j$ ' >.‘rv : IM V A Ni v'.'.'. ..V.V.V. ■■:■"■ ■ ■ ........ : •v } .>C''' : Poštnina plačana v fotovlul iZJnczinski^odTIlli. ILUSTROVAhl list za mesto in deželo JI I,JLJL%> Cena 2 Din Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tyrseva (Dunajska) cesta 20/1. Poštni predal štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 Ljubljana, 23. novembra 1933 Naročnina xa četrt leta 20 Din, /a pol leta 40 Din, /.a vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclji 50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja Stev. 47. Leto V Afganistan dežela večnih nemirov, neizmernega bogastva in kraljevskih morilcev politične koristi, toda na deželo safno niso mogli dobiti prav nikakšnega vpliva. Rusi so v toliko na boljšem, da največ izvažajo v Afgan in da smejo pošiljati v deželo vojaške inštruktorje. Angleži so si leta in leta prizadevali, da bi spravili v red kaotične državne finance, in zato dobili ugodne pogoje za prehod svoje trgovine skozi deželo. Toda sklenjene pogodbe niso nikdar prav držale. In sicer zato ne, ker so bile domala zmerom sklenjene na podlagi osebnih od-nošajev vsakokratnih vlad do vladajočega kralja, ker se pa kralji v Af-ganu menjajo kakor letni časi, so od teh pogodb imeli pravo korist le Af- ganci. Kot zanimivost naj navedemo, da so Afgauci cela desetletja kljubovali Angležem, ko so hoteli uvoziti svoje biblije, čeprav je bilo Angležem zelo veliko do tega uvoza; pač so pa brez pomišljanja dovolili uvoz angleškega orožja! Glavno mesto Kabul je od sile pestro. Slikovite postave flegmatičnih trgovcev in prekupčevalcev zakrivajo nenavadno primitivna pročelja hiš — kleti in tlakovanih tal v Kabulu sploh ne poznajo — in otroci se zadovoljno igrajo v kotanjah, polnih vode, ki jih srečaš na glavnih ulicah skoraj na vsakem koraku. Tudi v Kabulu kakor v drugih manjših »mestih« slikovite« Državne ceste v Afganistanu so — kakor ponosno zatrjujejo tujcem — urejene za dvojni promet, za kamele in vozove. Samo da človek nikoli ne ve, katera polovica je za kamele in katera za vozove. Zakaj obe polovici se vobče ne razlikujeta druga od druge. Toda za vse napore vožnje po državi te bogato odškoduje pogled na Kabul, prestolnico Afgana. Prekrasne belo se lekečoče kupole neštetih svetišč se plastično odražajo od temnosinjega neba. Iznad cvetočih mimoz, zasajenih ob cesti, vstajajo na obzorju mogočni razklani vrhovi Paghmanskega gorovja, pokriti z večnim snegom. V meslu te pozdravijo starodavne razvaline. Po teh krajih je v davnih časih hodil Aleksander Veliki na svojem bojnem pohodu v Indijo. Prišel je s severa, leta in leta je trajalo, preden je prekoračil Hindukuš, na južnih pobočjih je .pa nato sezidal novo Aleksandrijo. Od ondod je potem pred kakimi 2200 leti krenil proti Kabulu, še danes se grozeče vzpenjajo na vrhovih mogočne razvaline nekdanjih utrdb, neme priče zavojevalnih vojn genialnega vojskovodje, ki je menda prvi spoznal veliki pomen Afgana kot oporišča in prehoda v Indijo. Pozneje so tudi drugi narodi skušali osvojiti to skrivnostno deželo v osrčju Zapadue Azije. V srednjem veku so se za Afgan dajali Mongoli in Arabci, potem indijski in perzijski vladarji. Vsi so pustili v deželi sle- dove svojega vpliva. Danes je Afganistan pravcat kuriozum, kar se tiče mešanice narodov. Tem čudnejši, ker so vladajoče pleme, na vzhodu države naseljeni Afgani, v neznatni manjšini nasproti Mongolom, ki tvorijo malone polovico prebivalstva, turškim Uzbekom in Kirgizom, da mešancev niti ne omenimo. In potem so prišli Rusi, Turki, Francozi in Angleži, in vsi so hoteli, vsak na svoj način, dobiti vpliva na deželo. Vsi z istim uspehom: dosegli so sicer malenkostne gospodarske in Na tJlicn stolnici desni: v Kabulu, prc- Afganistnna Spodaj: Glavna prometna sredstva na afganistanskih cestah so kamele in avtomobili ga Afganistana, vidiš še hiše iz gline; da, siromašnejši sloji stanujejo celo,v votlinah! Afganci so pravi umetniki, kar se tiče znanja jezikov: perzijščina je uradni in občevalni jezik, toda ljudje morajo razen nje znati še indijščino, turščino in afganščino, po možnosti pa še ruščino in ta ali oni mešanski jezik, če se naj sporazumejo z mnogoštevilnimi tujci, ki prihajajo v deželo. Četrtek, ki velja v Afganistanu za nedeljo, je skoraj povsod posvečen gostijam. Ta dan kar dežuje vabil. V uglednih afganskih hišah nosijo gosti po 12 metrov široke hlače, po vrh Se nadaljuje na 8. strani Na levi: Svetišče večne vere — ena izmed najlepših molilnic v Kabulu HHI »Mayflower« išče gospodarja SUtu/Mdna tuksusna {aUia. - JlcekletsU/o- ati fa&fa/ustvoZ PISe Ferry 0’Brien V zadnjih letili preteklega stoletja so v angleških ladjedelnicah dovršili, čudo svoje vrste, ladjo, ki so jo občudovali tisoči radovednežev. Načrte za to luksusno jahto eo izdelali najboljši graditelji ladij dveh zemljin, ki so se na vse pretege kosali med seboj. Opremili so ladjo z najbolj rafiniranimi udobnostmi tistega časa, postavili povsod najboljše in najmodernejše tehnične priprave irt naprave, »kratka uredili so jo razkošno in kar najudobneje. Kajti milijonar se za ceno ni menil. Ta mož, po imenu Ogden Goelet, »težak« ameriški milijonar, je bil najspretnejši borzni špekulant in njegove spekulacije so mu vrgle kupe »lata. Muha ameriškega bogatina je veljala že takrat cel milijon dolarjev. Ko so jahto spustili v vodo, je bij to dogodek mednarodnega značaja. Čas- niki so na dolgo in široko pisali o »najlepši in najmodernejši zasebni jahti«, ki jo je petični mož krstil za »Mayflower« (po naše »Glog«). Portugalski kralj Charlos je bil prvi gost na njej. Na krovu je preživel ■ prelepe dni, toda ob povratku v Lizbono, so ga atentatorji ubili. Čeprav je bi'l ta tragični dogodek le nesrečen slučaj, so se vendar kmalu na to' oglasili babjeverneži, kajti tudi kralju Manuelu, ki je bil nekaj kesneje v gostih na jahti »Mayflower«, so po; povratku izmaknili kraljevski stolček' in ga zapodili iz1 lastne dežele. Sam gospodar prekrasne jahte, 0. Goelet, je umrl npnadoma od kapi, tik preden se je hotel vkrcati nanjo, da se prepelje v Ameriko. Nato je jahto odkupila za skoraj poldrugi milijon dolarjev ameriška vlada, da jo pokloni svojemu tedanje-, mu predsedniku Teodorju Rooseveltu. Novi lastnik je sicer ni mnogo uporabljal v zasebne namene, pač je pa postala zgodovinsko torišče. Razne pogodbe, pogajanja in važni državni domenki notranje in zunanje politike so se na tej ladji sklenili, odobrili ali pa zavrgli na neprisiljenih družabnih sestankih. Uvodna pogajanja za mir v rusko-japonski vojni so se tu spočela, prav tako je bila portsmouthska pogodba, ki je napravila Japonsko za velesilo, pripravljena na »May-flowru«. Kmalu nato, ko je Rooseveltov naslednik, predsednik Taft povabil starega bogatina Morgana v goste na »Mayfiower«, se je zgodilo, da je leta nenadoma umrl. Odsihmal so vse- povsod šušljali o prekletstvu, ki je vezano s to nesrečno ladjo. Kralj Edvard VII., ki je bil le enkrat gost na jahti, je po kratkem vladanju umrl (res da je bil že star, a vendar). Cesarja Viljema II. so pregnali s prestola. Niti lastnikom samim ni bila usoda naklonjena. Woodrowa Wilso-na je strlo, še preden je dal slovo predsedniškemu stolčku, Warrena Hastingsa je pobrala smrt na tajin-stven način... Stalnim gostom na jahti »Mayflower« jo je usoda neusmiljeno zagodla. Kralja olja Sin-claira in ministra Alberta Falla so zaprli v zamrežene celice. Nekateri ceio trde, da je tudi družinska nesreča znanega letalca Lindbergha v zvezi z nekim poslovnim obiskom na jahti »Mayflower« ... Predsednik Hoover je vsaj navidez Banka Baruch 15, Rue Lafayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrli vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila Da naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luiemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. CIKORIJA Naš pravi domači izdelek 1 v znamenju štednje odklonil jahto, ki mu jo je vlada poklonila. Po dolgotrajnih pogajanjih je kesneje kupil jahto ameriški milijonar Frank Parish, ki se ni menil za »prekletstvo«, temveč porabil ugodno priliko in ozloglašeno jahto odkupil državi za piškavih 30.000 dolarjev. Toda že v kratkem času je mož, čigar premoženje so cenili na 30 milijonov, postal berač. Veliki borzni polom v Newyorku mu je pobral nič manj ko 17 milijonov. Ker nikakor ni bil več kos svojim obveznostim, je ubral najpreprostejšo pot: beg! Vlada je izdala za visokim plačevalcem davkov tiralico, državno pravdništvo ga je pa obtožilo zaradi sleparskega bankrota. Današnji dan ponujajo »Mayflower« za borih 10.000 dolarjev. Vendar počiva še zmerom zasidrana v jack-sonvillski luki, ker se ne najde gospodar zanjo. Nobena družba, noben zasebnik noče te zaklete ladje. Sicer je pa današnji dan v Ameriki 10.000 dolarjev velikanska vsota ... * Pustolovščina v vlaku HofUsal }. H. Hodcc >In to naj vam verjamem?« Sklonil se je k njej. Njegove velike, močne roke so se trdo sklenile. »Da. To mi morate verjeti.« »Kolikim ženskam ste neki že isto rekli?« »Se nobeni.« Nasmehnila se je. Na njenem ozkem, bledem obrazu je bila zapisana nejevera. »Eno uro me šele poznate. Prisedli ste k meni v prazni kup6, se predstavili in mi začeli meni nič tebi nič razlagati svojo ljubezen. Ne zamerite, toda vaš le prenagli in smotreni nastop mi daje prej misliti na bežno pustolovščino kakor na veliko ljubezen. Sicer pa — kdaj bomo v Milanu?« Pogledal je na uro. »Cez kakih deset minut.« jAli se peljele še dalje?« >Da. V Nico.f »Potem vas moram posvariti. Tudi jaz sem namenjena v Nico. Utegnila bi vas zgrabiti za besedo iu zahtevati od vas tedne, ko ste vendar računali samo na ure.< Uprl je vanjo dolg pogled. In potem je nenadoma vprašal:, >Ali bi kadili?« »Prosim.« i Potegnil je zlato dozo iz žepa in ji ponudil. »Ne — vzemite rajši z druge strani — tam so boljše.« Predirljivo ga je pogledala. Obotavljala se je. »Hvala,« je rekla potem in si pri- Nekaj minut je poteklo v molku. Vlak Je zaviral. Zdajci je planila po-koncu. »Prosim, odprite brž okno... ni mi dobro ,.. cigareta... Kaj naj to bo... cigareta...« Omahnila je na sedež in izgubila zavest. Nehote ji je vzel cigareto iz roke in jo vrgel skozi okno. * Pred ravnateljstvom milanske postaje se je zgrinjala radovedna množica. Dva izprevodnika sta bila prinesla iz vlaka polnezavestno damo. Za njo je razburjeno stopal zelo ele- ganten gospod in venomer govoril v vlakovodjo. »Torej nočete priznati,« je povzel načelnik postaje, »da ste ponudili dami opojno cigareto?« »Seveda ne morem priznati.« »Pokažite dozo.« >Ali je bila ta doza, milostljiva?« Slabotpo je prikimala. »Ne — bila je cigareta z druge at rani.« Elegantni gospod se je razburil. »Vse skupaj je gol nezmisel. Nate moj potni list. Dajte cigarete zdravniku, da jih preišče. Moje ime je baron Borelli z Dunaja. Informirajte se telefonično na avstrijskem konzulatu. Konzul grof Drawe je dober prijatelj mojega očeta.« Telefonski razgovor je res potrdil njegove navedbe. Neki zdravnik, ki je bil slučajno v vlaku, je izjavil, da so cigarete docela neškodljive in da ni v njih nika-kega mamila. Uradnik je obžalovaje skomignil z rameni; »Morali ste se zmotiti, milostljiva.« Medlo se je nasmehnila: »Najbrže. Prosim, oprostite.« Vlakovodja je silil k odhodu: »Gospoda, izvolite v vlak. Cez eno minuto odpeljemo.« Baron Borelli je prikimal. Potem se je obrnil k dami: r»AIi želite, da dam prenesti svojo prtljago v drugi oddelek?« Prestrašila se je: »Ne.« * Vlak je zapuhal. Šla sta po hodniku proti svojemu kupeju. Baron Borelli je odprl vrata. Začudeno je pogledal: »Moja prtljaga?« »Kaj je?« »Prtljaga mi je ukradena. Vsi trije kovčegi... aktovka ... z važnimi dokumenti !< »Političnimi?« Naglo se je obrnil: »Kako veste?« Mirno je vzdržala njegov pogled: »Mislila sem samo.« Sum je ostal v njem. Prisiljeno se je zasmejal. »Razumem. Niste s^abo napravili. Cigareta...« Počasi je odgovorila: »Cigareta je bila imenitna.« »Pa omedlevica?« »Teater.« »In zaslišba v Milanu?« »Komedija.« »In med tem ste dali ukrasti moje kovčege?« Prikimala je: »Zadeli!« Zaloputnil je kupejska vrata iu jih zagrnil. »Slišite, aktovko moram dobiti nazaj. Brezpogojno. Drugače je konec moje kariere. Kam ste jo spravili?« y5V«opertfo,anisfo perito PoJ>elojepUa vlada je kidala človekoljubni odlok, da hišni lastniki no smejo pozimi postaviti na cesto strank, če zaradi nezaposlenosti ne morejo plačati najemnine. — V Parizu se je ustanovilo društvo »avtonomnih kadilcev«, t. j. takih, ki nočejo kupovati gotovih cigaret temveč si jih le sami zvijajo. V prospektih, ki jih društvo razpošilja, se sklicuje, da sta bila tudi Briand in Daladier »avtonomna kadilca«. — Rooseveltova vlada je priznala sovjetsko Rusijo. Tako je 16 let po prihodu boljševikov na oblast USA kot poslednja velesila obnovila z Rusijo stike. — Atentator na avstrijskega kancolar-ja Dollfufia, Rudolf Dertil je dobil 5 let ječe. — 660.000 Din za kosilo je plačal neki knjigarnar v neki lvovski gostilni. Jedel pa ni Bog ve kakšnih specialitet, narobe: prav preprost in vsakdanji je bil ta obed. Samo ko bi bil moral plačati je videl, da je suh; ker ga ie pa bilo sram. da bi ostal dolžan, je ponudil gostilničarju v plačilo loterijsko srečko. Gostilničar se je z njo zadovoljil — in zadel okoli 600.000 dinarjev. Knjigarnar si zdaj puli lase, pa mu nič ne pomaga. — V nedeljo so imeli na Španskem volitve v parlament. Zmagali so’ katoličani in monarhisti, največ po zaslugi žensk, ki so to pot prvič volile. — »Ideja« se imenuje nov časopis, ki so ga začeli izdajati v Budimpešti. V njem lahko vsakdo priobči svojo ideje... če za to plača. Čeprav torej »Ideja« svojih sodelaveev ne plačuje, temveč narobe, si je že pridobila lepo število dopisnikov in od številke do številke povečuje svoj obseg. — V nedeljo jo umrl v Rimu senator Vittorio Seialoja, vodja italijanske delegacije v Ženevi. Leta 1919. je bil glavni zastopnik Italije na mirovni konferenci v Versaillesu. — Nemški kancelar Adolf Hitler se v mladih letih ni naučil plesanju in se ga šele zdaj uči pri mojstru berlinske opere. Nemški časniki pa tega ne smejo poročati. — Dva francoska letalca, ki sta 30. junija letela v Airiko in ju od takrat pogrešajo, so, kakor beremo v francoskih Listih, ujeli ljudožrci in ju pri neki domači slavnosti požrli. — Strah, da bi se znameniti viseči zvonik v Pisi podrl, je zdaj neumesten, ker so utrdili tla, ki so so poprej pogrezala, — Osaka, eno izmed največjih japonskih mest, se pogreza v morje. Neki japonski geolog je dognal, da se tla, na katerih je mesto sezidano, vsako leto pogreznejo za 4 eni. če pojde tako dalje, bodo mesto v nekaj stoletjih zagrnili morski valovi. — Pretekli petek je umrl v visoki starosti 92 let Peter Graselli, prvi ljubljanski slovenski župan. Bil je zaslužen javni delavec in borec za osamosvojitev Ljubljane. Največja njegova zasluga je, da je dobila Ljubljana slovensko občinsko zastopstvo. Županoval je Ljubljani od 1883 do 1895. Pokojnika so pokopali v nedeljo. — V nedeljo je Maribor svečano proslavil 15-letnieo osvoboditve. — V nedeljo je Primorje zmagalo nad Jugoslavije 1:0 in se rešilo izpada iz lige. BSK je zmagal nad Gradjanskim 2:1, Hajduk pa nad Concordio 2:1. Definitivni prvak je BSK, definitivni drugi pa Hajduk, vsa ostala mesta so še negotova. Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. — Napisal P. R. 42. nadaljevanje V. Iz obličja v obličje Tako je Franček ostal v domu med drugimi otroki gospe Harleyeve. Ze koj prve dni se je bil privadil novim razmeram, da skoraj ni občutil domotožja po materi; sicer ga je pa redno vsak teden dvakrat obiskala. Bil je skoraj neprestano v družbi Marka in Bože. Deklica je imela nanj nerazumljiv čar; kadar jo je zagledal, mu je šinila kri v lica, in prvi mah je bil vselej v zadregi za besedo. Pa tudi Boža je bila rada z njim; njeni materi se je celo zdelo, da preveč. Tako je minila zima in deček je kar vidno rasel in se popravljal. Noga mu je bila že popolnoma dobra, pokašljeval že nekaj tednov ni več in njegova lica so dobila zdravo barvo. Gorski zrak je napravil čudež, toda zasluga je šla tudi ljubeznivi deklici, brez katere si drugače tako resni in vase zaprti deček skoraj ni mogel več predstavljati življenja. Siromak pač ni slutil, da bo njegove sreče tako kmalu konec... Nekega dne je Ljudmilo silno glava bolela in zato je šla na vrt, da se nasope ostrega zraka. Toda ni še napravila dvajset korakov, ko je nenadoma obstala kakor okamenela. Njene široko odprte oči so srepo zastrmele v nekega moža, ki se je bil prikazal pri vrtnih vratih in zdaj počasi stopal proti njej. Ljudmila ga je spoznala tisti mah in iz stisnjenega grla se ji je utrgal pretresljiv krik: »Ciril!« Spoznala ga je, čeprav skoraj ni bil več podoben nekdanjemu Cirilu, spoznala vzlic njegovemu sključenemu hrbtu, vzlic posivelim lasem. Kakor hipnotizirana je strmela vanj; morala se je nasloniti na drevo, drugače bi bila omahnila na tla. Da, bil je res Ciril. Tisti dan je bil šel na izprehod kakor po navadi. Hodil je nekaj časa ob jezeru, nemo in mehanično kakor zmerom, potem ja pa — kdo bi vedel, kaj mu je ši-inilo na um? — namestu da bi bil navil nazaj v hotel, krenil na drugo stran, v hrib. In tako se je čisto nepričakovano pojavil na vrtu gospe Harleyeve. Zdaj je bil tik pred Ljudmilo. — Ustavil se je in mehanično dvignil pogled. Toda njegove oči so ostale brez izraza, ne spomin ne spoznanje se ni bralo v njih. >Ciril!« Nesrečnež ni odgovoril. Mlada žena se je zgrozila. Mož pred njo je bil še zmerom isti človek brez spomina in razuma, ki ga je bila pred tolikimi leti zapustila... le še bolj zapuščen, le še bolj pomilovanja vreden... Tedaj se je počasi obrnil in jel stopati proti hiši, ki ga je očividno mamila s svojimi okni, v katera se je upiralo solnce. Ljudmila je nehote šla za njim. V njenem srcu so divjala nasprotujoča si čuvstva; zdaj pa zdaj jo je zgrabilo, da bi stekla k njemu, ga prijela za roke in mu rekla; »Odpustim ti!« Potem jo je pa spet obšla mržnja, da bi ga pustila pri miru in šla svojo pot, kakor da je srečala neznanca. »Od kod je neki prišel?« se je zdajci vprašala. »In kako, da ga je pot zanešla ravno sem gor?« Oblečen je bil zelo spodobno: dokaz, da ne živi v stiski — dokaz tudi, da še zmerom ona druga zanj skrbi. Ob tej misli je Ljudmilo spet stresel drget. 0, da je prišel razcapan in sestradan kakor berač, o, potem bi mu brez pomišljanja dala roko, brez obotavljanja bi mu rekla: »Prošlost je pozabljena, glej, tule so vrata moje hiše, odprem ti jih na stežaj. Pridi, ki si toliko prestal, sedi in potolaži se: poslej boš imel pri meni svoj dom in nihče te ne bo podil.« Da, tako bi mu rekla, in vsa mržnja bi bila tisti mah pozabljena. Ciril se je zdajci obrnil na desno in krenil proti sadovnjaku. Ljudmila je mehanično stopala za njim. Pri prvi klopi se je nesrečnež ustavil in sedel. Celo si je podprl z rokami, kakor bi se njegov ubogi razum hotel potopiti v misli. Zdaj, ko ga je gledala bolj od blizu in v lice, je šele videla, kako je shujšal. Njegovi brki so bili zanemarjeni in brado so mu prepletale sive niti. Ljudmilo je premagalo usmiljenje. Spomnila se je svoje nekdanje ljubezni in v spominu nanjo je pozabila, da jo je ta mož prevaral. Pozabila je prestano gorje, pozabila prečute noči, pozabila leta trpljenja. Gnana od neznane sile je stopila h klopi in prijela Cirila za roko. In ko jo je nesrečnež začudeno pogledal, je prisedla k njemu in mu jela govoriti, kakor bi jo mogel razumeti. »Previdnost božja sama hoče, da ti odpustim, ker te je poslala k meni. Zato ti odpustim. Tvoja iznevera mi je prinesla gorje in trpljenje, toda tudi ti sam moraš zanjo delati strašno pokoro. Nič več ne bom mislila na tvoj zločin in na svoje trpljenje; mislila bom le, da sva oba nesrečna in da nedolžni ljudje ne smejo trpeti zaradi grehov prošlosti. Da, Ciril, zaradi Marka in Bože ti odpustim ... zaradi njiju, ki te še zmerom ne moreta pozabiti.« Umolknila je. Ciril jo je še zmerom radovedno gledal, toda v njegovih očeh ni bilo razumevanja. Ljudmila je vstala in vzdignila tudi njega. Nato mu je segla pod roko in ga potegnila s seboj; Ciril ji je voljno sledil. Tedaj je pa mlada žena nenadoma zaslišala nagle korake in nato vzklik presenečenja in veselja. Obrnila se je in zagledala Francka, ki je hitel proti njej. Pa ne, ni hitel k njej! Njenemu Cirilu je veljal njegov vzklik! — Proti njemu je iztegnil roke in zdaj — kaj naj to pomeni — zdaj je kliknil: »Očka!... Očka Ciril!.. « Ljudmila je instinktivno izpustila Cirilovo roko in odstopila. Vsa kri ji je izginila z obraza. Očka Ciril! Prvi hip se je vprašala, ali ne sanja, ali je prav slišala ti dve besedi iz otrokovih ust. Potegnila si je z roko po čelu. kakor da hoče pregnati blazne misli. Toda Franček je prijel Cirila za roko in ga pozdravil. »Dober dan, očka!« Zdaj ni mogla več dvomiti. Ni se ji sanjalo. Bila je strašna, nepojmljiva resnica. A že se je deček obrnil k »jej: »Kaj je mar mamica prišla?« Ni mu odgovorila. Mislila je, da mora zblazneti. Ciril — Frančkov oče? Toda potem je otrokova mati... ona druga? Ona! Ha, ha! In ravno za njenega Francka je Ljudmila toliko skrbela, in po njeni zaslugi je tako hitro ozdravel! Franček, otrok one druge — Božin in Markov prijatelj! Ah, zdaj je razumela, zakaj ni deček govoril o svojem očetu. Mati mu je prepovedala, kajpada! In ta ženska je izdajala Cirila za svojega brata! Cirila, svojega ljubimca! Cirila, ki je z njim imela tega otroka! Ljudmila se je grizla v ustnice do krvi. Deček jo je začudeno gledal: »Kaj vam je, gospa? Ali ste bolni? »Nič, nič!« je zamrmrala, »majhna slabost... takoj bo minilo.« Vrnila se je h klopi in padla nanjo. Njen drugače tako dobrohotni obraz je okamenel. Le oči so ji čudno vročično žarele. Tak Ciril je imel še tega otroka! Plod sramote in iznevere! In ona ga je vzela k sebi in mu stregla, kakor bi bil njen lastni otrok! In temu človeku je še malo prej šepetala besede ljubezni, usmiljenja in odpuščanja! Ha, ha! Odpuščanje! »'Jdcctt« Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in svet-lolikanje Ciril se med tem še zmenil ni za otroka, ki ga je bil prijel za roko. Obrnil se je in se spet zagledal v leskecoča se okna. Luč ga je še zmerom primamljala... Franček je vzkliknil: »Ce je očka tu, mora biti v bližini tudi mama... ali pa Jean.« Pojasnil je gospe Harleyevi: »Nikoli ga ne pustimo samega, ubogega očka .., Zmerom mora biti kdo pri njem. Zato ne razumem, kako je mogel danes priti sem.« Ljudmila mu ni odgovorila. Le pogledala ga je in v njenih očeh je gorelo tolikšno sovraštvo, da je otroka zazeblo. Nesrečnež je bil med tem spet odvrnil pogled od oken in krenil naprej, naravnost pred se, na slepo, kakor je bil prišel. Otrok je šel za njim, iskaje in oprezovaje na levo in desno, kje bo zagledal mater ali pa strežnika. Ljudmila, še zmerom kakor odrevenela, je strmo gledala za njim. Nemo, brez glasu. Gledala je, kako odhaja ... Kam? 0, gotovo k njej, ki jo je zdaj bolj mrzila kakor kdajkoli prej...,' k njej, ki je ne mara nikoli več videti... In tudi otrok ne sme več pred njene oči. Zapustiti mora njen dom, brez odloga, še danes! Nič več ne sme videti Bože in Marka... )a, zlasti Bože ne! Ali ni mar opazila, da kaže do nje neko posebno nagnjenje? Ali ni mar že nekajkrat prestregla njegovih pogledov na Božo, kadar je mislil, da ga nihče ne vidi? In ali si ni še včeraj rekla: »Ce ne bi bil še otrok, bi skoraj mislila, da je zaljubljen v Božo!« Ne, ne, niti trenutek ne sme več ostati sin zakonolomke pod njeno streho. Dovolj dolgo je že trajala ta sramota 1 Komaj je Ljudmila prišla v svojo sobo, je napisala kratko pismo Francko vi materi: »Gospa! Prosim vae, da so še danes oglasite pri meni. Harleyeva.« Poklicala je slugo in mu naročila, da pismo nemudoma odnese gospe Matoševi v Lucern. Na odgovor mu ni treba čakati. Nato se je zaprla v svojo sobo in zapovedala, da je nihče ne sme motiti. Le ko pride gospa Matoševa, naj jo takoj pripeljejo k njej. Zdaj je bila nekoliko mirnejša. Vedela je, kaj bo storila. Otrok mora brez odloga iz hiše. Pa če bo mati hotela pojasnila? Ha, ha, pojasnila! Nu, ji ga bo že dala, da ga bo imela za zmerom dovolj. A kako naj pove svojima otrokoma, Boži in Marku? Za to je še Čas; prvo je, da zakonolomkinega sina ne bo več pod njeno streho, vse drugo je za zdaj postranska stvar. Zdajci je zaslišala korake na hodniku. Prihodnji mah je vstopil sluga in najavil gospo Matoševo. Mlada Madžarka je vsa zasopla stopila v sobo. Takoj ko je dobila nepričakovano pismo, se je preoblekla in naročila voz. Vso vožnjo je v strahu in v črnih slutnjah ugibala, kaj naj pomeni ta nenadni poziv; zakaj to pismo ni bila prošnja in tudi tako čudno mrzlo in kratko je bilo, da jo je zazeblo v srce, ko ga je prebrala. Da se ni otroku kaj pripetilo? Ta misel ji je neprestano rojila po glavi, čeprav jo je odganjala in se tolažila, češ da bi jo potem gospa Harleyeva pač obzirnejše obvestila. Ko se je voz ustavil, je skočila na tla in nestrpno stekla po stopnjicah. »Kaj je, gospa? Zakaj ste me dali...« »Izvolite sesti,« je mrzlo odgovorila Ljudmila. Ilona je vsa zmedena sedla. Kaj naj pomeni ta nenadna hladnost? »Dali ste me poklicati, gospa. Kaj se je zgodilo? Ali je Franček ...« »Dala sem vas poklicati, da vam tole povem: Vzemite svojega otroka s seboj, a čimprej!« »Svojega... otroka... A zakaj? Ali je kaj storil?« Madžarka je z grozo pogledala Ljudmilo. »Zakaj? Dovolite, da to rajši zase obdržim.« »A tega jaz nočem!« je kriknila Madžarka. »Pravico imam, gospa, da vem, kaj se je zgodilo ... Zakaj vaše besede so mi po vsem, kar ste storili za mojega otroka, tako čudne, da se vprašujem, ali se mi ne sanja!« Ljudmila je stala visoko vzravnana kakor utelešena neupogljivost. »Ne, gospa,« je odvrnila s porogljivim usinevom, »ne sanja se vam.« »Če je tako, mi pa vsaj razložite...« Ljudmila se je še zmerom obotavljala. Prsti njene roke, ki se je opi. rala ob mizo, so grebli v les. Naposled je rekla: »Vzrok hočete vedeti? Evo ga: prepričala sem se, da je napravila moja hči na vašega sina vtis, ki mi ni všeč.« Grof MONTE-CRISTO 'Roman Napisal Aleksander Dumas 13. nadaljevanje. ^©c/no ne9ovQria Pole'i Vesel in 5°hn /ovor;j . r°ZP°-- o !e/ P" V°rtu dama I o. 1 p°Polna drŽ°niu- ° P° po r°žnotan . VSem de ^oque , °Cre">e v°ruje in GUre- °no in r°ko obUle°br°2 *■« Z;:ak°* ELIDa Ko je tako Dantes, duševno in telesno docela izčrpan, v strahu upiral oči proti Ifu, je zdajci opazil, kako so se pokazala na '®b-zorju najprej jadra in potem paluba majhne ladje, v kateri je le vešče mornarsko oko moglo spoznati genovsko tartano. Prihajala je iz marseljske luke in plula na debelo morje. »O,« je vzkliknil Dantes, »če pomislim, da bi v pol ure lahko priplaval do nje, ako se ne bi bal, da me spoznajo in odpeljejo kot beguna nazaj v Marseille! Kaj naj storim? Kaj naj jim rečem? Kakšno bajko naj si izmislim, da mi bodo verjeli? Ti ljudje so skoraj sami tihotapci, pol gusarji. Rajši me bodo prodali, kakor pa da bi storili dobro delo, od katerega ne bi imeli nikake koristi. Ne, počakal bom... Toda čakanje je nezmiselno. 2e zdaj sem ves izčrpan in od lakote komaj še stojim; čez nekaj ur me bodo pa še te moči, kar jih še imam, zapustile. Ura ječarjevega obiska še ni napočila; mogoče ne bodo ničesar sumili, pa bi se izdal za mornarja z ladje, ki se je ponoči razbila. To bi se zdelo verjetno; žive duše ne bo, da bi me postavil na laž, ker jih je morje vse pogoltnilo.« S temi besedami se je Dantes obrnil proti kraju, kjer se je ladja raztreščila, in vztrepetal. Na skalnatem nabrežju je ležala čepica enega izmed nesrečnih mornarjev, blizu nje so se pa zibali na valovih ostanki razbite ladje, tramovi in deske. Dantes se je pri priči odločil. Zagnal se je v vodo, plaval do čepice, si jo poveznil na glavo in zajahal prvi tram, ki je priplaval do njega. »Zdaj sem rešen,« si je dejal. Počasi, skoraj nezaznavno se je krčila razdalja med ladjo in plavalcem. Ko je ladjo že dobro razločil, se je mladi mož vzpel na tramu in začel mahati s čepico. Toda nič ni kazalo, da bi ga bili opazili. Hotel je zavpiti, pa je iz-previdel, da ga še ne bi mogli slišati. Zdaj šele je videl Dantes, kako prav je storil, da se je bil na tramu odpravil ladji naproti. Utrujen kakor je bil, se pač ne bi mogel tako dolgo obdržati na površju, da bi ga zagledali na tartani. Čeprav je skoraj z gotovostjo vedel, kje gre pot ladje, ji je vendar tesnobno sledil z očmi, dokler ni bila le še nekaj sto sež-njev od njega. Tedaj se je v drugo vzpel na tramu, da je skoraj stal na vodi, in začel obupno mahati in vpiti na pomoč. To pot so ga slišali in opazili. Tartana je obrnila smer; Dantes je videl, do so spustili na morje rešilni čoln z dvema mornarjema. Mladi mož je spustil tram in se krepko odgnal, da bi bil čim prej pri svojih rešiteljih. Toda Dantes se je preveč zanesel na svoje moči: lehti so mu začele dreveneti, noge se niso hotele več pokoravati volji in tudi pljuča niso več zmogla napora. Obupno je kriknil na pomoč. Veslači so še bolj pritisnili in eden od njih mu je italijanski zavpil: »Pogum!« Ta bodrilna beseda mu je udarila na uho ravno v trenutku, ko se je zgrnil nad njim val in ga pokril z belimi penami. S poslednjim naporom se je ubranil vode, ki mu je že silila skozi usta in nos, in onemoglo v tretje zavpil na pomoč. Potem ga je pokopal val; kakor v megli je še videl kos svinčenega neba s črnimi lisami, začutil, kako ga je nekaj zgrabilo in potegnilo za lase kvišku, potem je pa izgubil zavest. Ko je odprl oči, se je zagledal na palubi tartane »Amalije«, ki je nadaljevala svojo pot. Njegova prva misel je bila, da je pogledal, v katero smer plove: oddaljevala se je od kastela Ifa. Dantes je kriknil; toda bil je to-li izčrpan, da je bil njegov krik veselja bolj podoben vzkliku bolesti. Eden izmed mornarjev mu je drgnil otrple ude z volneno odejo; drugi mu je nastavil na usta steklenico; tretji, star pomorščak, ki je bil hkratu krmar in gospodar ladje, ga je pa sočutno opazoval. Nekaj kapljic ruma je mlademu možu okrepilo oslabeli želodec, drgnjenje z volneno odejo mu je pa pognalo kri v odrevenele ude. »Kdo ste?« ga vpraša patron v slabi francoščini. »Maltski pomorščak sem,« odvrne Dantes v prav tako slabi italijanščini; »pluli smo iz Sirakuze, otovorjeni z vinom in sadjem. Ponoči nas je pa zasačil vihar pri rtu Margiouju in nas treščil ob onele skale. Na vso srečo sem priletel na sipino, nesrečnega kapitana je pa vrglo ob pečine, da si je razbil glavo. Mislim, da sem jaz edini, ki sem ostal pri življenju. Ko sem zagledal vašo ladjo, sem v strahu, da ne bi moral 5og ve kako dolgo čakati pomoči na pustem skalovju, zajahal tram naše razbite ladje in začel plavati proti vam. Mislim, da ste mi rešili življenje, zakaj potapljal sem se že, ko me je eden od vaših pomorščakov potegnil za lase iz vode.« »To sem bil jaz,« se oglasi neki mornar z odkritosrčnim obrazom, ki so ga obdajali črni zalizci. »Bil je res skrajni čas.« »Hvala vam, prijatelj,« reče Dantes in mu toplo stisne roko. »Pri moji duši,« se zasmeje mornar, »ni dosti manjkalo, pa bi se bil premislil. Po vaši razmršeni bradi in čevelj dolgih laseh bi vas bil prej imel za razbojnika kakor pa za poštenega človeka.« Dantesa so te besede spomnile, da se ni ves čas. kar je bil na Ifu zaprt, nikoli obril ne ostrigel. »Da,« odgovori, »zaobljubil sem se sveti Devici, da se deset let ne bom bril ne strigel.« »Kaj naj z vami napravimo?« vpraša patron. »Kaj vem! Ladje, na kateri sem služil, ni več, in moj kapitan je mrtev. Kakor vidite, sem si rešil le golo življenje. Na srečo sem dober pomorščak; izkrcajte me v prvi luki, kjer se mislite ustaviti, pa si bom že sam poiskal službe' na kateri trgovinski ladji.« »Ali poznate Sredozemsko morje?« »Že od otroških let se vozim po njem.« »Pa pristanišča?« »Malo je luk, kamor se ne bi upal zapeljati z zavezanimi očmi.« »A zakaj,« se tedaj oglasi mornar, ki je dajal Dantesu pogum, ko se je potapljal, »zakaj ne bi tovariš ostal pri nas, če resnico govori?« »Da, če resnico govori,« zategne patron nekam v dvomu. »Toda v njegovem položaju človek mnogo obljubi, pa le malo izpolni.« »Jaz bom vse izpolnil, kar sem obljubil.« »O, o,« se zasmeje patron, »nikar se ne prenaglite.« »Kam sle namenjeni?« vpraša Dantes in vstane. »V Livorno.« »Zakaj Da potem zapravljate čas in re *ržite obale?« »Ker bi se drugače /adeli v otok Rion.« »Ne, če znate, se ga boste ognili na dvajset sežnjev.« »Nu, pa sedite vi za krmilo in no^ažite kaj znate!« vzklikne patron. Mladi mož si tega ne da dvakrat reči. Rahlo zavrti krmilo, hoteč se prepričati, ali brezhibno deluje, nato pa zavpije: »Vsi na svoja mesta!« Vsi štirje mornarji posadke store po zapovedi. Ladja se jame počasi odmikali od obale in ubirati smer proti otoku Rionu. Toda namestu da bi se zadela vanj, ga obpluje — v razdalji dvajsetih sežnjev, kakor je napovedal Ed-mond. »Imenitno!« vzklikne patron in mornarji za njim. In vsi se osuplo ozro v moža, v čigar očeh je gorela energija in čigar telo je izdajalo moč, ki je ni nihče pričakoval. »Zdaj vidite,« povzame nato Dantes, in spusti krmilo, »da bi bil za to ali ono le poraben. Če me v Livornu ne boste hoteli obdržati, nu, me boste pa postavili na suho; s svojo prvo mezdo vam pa poplačam hrano in obleko, ki bi vas prosil, da mi jo dotlej posodite.« »Nu, dobro,« meni gospodar. »Sporazumela se bova, če ne boste preveč zahtevali. — Jacopo, poišči mu kakšno obleko, da ne bo nag.« Mornar, ki je bil Dantesu rešil življenje, je odšel in se kmalu vrnil s srajco in hlačami. Dantes se je z vidnim užitkom oblekel. »Ali še česa potrebujete?« vpraša patron. »Samo ko*a kruha bi vas prosil in požirka o* ega 'imenitnega ruma, ki ste mi ga prej dali po-kus'ti, ker že dolgo nisem imel ničesar v ustih.« Prinesli so mu hleb kruha, Ja- copo mu je pa ponudil svojo čutaro. »Oho,« vzklikne tedaj patron, »kaj se pa na kastelu Ifi> godi?« Majhen bel oblak je vstal z južnega obzidja gradu in nekaj sekund nato se je zaslišal zamolkel grom. Mornarji so se spogledali. »Najbrže je ušel kak jetnik, pa so zdaj s topovskim strelom dali alarm.« Patron je prodirljivo pogledal mladega moža, toda Dantes je tako mirno in s tolikšno slastjo nagnil čutaro, da ga je morala slednja slutnja miniti. »Vražje močan je vaš rum,« meni Dantes in si z rokavom obriše usta. »Če je oni« zamrmra patron, še zmeraj upiraje oči v mladega moža. »Eh, kaj bi tisto 1 Glavno je, da je mož na svojem mestu.« Dantes sede h krmilu. Krmar pogleda patrona in ko mu le-ta prikima, prepusti krmilo svojemu novemu tovarišu. »Katerega smo danes?« vpraša mladi mož Jacopa, ki je bil prisedel k njemu. »28. februarja.« »Leta?« »Leta? Katerega leta, vprašate?« »Kaj hočete!« se zasmeje Dantes. »To noč sem prestal toliko strahu, da se mi še zdaj ni prav opomogel spomin.« »Leta 1829,« odgovori tedaj Ja-copo. Bilo je na dan natanko štirinajst let, kar so bili Dantesa zaprli. Devetnajst let mu je bilo, ko je prišel na grad If, in tri in trideset, ko ga je zapustil... Bolesten usmev mu je zletel čez ustnice. Vprašal se je, kaj se je pač med tem zgodilo z Mer-cedo; gotovo ga je imela za mrtvega. Potem se je pa v njegovih očeh utrnil blisk sovraštva: spomnil se je treh ljudi, ki so ga spravili v ifsko temnico. In tedaj je ponovil prisego neizprosne osve-te nad Danglarsom, Fernandom in Villefortom — osvete, ki jo je bil že v ječi prisegel. Toda ta osveta zdaj ni bila več jalova grožnja; zakaj, tudi najhitrejša jadrnica Sredozemskega morja ne bi mogla več dohiteti male tartane, ki je plula z razpetimi jadri proti Livornu. XXI Tihotapci Dantes ni bil na tartani niti cel dan, pa je že vedel, da ima s tihotapci opravka. Zato ga je pa-iron tudi sprejel s precejšnjim nezaupanjem; ni ga bilo pristaniškega carinarja, ki ga vrli pomorščak ne bi poznal, in ker je mora! noč in dan z njimi tekmovati, kdo bo koga prelisičil, je prvi mah mislil, da je Dantes čisto navaden carinski vohun. Toda mladi mož je preizkušnjo tako sijajno prestal, da se je kapitanov sum kaj hitro razkadil. Ko je potem zagledal dim nad Ifom, ga je obšel nov dvom, ali ni nemara vzel na ladjo enega izmed tistih ljudi, ki jim kakor drugače le kraljem in vladarjem izkazujejo čast s topovskim strelom; toda to bi ga že dosti manj vznemirilo. V 24 URAH barva, plisira la kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi In svečlolika srajce, ovratnike, zapestnice l.t. d. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA A tudi ta strah ga je bil spričo Dantesove hladnokrvnosti hitro minil. Edmond je bil torej v toliko na boljšem, da je vedel, kdo je njegov gospodar, le-ta pa njega ni poznal. Naj so ga stari pomorščak in njegovi tovariši še tako pestili, Dantes ni odnehal in ni o sebi ničesar izdal. Pripovedoval jim je vse mogoče reči o Napoliju in Malti, ki ju je poznal kakor Marseille, drugače je pa vztrajal na svoji prvotni zgodbi o nesreči, ki ga je zadela prošlo noč. Tako je starega Genovčana vzlic vsej njegovi prekanjenosti pretental. V njegov prilog so vrhu tega govorili njegov skromni nastop in njegove mornarske sposobnosti. Tako so prišli v Livorno. Tu je imel Dantes prestati prvo preizkušnjo; hotel je namreč videti, ali se bo po štirinajstih letih, kar se ni mogel pogledati v zrcalu, še spoznal. Spominjal se je še, kakšen je bil kot mladenič, zdaj ga je pa mikalo videti, kakšen je kot mož. Zato je stopil v prvo brivnico, da si da ostriči brado in lase. Brivec je začudeno pogledal moža z dolgimi lasmi in z gosto črno brado, vendar se je brez besede spravil na delo. Ko je bil gotov, se je Dantes pogledal v zrcalo. Pred štirinajstimi leti, ko so ga zaprli v grad If, je imel Dantes okrogel in cvetoč obraz srečnega mladeniča, ki ni še nič hudega izkusil in je veroval v svojo bodočnost. Zdaj je bil pa njegov obraz podolgovat, smehljaj okoli ust je izginil in se umeknil trdoti, ki je izdajala železno odločnost, v čelo se mu je bila zarezala dolga brazda, iz oči mu je pa sijala otožnost; le zdaj pa zdaj se je utrnil v njih blisk sovraštva in prezira do ljudi. Polt njegovega obraza, ki toliko let ni videla solnca ne čutila blagodejne svežosti zraka, je dobila tisto motno bledost, ki velja pri aristokratih severnih dežel za lepo. Globoko znanje, ki si ga je pridobil pri abbeju, je podeljevalo njegovemu že tako umnemu obrazu poduhovljen izraz. Dantes se je nasmehnil, ko je odložil zrcalo. Njegov najboljši prijatelj ga ne bi spoznal, zakaj spoznal se ni niti sam. Od brivca je zavil v trgovino in si kupil mornarsko obleko. Nato se je preoblekel in se vrnil na ladjo. Patron skoraj ni hotel spoznati v zastavnem mornarju nagega moža z dolgo brado in raz-mršenimi lasmi, ki so ga njegovi mornarji potegnili iz vode. Njegova možata vnanjost ga je na mah osvojila; ker si je vrhu tega obetal od njega izdatne koristi pri svojih poslih, mu je ponudil službo na ladji in udeležbo pri dobičku, če bi Dantes hotel za stalno ostati pri njem. Toda mladi mož je imel druge načrte in se je obvezal samo za tri mesece. Posadka .Amalije' med tem ni držala križem rok. Še teden dni ni bila v Livornu, ko so bila skladišča ladje natlačeno polna mu-selina, prepovedane bombaževi-ne, raznega angleškega blaga in tobaka, kamor so carinska obla-stva pozabila pritisniti svoj žig. To blago je veljalo spraviti iz Livorna, ki je bil svobodna luka, na Korziko, tam so ga pa že drugi čakali, da ga vtihotapijo na Francosko. .Amalija' je odjadrala in Dantes je spet plul po sinjem morju, prizorišču svojih sanj že od rane mladosti. Drugo jutro po odhodu je patron kakor po navadi prišel na palubo. Zagledal je Dantesa, kako je slonel ob jamboru in s čudnim izrazom strmel v granitno skalovje, ki ga je vzhajajoče solnce oblivalo z rožnatim sijem: bil je otok Monte-Cristo. .Amalija' ga je pustila kake tri četrl milje v stran in nadaljevala vožnjo proti Korziki. Ko je Dantes plul mimo otoka, čigar ime je zanj toliko pomenilo, si je dejal, da mu je treba samo skočiti v morje, pa bo v pol ure v obljubljeni deželi. Toda kaj naj tam počne brez orodja, ki bi z njim svoj zaklad izkopal, in brez orožja, s katerim bi ga branil? In potem: kaj bi rekli mornarji? Kaj bi si mislil gospodar? Ne, počakati mora. Na srečo je Dantes znal čakati: štirinajst let je čakal svobode, pa ne bi zdaj, ko je prost, počakal še šest mesecev ali tudi leta dni na svoje bogastvo? Ali ne bi bil še pred nekaj dnevi z veseljem sprejel tudi gole prostosti brez bogastva, če bi mu jo bili ponudili? Sicer pa, ali to bogastvo vobče obstoji? Ali ni zgolj plod bolnih možganov nesrečnega abbeja in ni z njim vred umrlo? Res, pismo kardinala Spade je dovolj nenavadno. In Dantes je jel ponavljati pred se to pismo; pozabil ni bil iz njega niti besedice. Drugi dan so bili v bližini Ale-rije. Ves dan so križarili na odprtem morju, zvečer so se pa približali obali na streljaj in brez neprilik iztovorili blago. Toda odprava .Amalije' s tem še ni bila končana; nadaljevala je pot proti Sardiniji. Zdaj je šlo za to, da si ladja naloži novega tovora. Tudi ta posel je šel prav tako gladko od rok kakor prvi. Tovor je bil namenjen kneževini Lucci; sestajal je domala iz samih havanskih smotk in španskih vin. Pri odhodu je pa prišlo do spopada s carinarji; eden izmed njih je ranjen obležal, pa tudi dva mornarja so oprasnile krogle. Eden od njiju je bil Dantes; dobil je kroglo v levo ramo, na vso srečo pa ni bilo nič nevarnega, ker mu je šla krogla skozi meso. Dantes je bil skoraj vesel izida tega spopada; bil je zanj ognjena preizkušnja, ki mu je pokazala, da lahko brez strahu gleda v oči nevarnosti in bolečinam. Bil je na potu, po katerem je hotel iti, in ne oziraje se na levo in desno, stopal naravnost proti cilju, ki si ga je bil zadal. Njegovo srce je postajalo trdo ko kamen. Ko je jacopo videl, da je Dantes padel, je planil k njemu in ga pobral ter mu stregel kakor najboljši prijatelj, dokler ni ozdravel. Svet torej še ni bil tako slab, kakor ga je Edmond sodil v zagrenjenosti svojega dolgoletnega jetnišfva; drugače Jacopo ne bi bil tako v skrbeh zanj, saj ni mogel pričakovati nikakega plačila. Vzlic temu ga je hotel Dantes preizkusiti; ponudil mu je za njegovo zvesto strežbo svoj delež pri plenu. Toda Jacopo je ponudbo ogorčeno odklonil. Jacopova vdanost je zbudila tudi v Dantesu naklonjenost do tovariša. Več Jacopo tudi ni zahteval: instinktivno je čutil, da je Dantes nekaj več kakor navaden mornar, čeprav je skušal pred "drugimi to prikriti. Zato je bil vrli mornar zadovoljen s tisto malo naklonjenosti, ki mu jo je kazal Dantes. V jasnih dneh, ko je ladja mirno drsela čez morsko gladino, je Edmond z zemljevidom v roki poučeval Jacopa, kakor je njega nekoč učil nesrečni abbe. Razlagal mu je lego obal, pojasnjeval rabo kompasa in ga učil, kako se bere odprta knjiga nad nami, ki jo imenujemo nebo. In kadar ga je Jacopo, Korzičan po rodu, vprašal: »Čemu naj pač bo vse to znanje ubogemu pomorščaku kakor sem jaz?« mu je Edmond odgovoril: »Kaj veš, ali ne boš nekoč še kapitan — tvoj rojak Bo-naparte je postal cesar!« Tako sta potekla dva meseca in pol. Edmond se je prav tako izuril v obrežni plovbi, kakor je bil^ prej odličen pomorščak za vožnje po debelem morju. Seznanil se je z vsemi obrežnimi tihotapci in je že najmanj dvajsetkrat obplul mali otok Monte-Cristo, ne da bi se mu bila le enkrat ponudila priložnost izkrcati se na njem. Zato je sklenil, da si bo takoj, ko poteče njegova pogodba s patronom .Amalije', najel na svoj rovaš majhno barko in se pod to ali ono pretvezo odpeljal na Monte-Cristo, da poišče Spadov zaklad. Edmonda je ječa izmodrila. Zato ni maral imeti prič pri kopanju zaklada. Toda kakorkoli je razmišljal in iskal, druge poti ni našel, kakor da se da na otok prepeljati. To mu pa ni prav dišalo — a kaj je hotel! Mladi mož še zmeraj ni bil na čistem sam s seboj, ko ga nekega dne prime patron pod roko in ga povabi s seboj v neko krčmo v ulici dell’Oglio, kjer se je zbiral cvet livornskih tihotapcev. Gospodarju .Amalije' je namreč Dantes zelo prirasel k srcu in ga je na vsak način hotel obdržati v službi. Zato mu je mislil dati priložnost za mastnejši zaslužek. To pot je šlo namreč za večjo stvar: spraviti je veljalo s turškimi preprogami in levantsko svilo obloženo ladjo na nevtralna tla, kjer bi prekupci prevzeli blago in ga vtihotapili na francosko obal. Patron Amalije' je predlagal, naj bi se blago iztovorilo na otoku Monte-Crisfu, češ da je docela neobljuden in se zato ni bati, da bi tam srečali vo* jake in carinarje. so-•zdivnc / Priznava Gary Cooper Najbolj znani lahkoživec ameri-žkega filma Gary Cooper, o katerem je Liliana Harveyeva ob prihodu ? Ameriko rekla, da je edini Človek v Hollywoodu, ki bi ga zares rada spoznala, nam pripoveduje o svojih zanimivih nazorih o Ženskah. Naslov zveni nekam čudno, ker sem ga napisal jaz, o katerem trde, da poznam ženski svet. Toda biti ho-.čem odkritosrčen in priznati: ženske so zame resnično uganka, prav nič se ne spoznam pri njih, niti prave slike o njih si ne morem ustvariti. Morda sem nekoč pred leti gledal žensko z romantičnimi očmi. Tedaj, namreč, ko sem živel kot farmar sre- nemogoče določiti, kdaj te zajame nevarna nevihta. Kljub vsej previdnosti je nemogoče o pravem času uiti prežeči nevarnosti... Pravijo mi, da je edino zakon sredstvo, da se ognem vseh nevarnosti in slednje negotovosti. Toda reči moram, da s skepso sprejemam te nauke. V ljubezni in v zakonu so prav predpisane duševne preizkušnje. — Vsaka ljubezen ima več stopenj. Zdi se mi povsem neverjetno, da bi bili filmski ljudje na splošno toliko potrpežljivi, da bi preko vseh teh stopenj in postaj mogli izdržati prav do pravega konca. 0 ”© © Silvia Sidncy v filmu »Madame Butterfly« di travnikov in gozdov, se mi je zdela ženska kos narave. Njeno bistvo, sem mislil, je nekaj naravnega, nekaj umerjenga. Kajti farmar, ki drvi na svojem konju po odprti krajini in vidi nekje na obzorju oblake, ki se kupičijo, ve prav natanko koliko ima še časa, da doseže pred nevihto in burjo varno zavetje. Ko sem prišel v mesta, sem spoznal, da se ne da tu nič v naprej določiti, ne čas, ne dogodki. Zlasti pa ni moči nikoli v naprej vedeti, kaj človeka pri ženskah čaka ...! Moje življenje je bilo nekoč skrajno preprosto, zategadelj menda tudi moji nazori o ženskah. Ženske, ki sem jih na farmi srečaval, so bile preproste v duši in občevanju. Mislil sem: ženske so v jedru vse enake. Razlika utegne biti samo navidezna. Sta pač dve tipični vrsti žensk: take, ki hočejo in morajo biti samostojne, in take, ki jim je odvisnost od moža potreba. Staromodne in moderne. Toda v odnosu z moškimi, sem mislil, so si vse enake. . Toda prav v tem je bil moj nazor kriv in vse preveč preprost. Zdelo se mi je, da je prav tako lahko občevati z žensko, kakor izra-čuniti prihod nevihte, ko jezdiš po širni preriji in gledaš oblake. Menil sem, da bom mogel zmerom že v naprej uganiti, kakšna je in kakšna bo ženska, ki jo srečam. Zdaj sem se pa prepričal, da je občevanje z ženskami slično divji vožnji z letalom. Cesto vidiš pred seboj temne oblake, toda oblakom nasproti drviš s tako brzino, da ti je Ženske ostanejo uganka. Kdor si domišlja, da jih ima lepo razvrščene po kategorijah, da pozna vsak ženski tip, sleherni utrip ženske duše, bo prej ali slej ko bo spozna! novo žensko, izprevidel, da se je kruto uštel, ko je mislil, da je zajemal znanost o ženski z veliko žlico. Nenadoma se bo zagledal pred uganko — in teh ugank je prav toliko, kolikor je žensk na svetu. •* MOBILIJAR brezpla Jna posvetovalnica za mobilijar Najmodernejše notranje opreme — načrte za to nudi ING. ARH. C. TAVČAR Ljubljana, Šelenburgova 6/11 Ogled izdelkov: Št. Vid-Vižmarjo 73 (bufet Zaletelj) Meščanska kuhinja Drobnjak Uživanje drobnjaka je zelo zdravo in pri kuhi ga lahko mnogokrat uporabljamo. Bel sir, z jajčkom in drobnjakom je znana jed. Otroci ga imajo radi na kruhkih, ki jih obložimo s šunko ali klobaso. Na polovico prerezana kuhana jajca, polita s sirovim maslom in drobnjakom, so prav dobra predjed. Drobnjak je tudi na vseh vrstah solate zelo okusen. Iz drobnjaka napravimo lahko tudi okusno omako. Napravimo jo s svetlim prežganjem in jo postavimo z mesom vred na mizo. Pečen krompir z drobnjakom ima posebno dober okus. Palačinke, ki jih napolnimo z mesom ali z zelenjavo, so še bolj okusne, ako primešamo testu nekoliko drobnjaka. ** Tlačenka Pri mesarju kupimo prašičji želodec, kd ne sme biti prerezan, na kar ga dobro operemo in pripravimo tale nadev: Skuhamo pol prašičje glave, četrt kile kož od slanine, in četrt ki- Ijene Česne in pustimo vse 15 minut vreti. Serviramo gorko, garniramo s praženim krompirjem. Solata. Šampinjoni v omaki Trde, zdrave šampinjone zrežemo na tanke listke in jih operemo. Na ponvico denemo do 2 žlici masti, dodamo sesekljano čebulo, žličko paradižnikove mezge, popra, majarona, peteršilja in soli ter pustimo šampinjone 15 minut dušiti. Potem naredimo svetlo prežganje iz žlice masti in žlice moke, dodamo h gobam in zalijemo z eno ali dvema zajemalkama juhe ali vode. Pridamo še tri stroke česna in pustimo vse še 15 minut pri mirnem ognju vreti. Šampinjone serviramo gorke in garniramo z ajdovo polento. Solata. Trdim, da smo mi sami s seboj vse preveč zaposleni, da bi se mogli popolnoma osredotočiti in se duševno popolnoma zliti z drugo osebo. Mi ne moremo in ne smemo svojih misli, ki pripadajo delu in karijeri, nikamor drugam za stalno usmeriti. Kajti predvsem nam mora biti sveta le ena zapoved: naprej do uspeha! To je pa menda najvažnejše: sleherni dan igramo in se igramo z najsvetejšimi pojmi, ki so večni od pamtiveka, z zakonom, družino,’ toplim domom, toda le v umetnem siju ateljejskih luči. Mi igramo družinske člane, svetu kažemo mirne domove, ljubezen, lepoto — v filmu samol V vsakem filmu igramo slične stvari, zmerom z drugo žensko; vse je predpisano v rokopisih, da se moramo ljubiti, poročiti! — Nikdo bi mi ne smel reči, da se mi zaradi teh igranih komedij razblinja pravi čut in zamisel za ljubezen in zakon. Vendar bi pa, če bi danes stopil resnično pred oltar, moral nehote misliti na to, da Igram z gospodično to in to prizor za naslednji film ... Torej ne morem misliti sproščeno na zakon brez neke grenke primesi. Zdi se mi, da nimam dovolj spoštovanja do zakonske zveze. Tudi premnogokrat čujem o ločitvah ... FI koacu pa, kdo za božjo voljo, se pa pri ženskah spozna! Kdo se upa trditi, da je prav on našel tisto pravo, idealno družico za življenje? Zanimanje za ženske pa pri moškem menda nikoli ne usahne. Zdi se mi, da moški kljub letom ne posbaejo pametnejši, kar se žensk tiče. Pekateie »jajnine« z gobami Vi kg pekatet >Jajnine< skuhamo do mehkega, jih odcedimo in izplah-nemo z gorko vodo. 'A kg zdravih jurčkov (ali tudi šampinjonov) zrežemo na listke, operemo in pustimo ■ — vodo odcediti. Pražimo jih na 1 ali , v n . /> tfjf/ 2 žlicah masti, dodamo celo sesek- CUJuiCO/ fltGbd&nstfč' ljano čebulo, ščepec popra in soli ________________________________________ter malo paradižnikove mezge. Cez , rr j • ,15 minut dodamo še kuhane »Jaj- le svežega mesa. Kadar je vse sku- kQ zabe,imo g hano, razrežemo sami (ne na stroju!) ^ mas{<>m. Dobro premešamo na vecie koso, damo k temu popra, . .. x Ar. J * i»i .. -ui - m pustimo vse še 10 minut počasi majarona, nekoliko citronovih lupin, ; 0 . , , . v masti svetlo ocvrto {ebolo, *lico sol *'• .ff ,lram° 1“™. ti in pol litra precejene sveže pra- s °!n0 1 > parnira j i 1 v,v. , . ,, . . v • ko osebo eno iaice). Solata, sičje krvi. Vse dobro zmešamo in J ’ napolnimo s to zmesjo želodec, na kar ga dobro zavežemo in zašijemo, ter denemo kuhati v velik lonec slane vode. Kuhamo ga celo uro po eni strani in eno uro po drugi na mirnem ognju. Kadar je želodec že skuhan, ga damo na čisto desko, malo z iglo prebodemo in denemo od zgoraj nanj čisto desko, ki jo obtežimo s 7—8 kil težkim predmetom. Drugi dan se že lahko jč. Taka tlačenka je prav dobra in zelo poceni. Praženi mavrahi v omaki Zdrave, trde mavrahe zrežemo na več manjših kosov, jih osnaždmo in operemo. V kozico denemo 1 do 2 žlici masti, celo sesekljano čebulo, žličko paradižnikove mezge, ščepec popra, malo soli, majarona, zelenega peteršilja in na to denemo dušiti mavrahe. Cez 15 minut naredimo svetlo prežganje iz žlice masti in moke, pridenemo mavrahom, premešamo, prilijemo eno ali dve zajemalki juhe ali vode, dodamo tri zdrob- če še ne veš Ce belo perilo osmodiš pri likanju, ga omoči takoj z osoljeno vodo, ali ga pa temeljito natri s čistim čebulnim sokom. Cez nekaj minut perilo dobro izplakni v sveži vodi. Tudi raztopljen boraks je poraben. Rokavice iz usnjinc divjačine ne postanejo po pranju nikdar okorne in trde, če primešaš topli vodi za izpiranje nekaj kapljic glicerina. Cinkaste kadi ali posodo očistiš rje, če natreš madeže s peskom, ki mu je primešan petrolej. Prčcej za tem je treba posodo dobro oplakniti, da ne bo zaudarjala po petroleju. Edino sredstvo za hitro in lahko pripravljanje izbornega golaža je golažev ekstrakt ki se zopet dobiva v špecerijah in delikatesah. »EKSTRAKT«, dr. * o. z., LJUBLJANA Gosposvetska cesta 8/1. Zlato naše hrane Jajnine Tovarna ‘Pekateie HUMOR Za besedo ga je prijel »Tako, gospod Brglez,« pravi zdravnik, ko je vročina ponehala, »zdaj ste zunaj nevarnosti. Ljubi Bog in vaša čvrsta narava sta vas rešila.« »Oh, dragi gospod doktor,« odvrne Brglez s slabotnim glasom, »ali ne bi teh okoliščin upoštevali pri računu...?« Chesterton je vljuden Angleški pisatelj G. K. Chesterton je zelo debel. »Svojo usodo in svojo težo,« je ondan dejal, »nosim vdano v voljo božjo. Pomislite, kako galanten sem zato lahko z damami. Dosti bolj kakor navaden smrtnik. Tako sem zadnjič vstal v tramvaju in sem svoj isedež lahko odstopil kar trem damam!« Vsakdanji kruli Evica je pri znancih na obisku in s čudom gleda, da po kosilu molijo. »Zakaj pa zdaj molite?« vpraša otrok. »Zahvaljujemo se ljubemu Bogu, da nam je dal naš vsakdanji kruh!« »O, vam je pa dobro!« vzklikne Evica, »mi ga pa moramo pri peku kupovati!« CromwelI Ko je Cromwell vkorakal v London, ga je neki lizun opozoril na veliko množico ljudi, ki ga je prišla gledat. Cromwell je pa odgovoril: »Množica bi bila še večja, če bi me peljali na morišče.« šepava logika »Ali si že slišal?« -pravi Ribezen svojemu prijatelju Trebinosu. »Pravijo, da imajo dekleta od leta do leta manj upanja na poroko. Strašno, ali ne?« »Eh, kaj bo strašno!« se odreže Trebinos. »Jaz jih dosti poznam, ki se sploh nočejo poročiti.« »Kako pa tako dobro veš?« »Saj sem jih vprašal!« Pasteur Znameniti učenjak Pasteur je bil nekoč povabljen na kosilo. Za desert so prišle na mizo prekrasne črešnje. Pasteur je vsako posamezno vteknil v kozarec vode in jo skrbno opral, češ: »Človek ni nikdar zadosti previden. Na vsaki črešnji je na stotisoče mikrob.« Še je govoril, lco je v raztresenosti vzel kozarec, v katerem je bil črešnje opral, in ga*na dušek izpil. Ligne Duhoviti knez Ligne je nekoč odgovoril neki dami, ko ga je vprašala, od česa je prav za prav odvisen dobri glas: »Skoraj zmerom od ljudi, ki ga nimajo.« Filip Makedonski Kralj Filip je pisal Lakedemon-cem: »Ako pridem v Lakedemon, bom požigal in rušil.« Lakedemonci so mu v odgovor poslali pismo, v katerem je bila samo ena beseda: »Ako.« S pametjo »Nate dobro cigaro, mladi mož. Samo s pametjo jo kadite!« »Aha, vam je pač pretežka, kajne?« (Life) Že tri mesece je MacPherson na obisku pri svojem prijatelju, čeprav ga je bil povabil le »za nekaj dni«. Gostitelj bi rad svojemu gostu namignil, da bi bilo dobro, če bi začel misliti na odhod. »Vašim bo že dolgčas, ker vas tako dolgo ni nazaj,« mu reče. »Kako ljubeznivo,« se vzradosti MacPherson, »da ste se spomnili! Še danes bom pisal domov, naj pridejo za menoj!« (Punch) * Cikago. V samotni ulici napade Jonyja ropar. Gangster s črno krinko. Vzlic temu ga Jouy pri priči spozna. »Veste kaj,« zavpije ogorčeno, »saj sle mi šele pred štirinajstimi dnevi ukradli mojo zlato uro!« »Res?« odvrne karajoče mož s krinko, »in v teh štirinajstih dneh si še niste utegnili nove kupiti, he?« (Life) haihovefia sUotsUa Nekoč so se sestali Anglež, Rus, Ceh in Škot in napravili piknik. Dogovorili so se bili, da mora vsakdo kaj prinesti s seboj iz svoje domovine. Anglež je vzel s seboj ostrige, Rus kaviar, Ceh plzensko pivo, Škot pa — svojega brata. di/lgaiO' & ufasi Na Angleškem so iznašli dvigalo, ki sliši. V tem dvigalu ni vozača ne gumbov za določanje nadstropja. Treba je samo vstopiti, zapreti vrata za seboj in glasno povedati, v katero nadstropje si želiš, Dvigalo se avtomatično vključi in obstane v zaželenem nadstropju. Zvočni valovi človeškega glasu se preneso po posebni foto-statični celici na mehanizem, ki oskrbi potrebne vključitve. jajo lam velikanske svečanosti z molitvami za ugodno uspevanje svilo-prejk. V starem templu Asakusa-Kvanuonu plešejo vsevprek in pojo zahvalne pesmi. * Ptacočnild, stotiU svofa ddl;zM$h - Afganistan Nadaljevanje 8 1. elt-ani pa srajco in telovnik. Zelo spretno in lepo si znajo možje oviti bele turbane okoli vezenih čepic. Vsi, domačin in gostje, čepe na bogatih preprogah, razgrnjenih po tleli, čeznje pa razpro-stro rute in postavijo pred vsakega gosta hleb kruha. Sluge prinesejo riža in mesa, za pijačo pa vina ali kislega mleka. Gostje segajo z desnico v skledo, zgnetejo spretno riž in meso v kepice in si jih mečejo v usta. Potem pride sadje na vrsto in naposled ceremonialno umivanje rok in zahvaljevanje. Dežela sama ni nikjer dolgočasna, zakaj na vsakem koraku vidiš kaj novega. Res da moraš časih hoditi po cele dneve po skalnatih pustinjah, toda zato ti pa skoraj golovo poskrbi za raztresenje kakšen Afrid ali Mar-ziris, skrit za bližnjo skalo, ki preizkuša na človeških tarčah zanesljivost svoje puške ... Drugače se pa skuša Afganistan tudi modernizirati. Celo kino ?e poznajo. Začudeno mrmraje spremljajo gledalci dogodke v razkošnem zapad-nem svetu, ki se vrste pred njimi na platnu. Čudijo se in zgražajo nnd »nagimi« ženskami, ki hodijo z neza-strtim obrazom javno v družbi moških. To je zanje ne samo nerazumljivo, temveč tudi od sile pregrešno. Najbrže je bila tudi »nagost« Amanu-lahove žene glavni vzrok, da so kralja strmoglavili. Kraljevski par se jc na svojih potovanjih po Evropi le preveč evropsko obnašal in se dal tako tudi fotografirati. Angleži so časopise s temi slikami pokupili in jih jadrno razpečali po Afganu. Tako so na docela neoporečen način pripomogli k vstaji proti Amanulahu in se nevšečnega kralja na najlepši način odkrižali... 1/HoUh/z •za si/ilaficzikt Glavni vir dohodkov japonskega naroda so sviloprejke. Zato je docela razumljivo, da pojo Japonci tem živalcam čast in slavo... Japonska je današnji dan čudna dežela, kjer podajajo stari običaji roko novodobnim pridobitvam. Vsako leto prire- SPECIJALITETA! NEDOSEGLJIVO! OPATICA KREMA 8N MILO IZ LILIJEVEGA MLEKA Opatica je zaščitni znak za pravo in neponarejeno kremo in milo iz lili-jevega mleka. — Odlikujeta se zaradi svojih nežnih in blagih sestavin ter sta za nego in olepšavo zelo prikladni. Uporaba se priporoča osebam, ki imajo zelo občutljivo kožo. — Obraz, negovan s to kremo ali z milom, postane v najkrajšem času bel, čist in gladek ko baršun. Vse nečistoče in gube izginejo za vedno. 1 lonček kremo Din 15'—. Kos mila Din 10'—. Zahtevajte povsod ali pa pišite na naslov: NOBILIOR PARFUMERIJA • ZAGREB • ILIČA 34 |DNEVNO SVEŽE PRAŽENA L.DUBL.U X -VODNIKOV TRG ST. S.— Zs čas jesenske deževne sezije se priporoča A. GASTBSAIIfM, trgovina dežnikov Ljubljana, Prešernova ul. št. 42 ki Vam nudi dežnike vseh vrst ter izvršuje popravila in preobleke v najkrajšem času po naj-solidnejših cenah. NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Mostah, Sreditka ul. 8 podružnico frizerskega salona tor strižem in čistim lase tudi za dame po zelo solidnih cenah. Za obilen obislc se priporoča STANli FERDINAND, brivnica. Pisalni stroj nai piše sam? To jo prav tako šofova želja kakor tudi strojepiščeva. Toda stroja take popolnosti ne bo nikdar. Najbolj pa se tej dovršenosti približujo WOODSTOCK, ki je višek tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — smejo biti ponosni na svoj izdelek. Woodstock ima poln in lahek udarec, pisava je čista in dovršena. Kdor Woodstock vidi — mu je naklonjen, kdor Woodstock preizkusi, spozna, da je to najboljši stroj, a kdor le nekaj časa na njem dela -s- se no inoro nikdar več ločiti od njega. Ta stroj je v Amoriki zaslovel radi svoje priročnosti in koristnih naprav in je zadnji dve leti najbolj zahtevana znamka. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: TIPKA, družba z o. z. trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana Miklošičeva cesta 13. — Tel. 29-70. Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Marijan Beloševič; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja Q, MiMlek, .vsi % Ljubljani,