ali daljšemu prezračevanju na prostem
zraku in soncu.

3. Čiščenje nosilnic, zastrupljenih s kapljicami dol¬
gotrajno učinkujočih bojnih strupov  (iperit itd.), je
dokaj zapleteno in obsega čiščenje platna, čiščenje le¬
senih in čiščenje kovinskih delov.

Če se da platno  sneti z nosilnice, se sname in
opere z vodo in milom. Če se platno ne da sneti z no¬
silnice, ga je treba skrtačiti z 10% kašo klorovega apna,
nato pa oprati z vodo in posušiti na prostem zraku.

Če ni pri rokah niti eno teh sredstev, se platno
lahko prezračuje na prostem zraku in soncu toliko časa,
da ni več čutiti vonja po iperitu.

Lesene dele  nosilnic je treba čistiti s stalnim
izpiranjem s toplo vodo, pri čemer je treba neprestano
drgniti zastrupljeno mesto s krtačo, grobo cunjo ali po¬
dobnim.

32

Razen tega načina je upoštevno tudi prepleskanje
lesenih delov nosilnice s kašo klorovega apna (1:3).

Kovinski deli  nosilnice se čistijo s topili
(nafta, petrolej itd.), nakar jih je treba namazati z va¬
zelinom.

Če ni topila, se uporablja kaša klorovega apna.

b) Čiščenje sanitetnih voz, zastrupljenih z bojnimi
strupi.

1. Sanitetni voz, zastrupljen  s kratkotrajno učinku¬
jočimi bojnimi strupi, se čisti s prezračevanjem (ob od¬
prtih oknih in vratih).

2. Sanitetni voz,  zastrupljen z bojnimi strupi dolgo¬
trajnega učinkovanja (z iperitom itd.), se čisti z umiva¬
njem z vodo (po možnosti toplo), nato pa se prezračuje
vsaj 24 ur.

3. Sanitetni vagoni,  zastrupljeni z bojnimi strupi, se
čistijo tako, kakor sanitetni vozovi.

Čiščenje obleke, perila in odej, zastrupljenih z bojnimi

strupi.

a) Obleka, perilo in odeje, zastrupljene s kratko¬
trajno učinkujočimi bojnimi strupi,  se čistijo tako, da
se izpostavijo prezračevanju za krajši ali daljši čas (kar
je odvisno od tega, koliko časa so bile v zastrupljenem
prostoru, oziroma v zastrupljenem ozračju).

Vsi ti predmeti se lahko občasno tudi iztepajo.

b) Obleka, perilo in odeje, zastrupljene s paro boj¬
nih strupov dolgotrajnega učinkovanja  (iperit itd.), se
čistijo s prezračevanjem 48 ur (po potrebi tudi dalj
časa). Upoštevno je tudi pranje teh predmetov s toplo
vodo in milom.

c) Obleka, perilo in odeje, zastrupljene s kaplji¬
cami dolgotrajno učinkujočih bojnih strupov,  se lahko
čistijo:

33

1. z enournim kuhanjem v vodi, kateri je dodano
milo (2 o/o) ali pa kristalna soda (1 %);

2. z 1 %  do 2urnim učinkovanjem vodene pare v dez¬
infekcijskem aparatu.

V poslednjem primeru mora biti obleka suha in
vsak kos zase razprostrt.

Čiščenje osebnih zaščitnih sredstev, zastrupljenih z boj¬
nimi strupi (maska in kompletna zaščitna obleka).

a) Maske, zastrupljene s kratkotrajno učinkujočimi
bojnimi strupi,  se čistijo s prezračevanjem na prostem
zraku.

b) Maske, zastrupljene s paro in kapljicami bojnih
strupov dolgotrajnega učinkovanja.

Pri čiščenju (civilne) maske se upoštevajo: naličnica,
cedilo (filter) in kovinska škatla.

Naličnice,  zastrupljene s paro  bojnega strupa z
dolgotrajnim učinkovanjem, se čistijo s tem, da se izpo¬
stavijo učinkovanju gorkega zraka, če ga ni pa za krajši
ali daljši čas prezračevanju na prostem zraku.

Cedila,  zastrupljena s paro bojnega strupa z dolgo¬
trajnim učinkovanjem, se čistijo s prezračevanjem.

Škatle  za spravljanje maske, zastrupljene s paro
dolgotrajno učinkujočih bojnih strupov, se tudi čistijo
s prezračevanjem.

Čiščenje naličnic,  zastrupljenih s kapljicami
bojnega strupa z dolgotrajnim učinkovanjem, je zaman.
Tako naličnico je treba uničiti.

Cedila  (kovinski del), ki so zastrupljena s kapljica¬
mi dolgotrajno učinkujočega bojnega strupa, se čistijo
s petrolejem, nafto itd. (pri tem je treba posebno paziti,
da ne prodre tekočina v notranjost cedila).

Škatle  za spravljanje maske, zastrupljene s kapljica¬
mi omenjenih strupov, se čistijo kakor cedila.

Čiščenje zaščitne obleke, zastrupljene z bojnimi strupi.

a) Zaščitna obleka  (jopič in hlače ali kombinacija,
rokavice in škornji), zastrupljena z bojnimi strupi

3

34

kratkotrajnega učinkovanja,  se čisti s prezračevanjem
na prostem zraku in soncu.

b) Zaščitna obleka, zastrupljena s paro dolgotrajno
učinkujočih bojnih strupov,  se čisti s prezračevanjem
na prostem zraku.

Zaščitna obleka, zastrupljena s kapljicami dolgo¬
trajno učinkujočih bojnih strupov  (iperit itd.), se čisti
takole:

1. Jopič in hlače ali kombinacija se posujejo s klo¬
rovim apnom v prahu, ko se je predhodno večji del
iperita posrebal z vato ali cunjo, in se tako pustijo 10
do 15 minut. Nato se obleka dobro iztrese in dene zračit.

2. Rokavice se nataknejo na roke, se z njimi zagrabi
nekaj klorovega apna v prahu in se dobro odrgne ena
rokavica ob drugo (kakor pri umivanju rok).

3. Škornji se čistijo kakor jopič in hlače.

Čiščenje lesenega in kovinskega materiala, zastrupljenega
z bojnimi strupi.

a) Leseni material,  zastrupljen z bojnimi strupi, se
čisti kakor je navedeno pri čiščenju lesenih delov no¬
silnic.

b) Kovinski material,  zastrupljen z bojnimi strupi,
se čisti kakor je navedeno za kovinske dele nosilnic.

Čiščenje hrane in vode, zastrupljene z bojnimi strupi.

Problem čiščenja hrane, zastrupljene z bojnimi stru¬
pi, je zelo težak in zapleten in se mora zato vse ukreniti,
da se prepreči zastrupljanje živeža.

Bojni strupi morejo zastrupiti živež:

a) s prodiranjem v obliki pare in

b) z oškropljenjem (zelo fine drobne kapljice).

Za čiščenje živeža, zastrupljenega z bojnimi strupi,
so upoštevni:

1. prezračevanje ob navadni temperaturi,

2. prezračevanje ob izpostavljanju visoki tempera¬
turi in

35

3. hidroliza.

Živež, zastrupljen s klorom,  se čisti s prezračeva¬
njem pri navadni in zvišani temperaturi (t. j. s praže¬
njem) in s hidrolizo (t. j. s kuhanjem v vodi). Nastalo
solno kislino je treba nevtralizirati.

Če so mast, mleko, sadje, zelenjava, tobak in začimbe
izpostavljeni velikim koncentracijam klora, in to dalj
časa, imajo tudi po čiščenju slab okus.

Živež, zastrupljen s fosgenom,  se čisti s prezračeva¬
njem ob navadni in zvišani temperaturi, z umivanjem in
kuhanjem v vodi (solno kislino je treba nevtralizirati).

Živež, zastrupljen z difosgenom,  se čisti kakor pri
fosgenu.

Meso,  zastrupljeno s tekočim difosgenom (v obliki
kapljic), se ne da očistiti. Ravno tako tudi ne vlažen
tobak, ki ima neprijeten vonj tudi po čiščenju.

Živež, zastrupljen s klorpikrinom,  se čisti s prezra¬
čevanjem pri navadni in zvišani temperaturi, dalje s ku¬
hanjem in praženjem.

Jajca, zastrupljena s kapljicami klorpikrina,  se ne
smejo uporabljati za jed.

Tobak, zastrupljen s klorpikrinom,  ima tudi po či¬
ščenju neprijeten okus.

Čiščenje živeža, zastrupljenega z iperitom,  je zelo
težko. Tako n. pr.:

Meso,  na katero so padle kapljice iperita, je treba
odrezati in uničiti; ostanek pa, na katerem ni niti sledu
iperita, je treba umiti v razredčeni raztopini kalijevega
permanganata, nato kuhati in peči (pražiti) in šele po¬
tem uporabiti za hrano.

Kruh in ostalo pecivo.  Z iperitom zastrupljena me¬
sta je treba odstraniti in uničiti, ostanek pa prezračiti in
uporabiti za hrano živalim.

Če je moka  zastrupljena s parami iperita, jo je treba
presejati in premešavati, da se prezrači. Tako moko je
mešati z dvema ali tremi deli nezastrupljene moke.

Krompir,  ki je zastrupljen, je treba umiti v gorki
vodi, prekuhati in uporabiti za živino.

S'

36

Jajca, mleko, sadje, zelenjavo, tobak, manjše koli¬
čine soli, začimbe  in podobno je treba uničiti.

Čiščenje hrane, zastrupljene z lewisitom.

Zastrupljeno množino živeža, zastrupljenega z lewi-
sitom, je treba brezpogojno uničiti. To velja tudi za vse
ostale arsine.

Čiščenje vode, zastrupljene z bojnimi strupi.

1. Če je voda zastrupljena s fosgenom, difosgenom
aii klorom, jo je treba prekuhati, pri tem nastalo solno
kislino pa nevtralizirati.

2. Če je voda zastrupljena s klorpikrinom, ga je
treba mehanično odstraniti, nato pa vodo precediti skozi
aktivno oglje. Očiščeno vodo je treba dati pit najprej
živalim in šele potem ljudem. Vendar je to vedno
tvegano.

3. Če je voda zastrupljena z malimi količinami iperi¬
ta, se iperit more mehanično odstraniti, nakar se pre¬
cedi voda skozi aktivno oglje (da vpije ostanke iperita);
nato se voda skuha ali pa se dodajo oksidacijska sredstva
(klorovo apno, kalijev permanganat), toda samo, če v
vodi ni tekočega iperita. Vendar je uporaba take vode
tudi po čiščenju vedno tvegana.

Z raztvarjenjem iperita nastalo solno kislino je treba
nevtralizirati.

4. Če je voda zastrupljena z arsini, se nikakor ne
sme uporabljati.

D. Zaščita ljudi, živali in živeža pred bojnimi strupi,
a) Osebna zaščita ljudi.

Za osebno zaščito ljudi in živali pred učinki bojnih
strupov so upoštevni: maska, zaščitna obleka in izolacij¬
ski aparat.

Maska  ščiti dihalne organe, oči in lice pred boj¬
nimi strupi s tem, da preceja (filtrira) vdihani zrak,
t. j. zadržuje bojni strup, čisti zrak pa prepušča v pljuča.

37

Maska je uporabna kadar koncentracija bojnega
strupa v zraku ni velika, namenjena pa je vsakemu po¬
samezniku.

Zaščitna obleka  (obleka, obuvalo in rokavice)
ščiti celo človeško telo oziroma kožo pred učinki bojnih
strupov iz skupine mehurjevcev in je namenjena osebju
posebnih oddelkov, ki opravljajo specialne dolžnosti.

Izolacijski aparat  ščiti dihalne organe in
lice pred učinki bojnih strupov in je namenjen osebju
posebnih oddelkov pri opravljanju specialnih dolžnosti.
Kdor nosi tak aparat, je popolnoma izoliran od zunanje¬
ga zraka, ker vdihuje kisik, ki je v aparatu (stisnjen
v jekleni posodi).

Izolacijski aparat se uporablja pri večjih koncentra¬
cijah bojnih strupov (sl. 17).

Opis maske:  Večina prebivalstvu namenjenih
mask sestoji iz naličnice in cedila (filtra). Za sestavni
del maske se šteje tudi še škatla iz pločevine ali torbica,
v kateri se maska hrani in prenaša.

Naličnica  je del maske, ki se namešča na lice.
Navadno prekriva polovico čela in prehaja ob strani mimo
ušes do podbradka (blizu grla); pritrjuje se na glavo
s trakovi. Ti trakovi so lahko elastični (iz gumija) ali pa
iz dvojnega platna, v katerem so jeklene vzmeti, ki naj
po potrebi trakove raztezajo.

Tvorivo za izdelavo naličnic je impregnirano bomba¬
ževo platno, tlačeni gumi ali usnje.

Na naličnici je v višini oči dvoje okenc za gledanje.
Ta okenca morajo biti iz celofana 41  ali pa iz triplex-
stekla (sestavljena iz treh plasti: zunanji dve sta stekle¬
ni, srednja pa iz acetilne celuloze), ki se težko razbije.
Ce se okenca strejo, drobci stekla ne odpadajo, temveč
ostanejo še nadalje na okencu.

Ker se okenca zaradi neenake zunanje temperature
in temperature pod masko zarosijo, se nameščajo z no-

41  Pravilneje: iz celona.

38

tranje strani naličnice posebni brisači (t. j. cevi), usmer¬
jeni proti okencem, da jih brišejo. Orošena okenca se
brišejo namreč tako, da prihaja (skozi cedilo in) skozi
brisače zunanji zrak, ki je bolj suh od izdihanega.

Brisači so lahko različne oblike. Pri naši civilni
maski sta brisača dve gumijasti cevi ali dva kanala
(t. j. v gumijasti steni naličnice), ki sta usmerjena proti
okencem (z notranje strani naličnice).

Kot pomožno sredstvo zoper orošenje okenc je na¬
vadno upoštevno glicerinsko milo.

Naličnica mora imeti tako obliko, da je prostor med
njo in licem (tkzv. mrtvi prostor) čim manjši. S tem
se namreč prepreči nabiranje večje množine (izdiha¬
nega) ogljikovega dioksida (C0 2 ) pod naličnico, po ka¬
terem bi mogle nastati motnje pri dihanju.

Naličnice se navadno izdelujejo v treh velikostih:
majhne, srednje in velike.

Na spodnjem delu naličnice je osnova (baza) iz
kovine ali umetne smole, v kateri je nameščen izdihalni
ventil.

V osnovi naše civilne maske M33 je tudi vdihalni
ventil. Pri maski »Nebojša« je vdihalni ventil v cedilu.

Na osnovi je tudi odprtina z navoji, v katero se
privija cedilo.

Cedilo (filter) je iz pločevine in ima obliko zožene¬
ga valja s prostornino ca 300 cm 3 .

Na zgornjem delu cedila je odprtina z navoji, s ka¬
terimi se cedilo privija v osnovo.

V cedilu so dve ali tri plasti, ki zadržujejo bojni
strup zato, da bi samo čisti zrak prišel v pljuča. Te plasti
so sledeče:

protiarsinska (mehanična) plast,

plast aktivnega oglja (fizikalna) in (če je tudi tretja
plast) plast diatomita (kemična plast).

1. Protiarsinska plast  (mehanična, ki za¬
držuje poleg arsinov še nekatere druge bojne strupe)

39

je lahko izdelana iz volne, bombaža, alfa-celuloze, papir¬
ja ali azbesta. Ta plast zadržuje fine drobne delce ultra-
mikroskopske velikosti.

Omenjene snovi zadržujejo bojne strupe s tem, da
so vmesni prostori (med posameznimi vlakni) manjšega
premera kot je velikost delcev bojnega strupa.

2. Plast aktivnega oglja  (fizikalna) za¬
držuje na fizikalni način bojne strupe v obliki plina,
pare ali tekočine. Ta lastnost aktivnega oglja temelji v
njegovi veliki adsorbcijski zmožnosti. Aktivno oglje je
torej značilno po veliki »notranji površini« in po lasovi-
tosti (kapilarnosti).

Kot surovine za izdelovanje dobrega aktivnega oglja
(z obilico ogljika) se uporabljajo: lupine kokosovega ore¬
ha, koščice sadja, rjavi premog, les, šota itd.

3. Plast diatomita  (kemična) vsebuje kemič¬
ne substance, ki zadržujejo bojne strupe s tem, da jih
z reakcijami kemično vežejo. Za ta sloj se uporablja
navadno nevtralna snov (diatomit) kot nosilec teh sub¬
stanc.

Kemične substance, s katerimi se diatomit navadno
prepaja, so (za nevtraliziranje klora, fosgena, bromace-
tona) kalijev hidroksid, (za fosgen) urotropin, (za cian-
vodikovo kislino) nikljeve soli, (za solzivce) ricinovo
olje itd.

Izolacijski aparati.

Načelo uporabe takega aparata je v tem, da kdor
ga nosi in uporablja, ni v nikaki zvezi z zunanjim zra¬
kom, temveč vdihava kisik, ki je v jekleni posodi apara¬
ta, ali pa kisik, ki se v njem razvija iz kemičnih sub¬
stanc (sl. 17).

Najnovejši izolacijski aparati sestoje iz naličnice,
dveh gumijastih rebrastih cevi, jeklene posode (posoda
prostornine 1 1 vsebuje ca. 150 1 kisika pod pritiskom
150 atmosfer), kovinske škatle s kalijevim hidroksidom
in gumirane dihalne vreče.

40

Kako se uporablja izolacijski aparat.

Ko se namesti aparat na hrbet, se odpre zaklopka
posode s kisikom, naličnica pa se namesti na lice. Kisik
prihaja iz jeklene posode (skozi redukcijski ventil) v di¬
halno vrečo, odtod pa skozi vdihalni ventil (ki je v ko-
vinasti ventilski celici) v gumijasto rebrasto cev, po
kateri prihaja pod naličnico maske in nato v dihala.
Ob izdihu se neuporabljena množina kisika vrača iz
pljuč po drugi cevi skozi izdihalni ventil (v kovinasti
celici) v kalijevo patrono, v kateri kalijev hidroksid
vpija iz pljuč privedeno vlago in ogljikov dioksid, pre¬
čiščeni kisik pa se vrača v gumirano dihalno vrečo.
Tu se kisik meša s kisikom, dotekajočim iz jeklene po¬
sode, odhaja zopet v gumijasto cev itd.

Pri izolacijskih aparatih novejšega tipa se uravnava
dotok potrebne količine kisika iz jeklene posode avto¬
matsko (in je nekoliko drugače usmerjen).

Izolacijski aparati so prirejeni tako, da ostane člo¬
vek s količino kisika, ki je v eni jekleni posodi, v za¬
strupljenem prostoru eno uro 42 , če dela.

Zaščitna obleka (obleka, obuvalo in rokavice).

Za zaščito celega človeškega telesa oziroma kože
pred učinkovanjem bojnih strupov iz skupine mehurjev-
cev (lewisit, iperit) se uporablja posebna oblika, tkzv.
zaščitna obleka.

1. Obleka.  Zaščitna obleka je lahko izdelana iz
dveh delov (jopič in hlače) ali iz enega dela (kombina¬
cija). Kot tvorivo za izdelavo zaščitnih oblek se lahko
uporablja:

a) bombaževo platno, prepojeno z lanenim oljem in
naknadno oksidirano;

b) gumirano platno ali pa sam gumi. Zaščitna oble¬
ka, izdelana iz tega tvoriva, ščiti kožo dalj časa kot pa
obleka iz platna, prepojenega z lanenim oljem.

42  Po Wirth-Muntschu tudi 2 uri.

41

2. O b u v a 1 o. Za zaščito nog pred mehurjevci se
uporabljajo gumijasti škornji.

3. R o k a v i c e. Za zaščito rok se uporabljajo roka¬
vice, ki so izdelane iz bombaževega platna, prepojenega
z lanenim oljem, ali pa iz gumiranega platna oziroma
iz gumija.

Rokavice se izdelujejo v navadni obliki ali pa v
obliki palčnikov, kar je odvisno od namena, za katerega
so določene.

Pouk o pravilnem nameščanju maske.

Da maska dobro ščiti pred bojnimi strupi, mora biti
pravilno nameščena. To se doseže z vajo.

Namešča  (nadeva) se maska na lice takole:

Maska se vzame iz kovinske škatle, v kateri je shra¬
njena, in se privije cedilo na osnovo (če ni že privito).
Nato se pregledata oba ventila: vdihalni in izdihalni.
Ce ima maska obešalni trak (ki služi za obešanje maske
okrog vratu), se trak namesti okoli vratu. S palci obeh
rok se raztegnejo čelni in temenski trakovi, glava se
nagne rahlo nazaj, pri tem pa se brada čim globlje
vtakne v spodnji del naličnice. Obenem se temenski
trakovi potegnejo čez glavo. Ce ima maska poseben vrat¬
ni trak, se tudi ta pritrdi. Na ta način je maska pravil¬
no nameščena na obraz.

Ce je maska oziroma naličnica dobro nameščena
na obraz, morajo biti trakovi napeti, a ne zviti, tudi
robovi maske nikakor ne smejo biti podvihani. Naličnica
se mora popolnoma prilegati  in ne sme pre¬
puščati zraka ob robovih. To se kontrolira takole: Cedilo
maske se vzame iz osnove (naličnice), z dlanjo se zapre
odprtina na osnovi in se globoko vdihne zrak. Če z no¬
bene strani ne uhaja zrak pod naličnico in se naličnica
tesno privije k licu, pomeni to, da je maska dobro na¬
meščena in da se ni treba bati, da bi mogel zastrupljeni
zrak vdirati ob robovih.

42

Snema se maska z lica takole: Osnova se pri¬
me z roko in se z gibom navzgor maska potegne z glave
(če ima maska vratni trak, ga je treba poprej odpeti).

Vaje v dolgotrajnem nošenju maske.

Ker mora skozi cedilo vdihani zrak iti skozi dve ali
tri plasti (o katerih je bilo že govora), povzroča cedilo
maske pri dihanju neki upor in se mora oseba, ki masko
uporablja, temu uporu privaditi. To se doseže s pogosto
izvajanimi vajami, pri čemer se nosi maska najprej 5,
nato 10, 15 ... minut.

Poleg odpora pri dihanju se pod masko pojavlja
še neugodje zaradi naličnice, ki ovira nevajeno osebo
tako zaradi povečanega potenja kakor tudi zaradi pri¬
tiska trakov na glavo.

S postopnimi vajami oziroma s privadbo na nošenje
maske pa se vse te neugodnosti znatno ublažijo.

Pregled maske.  Ker se cedilo maske po daljši
uporabi več ali manj nasiti, je potrebno, da se kdaj pa
kdaj pregleda. To je dolžnost poklicanih oseb; toda tudi
nosilec maske sam mora cedilo premeniti (nadomestiti),
kadar začuti skozi cedilo vonj bojnega strupa. Zato je
treba imeti rezervno cedilo.

Razen cedila je kdaj pa kdaj treba pregledati tudi
vdihalne in izdihalne ventile, ki so lahko strgani, otrdeli
ali neelastični, in jih je treba nadomestiti.

Pregledati je treba tudi trakove (odtrgane in strga¬
ne je treba zašiti ali zamenjati), dalje okenca (počena
ali razbita je treba izmenjati), in osnovo (pokvarjeno
ali zlomljeno je treba zamenjati), in sploh vse, kar spada
v sestav maske.

Shranjevanje mask.

Maske za prebivalstvo se hranijo v pripadajočih
pločevinastih škatlah, ki se spravljajo v zaboje ali v
omare v posebnih skladiščih, ki so določena za to.

43

Temperatura v skladiščih, kjer se hranijo maske,
mora biti enakomerna tako pozimi kakor poleti, t. j. ne
sme pasti pod 0° C, ker se gumi zelo rad kvari.

Visoka temperatura pa učinkuje neugodno tudi na
aktivno oglje, ki je v cedilu, ker ga suši. Zato je treba,
če se maska dalj časa ne uporablja, cedilo vzeti iz osno¬
ve, ga zapreti s pokrovcem in ga hraniti v pločevinasti
škatli, kakor tudi naličnico.

Ravno tako je treba varovati masko pred učinkova¬
njem neposredne sončne svetlobe, vlage in prahu.

Ker tudi vlaga škodljivo učinkuje na gumi in na
aktivno oglje, ne smejo skladišča, v katerih se hranijo
maske, biti vlažna. Sploh je treba taka skladišča čim
pogosteje prezračevati.

Po uporabi maske je treba naličnico od znotraj obri¬
sati z vato ali krpo.

Vse dele maske je treba varovati pred udarci, stre¬
sanjem itd. Dezinfekcija mask se vrši s formalinom ali
chinosolom.

Pouk o pravilnem uporabljanju izolacijskih aparatov.

Kakor pri maski se je treba tudi radi pravilne upo¬
rabe izolacijskega aparata kdaj pa kdaj vaditi z njim;
vaje sestojijo iz pravilnega nameščanja in daljšega noše¬
nja takega aparata.

Oseba, kateri je izolacijski aparat namenjen, mora
aparat pred vsako uporabo pregledati,  in sicer
mora pregledati trakove, gumijaste cevi, gumirano dihal¬
no vrečo, množino kisika v jekleni posodi, škatlo s kali¬
jevim hidroksidom (če je škatla v redu, se sliši rahlo
šumenje kalijevega hidroksida, če se škatla potrese),
vijake itd.

Poleg tega pregleda je potreben kdaj pa kdaj tudi
pregled po strokovnjaku.

44

Shranjevanje izolacijskega aparata.

Ker so tudi v izolacijskem aparatu gumijasti deli,
se mora tudi ta aparat skrbno varovati pred toploto,
neposredno sončno svetlobo in vlago.

Aparat je treba hraniti v skladišču, in sicer v omari
ali pa na polici oziroma mizi.

Pouk o pravilnem uporabljanju in dolgem nošenju
zaščitne obleke.

Osebe, katerim so zaščitne obleke namenjene, še
morajo kdaj pa kdaj vaditi v pravilnem in hitrem obla¬
čenju kakor tudi v daljšem nošenju te obleke.

Pri oblačenju zaščitne obleke se je treba ravnati
po naslednjem redu: najprej je treba obleči hlače, nato
škornje, jopič, masko in rokavice.

Pri slačenju se je treba držati naslednjega reda:
jopič, maska, hlače, škornji in rokavice.

Shranjevanje zaščitne obleke.

Tvorivo, iz katerega se izdelujejo zaščitne obleke
(impregnirano ali gumirano platno in gumi), je občut¬
ljivo do vlage in toplote in se mora zato hraniti v pri¬
mernih skladiščih ob kar moči zmerni temperaturi.

Zaščitne obleke je treba hraniti v omarah ali ob
stenah, toda vedno obešen  e 43 .

Pri oblačenju in slačenju kakor tud pri vajah z
zaščitnimi oblekami je treba paziti, da se ne strgajo.

Pregled zaščitne obleke.

Oseba, kateri je zaščitna obleka namenjena, jo mora
pred oblačenjem natančno pregledati, in sicer: šive,
impregnacijo, zaponke, trakove itd.

43  Če se shranjujejo zaščitne obleke položene ena na
drugo po policah, se uničijo v kratkem času.

Podrobni pregled opravi kdaj pa kdaj strokovna
oseba.

b) Zaščita živali pred bojnimi strupi (konj, volov in psov).

Za zaščito dihalnih organov, oči in kože živali pred
bojnimi strupi so upoštevne: maska, ogrinjala in obutev.

Zaščita konj.  Za zaščito dihalnih organov in
oči je namenjena maska, ki mora imeti dve cedili (ob
straneh ali na hrbtu naličnice), ker je konju potrebna
zelo velika množina zraka oziroma kisika; odpor pri
dihanju konja zelo moti, zato morajo biti cedila čim
širša,

Če mask ni, je treba konju improvizirati masko
tako, da se vzameta dve vrečici za oves in vtakneta
ena v drugo. Mednje se dene plast žaganja, sena, slame
itd., kar se prepoji s kemijsko substanco (natrijev thio-
sulfat in pod.), ali pa se seno, slama itd, zmoči z vodo,
kakor je treba zmočiti tudi vrečice za oves.

Za zaščito kože se pri konju uporabljajo posebna
pokrivala, izdelana iz impregniranega platna.

Za zaščito nog (kopit) se uporablja predvsem obutev
iz usnja, gumija itd.

Zaščita volov.  Za zaščito dihalnih organov in
oči se tudi pri volih uporablja maska, samo da je tu
treba prirediti pripravo za odtekanje sline in sluzi.

Za zaščito kože in nog se upoštevajo ista sredstva
kot pri konjih.

Zaščita psov.  Za zaščito dihalnih organov in
oči pri psih služi maska, ki se zadnje čase izdeluje tako,
da je z vsake strani naličnice po eno cedilo, v smeri
gobca pa izdihalni ventil.

Za zaščito kože in nog je upoštevati ista sredstva
kot pri konjih.

c) Zaščita hrane pred učinkom bojnih strupov.

Ob uporabi bojnih strupov bo sovražnik v vojni za-
strupljeval tudi živež (človeško in živalsko hrano).

46

Živila so lahko zastrupljena z bojnimi strupi v obliki
pare ali drobnih, finih kapljic, in to poglavitno z njih
razprševanjem (če gre za tekoče bojne strupe) iz letal
s posebnimi razprševalci, nameščenimi pod nosilnimi
ploskvami letala, dalje tudi z eksplozijo strupenih iz¬
strelkov (tekoči in trdni bojni strupi), z zastrupljeva¬
njem vode v vodnjakih itd. Zato je treba živila kar naj¬
bolje zaščititi.

Sredstva in material,  ki so upoštevni za zaščito živil
pred učinki bojnih strupov, so: navadni in povoščeni pa¬
pir, lepenka, pergament, celofan, impregnirano platno,
povoščeno platno, škatle iz lepenke, prepojene z voskom,
steklene in glinaste posode, ki se dobro zapirajo, ploče¬
vinaste pušice, sodi, hladilni aparati, ledenice, cisterne,
shrambe, skladišča itd.

Zaščita človeške hrane.

Moka in drugi m 1 ° v s k i izdelki.  Majhne
množine moke in drugih mlevskih izdelkov je treba
varovati pred učinki bojnih strupov v dobro zaprtih
pločevinastih škatlah ali steklenih posodah kakor tudi
v dvojnih papirnatih vrečicah; večje množine (v vrečah)
pa je treba imeti spravljene v dobro zaprtih shrambah
(skladiščih).

Med prevozom je treba vreče moke in ostalih izdel¬
kov tudi še pokriti s povoščenim platnom, slamo in
podobnim.

Skladišča, ki služijo za shranjevanje moke in drugih
mlevskih izdelkov, je treba med napadom z bojnimi
strupi kar najbolje zapreti.

Kruh in razno pecivo.  Manjše količine kru¬
ha in raznega peciva se dajo zaščititi pred učinkom
bojnih strupov s tem, da se dobro zavijejo v pergamentni
ali povoščeni papir. Večje količine se lahko zaščitijo
s tem, da so spravljene v dobro zaprtih shrambah in
v skladiščih.

47

Kruh je treba ob prenašanju pokriti s povoščenim
platnom, slamo itd.

Meso (surovo in suho) in drugi mesni
izdelki.  Majhne množine surovega in suhega mesa
kakor tudi ostalih mesnih izdelkov je treba hraniti v
dobro zaprtih posodah (škatlah, loncih) ali pa jih zaviti
v dvojni papir; notranji papir je pergamenten ali para-
finiran. Po možnosti je treba shranjevati meso in mesne
izdelke v hladilnikih, da bi ne bili samo zaščiteni pred
bojnimi strupi, temveč da bi se tudi ne pokvarili.

Pri prenašanju morajo tudi meso in mesni izdelki
biti pokriti s povoščenim platnom,  nadalje s
slamo, senom in podobnim.

Mesne konserve  so dobro zaščitene v svojih
pločevinastih pušicah (dozah).

Mast.  Male količine masti se hranijo v posodah
kakor običajno, le da morajo biti dobro zaprte, ali pa
se zavijejo v parafinirani oziroma pergamentni papir in
hranijo na hladnem.

Če gre za večje množine masti, jih je treba spraviti
v ledenice.

Ob prenosu je treba mast poprej zaviti v pergament¬
ni ali parafinirani papir in spraviti v zaboje, ki so z
notranje strani obloženi s papirjem, nato pa vse skupaj
pokriti s povoščenim platnom.

Jajca  je treba hraniti v zabojih z žaganjem ali
oblanjem.

Pri prenosu je treba zaboje pokriti s povoščenim
platnom, slamo in podobnim.

Mleko in mlečni izdelki.  Manjše količine
mleka je treba hraniti v dobro zaprtih posodah (stekle¬
nicah).

Večje količine mleka in mlečnih izdelkov se hranijo
v konvah kakor običajno.

Pri prenašanju je treba steklenice in konve pokriti
s povoščenim platnom, debelim pogrinjalom, slamo itd.
(če ni zaprtega avtomobila na razpolago).

48

Sladkor, sol, kava, čaj in razne za¬
čimbe se hranijo, če gre za majhne množine, zavite v
pergamentni ali parafinirani papir oziroma v dobro za¬
pirajočih pločevinastih škatlah ali steklenih posodah.
Če gre za večjo množino, se hranijo v impregniranih
vrečicah ali v trojnih vrečicah iz navadnega papirja;
morejo se hraniti tudi v vrečah, izdelanih iz takega
tvoriva. Za ta namen se morejo uporabljati tudi zaboji,
ki so z notranje strani obloženi s papirjem in dobro
zaprti.

Ob prenašanju sladkorja, soli, kave itd. v originalnih
zavitkih je treba tovor pokriti s povoščenim platnom,
slamo in podobnim.

Krompir in ostalo sočivje.  Majhne koli¬
čine je treba hraniti v papirnatih vrečicah, v zabojih,
ki so obloženi s papirjem, in v vrečah iz impregnirane
tkanine ali iz dvojnega papirja.

Večje množine tega sočivja je treba spraviti v vreče
iz dvojnega papirja ali iz raznih tkanin, v jame (krom¬
pir) ali v suhe kleti in skladišča, ki se dajo hermetično
zapirati.

Ob prenašanju je treba krompir in ostalo sočivje
spraviti v vreče ali v zaprte zaboje, obložene s papir¬
jem. Ta tovor pa je treba vsekakor pokriti s povoščenim
platnom, slamo in podobnim.

Ce je bil na njive, kjer so zasajeni krompir in drugi
gomoljasti sadeži, vržen iperit ali lewisit (tekoči bojni
strupi), je plast zemlje zadostna, da zaščiti sadeže pred
učinkovanjem strupa. Pač pa se smejo sadeži izkopati iz
zemlje in uporabljati za hrano šele po preteku več dni,
t. j. potem, ko bojni strup deloma razpade, deloma pa
izhlapi.

Suho sočivje (fižol, leča itd.)  se more
hraniti v vrečicah iz pergamentnega papirja ali pa v
trojnih vrečicah iz navadnega papirja.

Konservirano sočivje  je dobro zaščiteno v
originalnih pločevinastih pušicah (dozah) ali v steklenih
posodah.

49

Tobak. Manjši originalni zavitki tobaka se za¬
ščitijo pred učinkovanjem bojnih strupov s tem, da se
zavije po več takih zavitkov v povoščeni ali perga¬
mentni papir in spravi v škatle iz lepenke ali lesene
zaboje, ki so z notranje strani obloženi z debelim
papirjem.

Večje množine tobaka je treba hraniti v dobro za¬
prtih skladiščih.

Pri prenašanju je treba tudi zaboje s tobakom pre¬
kriti s povoščenim platnom, slamo in podobnim.

Voda.  Majhne množine je treba hrahiti v dobro
zaprtih steklenih ali glinastih posodah, večje količine
pa spraviti v lesene ali kovinske sode in v cisterne.

Voda v vodnjakih se zaščiti pred učinkovanjem boj¬
nih strupov s tem, da se izdela vodnjaku ograja iz be¬
tona, pokrov pa iz betona ali železa tako, da hermetično
zapira odprtino za pokrivanje vodnjaka. Poleg tega je
treba vodnjak varovati pred sumljivimi osebami, ki bi
morda hotele vodo zastrupiti.

Zaščita krme.

Oves.  Manjše množine ovsa je treba hraniti v troj¬
nih vrečicah iz papirja ali iz tkanine, večje količine pa
v dobro zaprtih skladiščih.

Slama in seno.  Če sta slama in seno na od¬
prtem prostoru, ju je treba hraniti v čim manjših kopi¬
cah; razdalja ene od druge mora biti čim večja. Kopice
sena je treba pokriti s slamo.

č) Nabava, nadzorovanje in vzdrževanje opreme za
osebno zaščito v dobrem stanju.

Ti posli spadajo v dolžnost starešin, ki imajo na
skrbi organizacijo zaščite prebivalstva pred letalskimi
napadi (predsedniki krajevnih odborov, predsedniki pod¬
odborov in njihovi strokovni organi itd.).

4

50

Vsi ti so moralno in materialno odgovorni za na¬
bavo, shranjevanje in vzdrževanje omenjene opreme po
določenih osebah.

Njih dolžnost je:

1. da pripravijo že v mirnem času vsa sredstva za
zaščito pred sovražnimi letalskimi napadi;

2. da pregledajo celokupno opremo vsakih šest me¬
secev;

3. da skrbijo za zavarovanje skladišč pred drobci
granat, pred bojnimi strupi in vžigalnimi sredstvi;

4. da skrbijo, da se pokvarjena oprema pošilja v
posebne delavnice v popravilo. V ta namen morajo
imeti banovine delavnice ali v šoli za pouk prebi¬
valstva ali pa v delavnici mestnega poglavarstva, ki
opravlja hkrati tudi popravila zaščitne opreme iz manj¬
ših okolišnih krajev.

5. Popravila zaščitne opreme se opravljajo proti po¬
vračilu.

6. Opremo za zaščito civilnega prebivalstva pregle¬
dajo kdaj pa kdaj tudi strokovnjaki na krajih, kjer se
ta oprema hrani.

7. Oskrbnik opreme za zaščito pred letalskimi na¬
padi mora takoj, ko opazi kakšno okvaro, o lem obvestiti
svojega nadrejenega starešino; ta pa mora nadalje poskr¬
beti, da se oprema popravi.

E. 0 organizaciji pouka vobče.

1. Vsak prebivalec mora biti poučen o zaščiti pred
vsemi bojnimi strupi, zlasti pa o pravilni uporabi za¬
ščitnega materiala. Celokupno prebivalstvo mora znati
uporabljati masko proti bojnim strupom; osebje iz od¬
delkov (za kemijsko, pa tudi sanitetno in gasilsko službo)
pa mora znati uporabljati vse vrste aparatov kakor tudi
zaščitno obleko. Organizatorji, učitelji in starešine v

51

vodstvu kemijske službe morajo napraviti svojemu polo¬
žaju in funkciji ustrezni tečaj.

2. Pouk kemijske službe se opravlja na tečajih, in
sicer:

a) na osrednjih tečajih, ki jih priredi vsako leto
državnobrambni inšpektorat za izvežbanje kemikov-in-
struktorjev za organizacijo in izvajanje celokupne kemij¬
ske službe v banovinah, velikih mestih in velikih pod¬
jetjih. Na tečaje prihajajo samo strokovnjaki kemiki ali
lekarnarji. Sredstva za opravo takega tečaja morajo biti
popolna; zato morajo obiskati udeleženci tudi zavod
Obiličevo;

b) na tečajih v banovinah za izvežbanje organiza¬
torjev in vodij kemijske službe v vseh krajih banovine
in v vseh samostojnih ustanovah in podjetjih;

c) s predavanji ali zelo kratkimi tečaji v banovinskih
in večjih mestih za izvežbanje osebja, ki sestavlja po¬
samezne oddelke, in končno za poučevanje vsega prebi¬
valstva po I. delu tega pravilnika.

3. Programe za izvajanje pouka na teh tečajih iz¬
delajo pristojne ustanove, t. j. državnobrambni inšpek¬
torat, banovinski odbori (oziroma pododbori za kemijsko
službo) in krajevni odbori (t. j. pododbori za kemijsko
službo).

4. Iste ustanove določijo tudi predavatelje na tečajih,
katerim se za ta namen po potrebi določi tudi honorar.

5. Trajanje tečaja je odvisno od kreditov in sred¬
stev. Toda pouk se mora vsekakor izvesti do take stop¬
nje, da vsak udeleženec popolnoma upozna dolžnost,
katero naj vrši. Zato dobi vsak udeleženec po zaključnem
tečaju oceno o usposobljenosti za dolžnost, za katero se
pripravlja.

6. Mestno poglavarstvo Beograda kakor tudi vsa
druga mestna poglavarstva, ki so na sedežih banovin, mo¬
rajo ustanoviti posebno šolo z vsemi potrebščinami za
poučevanje na tečajih iz kemijske, sanitetne, gradbeno-
tehnične in gasilske službe ter socialnega skrbstva. Vsi
tečaji iz vseh teh panog se bodo opravljali v teh šolah.

4 *


Vsaka teli šol mora načeloma imeti oddelke za prak¬
tično ponazarjanje vseh teh posameznih panog pouka.
Velikost šole v posameznih krajih pa je odvisna od po¬
treb tega kraja in banovine. Predsednik krajevnega od¬
bora skupaj s predsednikom pododbora za propagando
in ob podpori predsednikov vseh strokovnih pododborov
mora skrbeti za to, da se ustanovijo, opremijo in ure¬
dijo šole, določijo predavatelji in izdelajo programi,
in tudi za vse drugo, kar je še potrebno za opravljanje
tečajev.

7. O ostalih potrebnih podrobnostih za delo na te¬
čaju, kakor o razdelitvi ur, poučevanju, obiskovanju pre¬
davanj, doseženem uspehu itd. ima skrb vodja tečaja,
ki vodi tudi vso administracijo in odda arhiv po kon¬
čanem tečaju šolskemu arhivu.

8. Na tečajih, pa tudi pri posebnih vajah se pogla¬
vitno uporablja mirnodobni zaščitni material. Ker upo¬
rablja pri teh tečajih eno masko po več oseb, jo je treba
po vsaki uporabi dezinficirati.

9. Ker je mirnodobnega zaščitnega materiala malo,
število tečajnikov pa veliko, se smejo uporabljati na po¬
sameznih tečajih tudi maske in drugi aparati iz mobili¬
zacijskega materiala; toda takoj po uporabi je treba
maske dezinficirati in v popolnoma pravilnem stanju
vrniti na svoje mesto.

10. Da bi bilo ljudstvo kar najobširneje poučeno o
nevarnostih, v katere ga dandanes lahko spravijo bojni
strupi, je potrebno, da se pri ministrstvu prosvete čim-
prej ustanovi komisija strokovnih predavateljev-kemikov,
higienikov in prirodopiscev, ki naj predloži za vse šole
programe za vse predmete, katere je treba sprejeti med
učno snov, da bi se učenci seznanili z vsemi do danes
znanimi bojnimi strupi.

F. Organizacija izvrševanja kemijske službe.

1. Po členu 12., t. 3., členu 16., t. 5. in 6., in členu 18.,
t. 6., uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi vodijo celo-

53

kupno kemijsko službo v državi odbori in pododbori ali
pa strokovne ali za to službo posebej usposobljene ose¬
be. Vse posle kemijske službe pa opravljajo postaje in
patrulje.

2. Sestav postaje za določevanje bojnih strupov je
razviden iz priloženega pregleda I, sestav postaje za
čiščenje ali uničevanje bojnih strupov pa iz pregleda II.

3. Postaje za ugotavljanje in za uničevanje bojnih
strupov se ustanovijo v vseh večjih krajih, kjer so stro¬
kovnjaki, kemiki ali lekarnarji ali pa sposobne osebe, ki
se dajo izučiti za opravljanje teh poslov. Med te osebe
je treba šteti tiste, ki so dovršili srednjo šolo ali opravili
nižji tečajni izpit srednje šole.

4. Večji kraji imajo lahko tudi več postaj za ugotav¬
ljanje in za uničevanje bojnih strupov. V takem primeru
se določi vsaki postaji ustrezni rajon; razsežnost rajona
je odvisna od velikosti naseljenega kraja, njegove obli¬
ke, notranje podobe itd.

5. Radi varčevanja pri napravi zavetišč ali zaklo¬
nišč je načeloma treba nastaniti postajo za ugotavljanje
in postajo za uničevanje bojnih strupov na enem kraju,
t. j. v enem zavetišču ali zaklonišču, le da v posebnih
oddelkih, vendar skupaj z ustreznimi patruljami, kakor
je to niže razloženo.

6. Po činu, položaju ali službi najstarejši strokovnjak
v sestavu postaje je šef postaje. Njemu so podrejene
tudi vse patrulje za ugotavljanje in za uničevanje boj¬
nih strupov.

7. Vsaka strokovna oseba iz sestava postaje mora
ne glede na strokovnost tega osebja opraviti ustrezni
tečaj za kemijsko službo, kakor je to v prednjem oddelku
(pod E) določeno.

8. Sestav patrulje za ugotavljanje bojnih strupov ka¬
kor tudi sestava opreme takih patrulj sta razvidna iz
priloženih pregledov III in IV; sestav patrulje za čišče¬
nje ali uničevanje bojnih strupov in njena oprema pa
sta razvidna iz pregledov V in VI.

54

9. Patrulje za ugotavljanje in uničevanje bojnih stru¬
pov se ustanovijo pri posameznih postajah, v katerih
sestav spadajo. Število teh patrulj je odvisno od raz¬
sežnosti postajnega rajona, njegove važnosti in oblju¬
denosti. Vsekakor pa mora biti patrulj toliko, da more
vsaka patrulja tudi ob najtežjih razmerah izvršiti delo
v najkrajšem času in da ni ne enega dela naseljenega
kraja, ki bi ne pripadal rajonu kake postaje in kake
patrulje.

10. Posebno važno je, da se opravi ugotovitev boj¬
nih strupov najdalj v 15 minutah, razen če za kemijski
postopek sam, kakor je razložen v oddelku B, ni treba
več časa, in da se v tem času tudi zaznamuje prostor,
kjer so se strupi razširili. Na podlagi tega se v določe¬
nem postajnem rajonu določijo vsaki patrulji ulice ali
ožji okoliš.

11. Ce na kak del postajnega rajona ni padla no¬
bena sovražna bomba ali ni bil vržen bojni strup kako
drugače, se patrulje tega rajona, predvsem patrulje za
uničevanje bojnih strupov, napotijo lahko v drug rajon,
ki je bolj zastrupljen.

12. Prizadevati si je treba, da se za vse posle ke¬
mijske in sanitetne  službe in za vse posle so¬
cialnega skrbstva, maskiranja, propa¬
gande in administracije  uporablja predvsem
žensko osebje  in samo za najtežja dela, n. pr. pri
uničevanju bojnih strupov pri brizgalnah in na ulicah,
pa moško osebje.

13. Ce nedostaje strokovnega ženskega osebja, je
treba uporabljati tisto osebje, ki ima po svoji šolski kva¬
lifikaciji in po svoji izobrazbi možnost, da se usposobi
za službo, za katero je določeno, in ga usposobiti na prak¬
tičnih tečajih.

14. Načeloma je za vse službe v vojni uporabljati od
ženskega osebja tiste osebe, ki nimajo otrok ali ki imajo
starejše otroke izven srednje šole, oziroma take otroke, ki
so že pomočniki ali samostojni delavci, ali katerih otroci
so na oskrbi izven doma. Take osebe je šteti za obvez-

00

nike državne obrambe, razen če po svojih fizičnih in
duševnih lastnostih niso sposobne za te posle.

15. Vse te edinice se ustanovijo z vpisom zgoraj
omenjenih oseb v sezname po postajah, v katere je treba
ločeno vpisati tudi osebje iz sestava patrulj.

Tem seznamom je treba priključiti tudi preglede ma¬
terialne opreme cele postaje (z ustreznimi patruljami);
ta oprema se mora hraniti v njenem zaklonišču ali v
njegovi bližini.

Končno je treba tem seznamom in pregledom pri¬
ključiti tudi kratek opomnik za delo.

16. Organizacijo te službe je poveriti zvezi ali zdru¬
ženim ženskim društvom po izdelanih načrtih ustreznega
pododbora vsakega kraja. V ta namen morajo pododbori
za kemijsko in sanitetno službo, za izselitev in za pro¬
pagando, kakor tudi sekcija za maskiranje opraviti te
posle sporazumno z ženskimi društvi, ki naj se zato po¬
razdelijo na sekcije za ustrezne službe po t. 3., 4., 5., 6.,
8., pod a), in 9. člena 16. uredbe z zakonsko močjo o za¬
ščiti pred zračnimi (letalskimi) napadi.

Minister za vojsko in mornarico,
armijski general
Mil. D. Nedič s. r.

Pregled T

SESTAV POSTAJE ZA UGOTAVLJANJE BOJNIH
STRUPOV.

1. Osebje: Število

Inž. kemik, dipl. kemik ali lekarnar . . . . . 1—2

Pomožno osebje (m. kemiki, tehnologi ali izvež-

bane osebe).3—9

Voznik ali šofer.1

Sluga. . • i

Skupaj . . 6—14

56

2. Pisarniška oprema:

Pisalni mizi.

Stoli.

Omara. 1

Potrebna pisarniška oprema za pisanje.

Opombe:

Osebje tega oddelka uporablja za delo določeni la¬
boratorij.

Pregled II

SESTAV POSTAJE ZA ČIŠČENJE OZIROMA UNIČEVA¬
NJE BOJNIH STRUPOV

1. Osebje: Število

Inž. kemik, dipl. kemik ali lekarnar.1—3

Pomožno osebje ..6—18

Sluga.1

Skupaj . . 8—12
2. Pisarniška oprema:

Pisalni mizi. 2

Stoli. 3

Omara. 1

Potrebna pisarniška oprema za pisanje.

Tej postaji gre prostor za očiščevanje obleke, opreme
in drugega materiala, a je locen od postajnega prostora.

Opombe:

1. Za preiskovanje bojnih strupov služijo obstoječi
laboratoriji (laboratorij ministrstva za socialno politiko
in ljudsko zdravje, ministrstva za promet, ministrstva za
kmetijstvo, ministrstva za gozdove in rudnike itd.).

2. V krajih, kjer ni takih laboratorijev, se preisku¬
jejo bojni strupi v lekarnah, ki so po zakonu o lekarnah
dolžne imeti svoj laboratorij za preiskovanje prepara¬
tov.

3. Če so patrulje sestavljene po ločenih seznamih,
mora biti sestav postaje nižji (8 do 12 oseb).


Pregled III

Sestav patrulje za ugotavljanje bojnih strupov.

57

Pregled IV

Sestav patrulje za čiščenje in uničevanje bojnih strupov.


Oprema patrulje za ugotavljanje bojnih strupov.

Pregled V

o.

a

S!

Naziv

opreme

Osebna oprema
in oprema za živali


Delovna oprema

8

?*

s

V)

o

> >o
>02

a -si

>  12

to

^2

m

<D

-O

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20
21
22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

49

50

51

52

53

54

55

56

57

58

59

60
61
62

Maske s cedilom (filtrom) za osebje . . .

Rezervna cedila.

Kompletne zaščitne obleke..

Delovna obleka.

Izolacijski aparati .. •

Rezervne posode kisika za aparate pod št. 5
Rezervne kalijeve patrone za aparate pod št. 5
Rezervne gumijaste dihalne vreče za aparat

pod št 5.

Ročne lopate.

Nož s pasom in nožnico.

Rezervni vdihalni in izdihalni ventili za

maske .-. • -

Znaki za zaznamovanje zastrupljenih pro

štorov.

Svetilke za označevanje zaprtih prostorov

Zaboj z ročnim orodjem*.

Električne ročne svetilke.

Signalne rakete** ..........

Baterije in žarnice za ročne svetilke . .

Bloki s svinčnikom.

Brisače . . . .

Milo, kosi po 100 gr..

Bel naročni trak z rdečimi črkami . . -

Omara za material.

Konjske maske.

Zaščitna obutev za konje, parov ....
Steklenice po 200 cm 3  za odvzem zastruplje¬
nega materiala (z brušenim zamaškom

in širokim vratom).

Škatla (zabojček) za prenos aparatov in
reagentov za ugotavljanje bojnih strupov
Posoda za določevanje bojnih strupov (sl. l.)+
Posoda za določevanje bojnih strupov (sl. 2.)f
Detektor za iperit »Drager-Schroter« ali

»Grignard-liivat«.

Posoda za odvzem preskuska arsinov . . .

Posoda za odvzem preskuska zastrupljenega

zraka . .

Klorovega apna (po 50 g).

Klorovega apna (po 50 kg).

Anilin (pro analisi).

Ortotoluidin (pro analisi).

Paradimetil-aminobenzaldehid (pro analisi)

Difenilamin (pro analisi).

Alkohol 96% (pro analisi).

Kalijev klorid (pro analisi).

Resorcin (pro analisi).

Timol (pro analisi).

Natrijev jodid (pro analisi).

Bakrov sulfat (pro analisi).

Auriklorid (pro analisi) . ..

Vodikov peroksid (pro analisi).

Merkuro-iiitrat (pro analisi).

Merkuri-klorid (pro analisi).

Kalijev jodid (pro analisi).

Živosrebrni jodid (pro analisi).

Lojevec (talcum) (pro analisi).

Žveplena kislina (pro analisi) . . . .

Cink (brez arzenika) (pro analisi) . . . .

Solitrna kislina (pro analisi).

Seignettova sol (pro analisi).

Natrijev hidroksid (pro analisi).

Solna kislina (pro analisi).

Paladijev klorid (pro analisi).

Natrijev sulfat (brezvodni) (pro analisi) . .

Filtrirni papir v polah.

Vata..

Steklene cevi raznih dimenzij . . . . . .

Steklenice z ozkim grlom in brušenim za¬
maškom za shranjevanje reagentov (na¬
vadne in rjave).

10

a

03

"O

O

r O

o

Oh

<x>

.s

>o

g 2-g
^■§8.
O

C

is .e 2

£  <d.E;

m

S °
E «
g S *

l§t

O

T-l N ^

* * -f—

Naziv

opreme

Osebna oprema
in oprema za živali

.CD

. 2 . S
>

Delovna oprema

o

o,^

Ch to

M

m

o

o.

63

Steklenice s širokim grlom in brušenim za¬
maškom za shranjevanje reaktivnih pa¬
pirčkov ... .

Epruvete za kemične reakcije.

Steklenice za destilirano vodo (po 10 1) . .

Gumijaste cevi raznih dimenzij ...
Ročna tehtnica (tehta do 10 kg) ....

Porcelanske skledice po 500 cm 3 .

Kalibrirani stekleni cilindri po 10, 100 in

1000 cm 3 , po 2 kosa.

Čaše po 100, 250 in 500 cm 3 .

Steklene paličke.

20 kom.
100  „

2  „
10 m

1 kom.

2.

6 „

3 „

2 kg

20 kom.
100  „

' 2 „
10 m

1 kom.

2 „

6 „

3 ,5

2 kg

"

Oprema patrulje za čiščenje in uničevanje bojnih strupov.

Pregled VI

MflRODNfi IM UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

skarne Merkur,

UL 23 (tel. št. 25-52)

ije knjige:

in pravilniki:

I

00000176900

■vi. jianpi <jdano.

2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resoru ministrstva

za promet, brofiirano din 8*—.

3. zv.: Zakon o Javnih beležnikih (notarjih). Razprodano.

4. zv.: Zakon o glavni kontroli. Razprodano.

5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Razprodano.

6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah Javnih notarjev. Razprodano.

7. zv.: Zakon o uradnikih. Razprodano.

8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za Izredne

preglede, din 12*—.

9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, din 14*—.

10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano.

11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Tretja izdaja, din 8*—.

12. žv.: Zakon o volivnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev.

Razprodano. Glej 43. oz. 67. zvezek.

13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Razprodano.

14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, brofiirano din 8*—.

15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih po*

slancev. — Zakon o volitvi senatorjev, brofi. din 8*—. Glej tudi 43. oz.
57. zvezek (volitev nar. poslancev).

16.  zv.: Zakon o obrtih. Gl. zv. 33. Razprodano.

17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu

v senatu. Razprodano.

18. zv.: Zakon o meščanskih šolah. Razprodano.

19. zv.: Zakon o lovu, brofi. din 7*’—. M

20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, brofi. din 5*—.

21.. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih usluž*
bencev, brofi. din 7*—.

22.  zv.: Obča univerzitetna uredba. Razprodano.

23. zv.: Uredbi o draginjskih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev.

Razprodano.

24. zv.: Gradbeni zakon. Razprodano.

25. zv.: Zakon o taksah, brofi. din 45*—. Razprodano.

26. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik. Razprodano.

27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in sodni poslovnik za sodišča I. in II. stop¬

nje, z obrazci, brofiirano din 30*—, vezano din 36* — .

28. zv.: Zakon o občinah. Razprodano.

29. zv.: »Cestni promet«, broširano din 18*—, vezano din 24*—.

30. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu. Razprodano.

31. zv.: Uredba o spojitvi občin v dravski banovini. Razprodano.

32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, brofiirano din 24*—, vezano din 32*—.

33. zv.: Zakon o obrtih. Druga izdaja. Razprodano.

34.  zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana izdaja. Brofi. din 16*—,

v.ezano din 24*—.

35. zv.: Zakon o kontroli čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno

uredbo in žigovinsko tarifo, brofi. din 16*—*,

36.  zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Razprodano. Glej zv. 50.

37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. r- Navodila za mrliškega preglednika,

brofi. din 5*—.

38. zv.: Uredba o ban. trošarini na vino in žganje, broš. din 6*—.

39. zv.: Zakon o mestnih občinah. Razprodano.

40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vezano din 60'—.

41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Razprodano.

42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih

poteh, broširano din 24*—.

43. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvah narodnih poslancev, prede¬

lana izdaja. Razprodano. Gl. 57. zv.

44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic,

broširano din 5*—.

45.  zv.: Uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev in upokojencev,

broširano din 6'—.

46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broširano din 8’—.

47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd., broširano din 8*—.

48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. din 4.

49. zv.: Pravilnik o fin. poslovanju v občinah, broš. din 16'—.

50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano uredbo o činu stro¬

kovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam, broš. din 24*—, vez. din 36*—.

51. zv.: Uredba o  likvidaciji kmetskih dolgov, broš. din 3*—.

52. zv.: Pravilnik k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. din 6*—.

53. zv.: Zakon o gospodarskih zadrugah. Razprodano.

54.  zv.: Trgovinski zakon, broš. din 48*—, vez. din 56*—.

55. zv.: Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, din 8*—.

56. zv.: Predpisi o izvršbi in zavarovanju, broš. din 48*—, vez. din 56*—.

57. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvi narodnih poslancev, tretja,

prečiščena izdaja, broš. din 12*—.

59. zv.: Predpisi o zaščiti pred zrač. napadi (Uredba), broš. din 8*—.

59./1 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del (bojni strupi, evakuacija,
zaščita otrok), broš. din 4*—.

59./2 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, II. del (kemijska služba),

broš. din 6* — .

59. /4 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, IV. del (gradnja zaklonišč, za¬

ščita pred požarom), broš. din 8.—.

60. zv.: Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe, broš. din 8*—.

61. zv.: Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa, broš. din 16*—.

62.  zv.: Predpisi o občinskih hranilnicah, broš. din 12*—, vez. din 20*—.

63. zv.: Poslovnik za občna upravna oblastva, broš. din 10*—.

Sledijo nadaljnji zvezki.

II. Razne knjige:

Broširano

din '

Mala knjižnica: zbirka 10 zvezkov, 120*—

posamezni zvezki 15*—

Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., —

posamezni zvezki —

Emil Vachek: Kri ne kliče po maščevanju. Roman 48*—

Cuida: Farnmor. Roman —

J. špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mladino

v petih slikah 10*—

ftadivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici 12*—

Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku 24* —

Dr. Milan Vidmar: Moj pogled na svet —

Dr. Milan Vidmar: Oslovski most —

Andrej Gabršček: Goriški Slovenci, I. del —

K. Čapek: Pogovori s T. G. Masarykom —

Dolenjska (almanah) 20*—

Dr. I. Matko: Perkusija in avskultacija —

Univ. doc. dr. Vlad. Murko: Vrednostni papirji 36*—

Pomen trgovinskega registra 4*—

ženevske menične konvencije 6*—

Bajuk: Vodič po Ljubljanskih pokopališčih I. del 4*—

Bajuk: Vodič po Ljubljanskih pokopališčih II. del 4*—

Oba skupaj 6*—

Dr. J. Pretnar: Priročnik za pomočniške in mojstrske izpite 30‘—

Vezano

din

180*—

20 *—

320“—

60*—

54*—

28*—

100 *—
80*— 1
80*—
80*—
28*—
120 *—
48*—