Štev. 100.	V	Ljubljani,	torek	2.	maja	1939.	Leto	IV
Poštnina plačana v gotovini
Stališče Jugoslavije po posvetih z Italijo in Nemčijo v Rimu in Berlinu:
Mir na vseh mejah -
edini cilj jugoslovanske zunanje politike
Belgrad, 2. maja. Včerajšnja »Politika« prinaša iz prvega vira obsežen članek o uspehu zunanjepolitičnih razgovorov, ki jih je dr. Cincar Markovič imel z Italijo v Benetkah in z Nemčijo v Berlinu. Po uradnih poročilih o obeh obiskih je ugotovljeno, da so odnošaji med Jugoslavijo ter Italijo ter Nemčijo prisrčni, da si koristi teh treh držav nikjer ne nasprotujejo in da bodo vse tri težile za tem, da s sodelovanjem nadaljujejo. List dodaja tem ugotovitvam svoje pojasnilo in pravi: _ »Izide beneških in berlinskih razgovorov, v Kolikor je govora o spoštovanju medsebojnih koristi, je treba, kar zadeva Jugoslavijo, razumeti tako, da gre pri tem predvsem za novo zatrdilo, da bo spoštovana miroljubna jugoslovanska balkanska in podonavska politika, ki ji dajejo značaj Balkanski sporazum, jugoslovansko-romunski zavezniški odnošaji ter jugoslovansko bolgarski pakt » večnem prijateljstvu. Ta politika je: mir na vseh balkanskih mejah, mir na mejah v Podonavju in na Sredozemskem morju, mir, katerega so konec koncev zaslužili vsi balkanski narodi ne samo zaradi svoje burne preteklosti, temveč tudi zaradi svoje sedanje ustvarjalne dejavnosti v vseh smereh njihovega narodnega življenja.
V tem pogledu so beneški in berlinski razgovori dr. Cincar-Markoviča popolnoma zadovoljivi.
Milijoni za vodna dela v Sloveniji
Belgrad, 2. maja. m. Gradbeni minister dr. Miha Krek je podpisal odlok, s katerim je odprl sledeče kredite:
1. Za izvedbo melioracijskih del na Ljubljanskem Barju, ostanek kredita 478.821 din;
2. 450.000 din za izvedbo del na področju vodne zadruge DoL Lendava, in
3. 2,775.000 din za regulacijska dela na Dravi v Ptujskem okraju.
Čuda svetovne razstave v Newyorku, odprte prvega maja
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je v nedeljo ob prisotnosti delegacij 60 držav, predsednika senata, predsednika kongresa ter guvernerjev 48 ameriških držav, diplomatskega zbora ter več tisoč povabljenih osebnosti v nedeljo odprl mednarodno razstavo. Lepo vreme je omogočilo, da je začetek potekel pod najugodnejšimi pogoji. Rooseveltov govor je poslušalo čez 600.000 oseb, na razstavi ali pred vhodi. Roosevelt je prispel na razstavo ob 9.30 ter je opoldne prisostvoval banketu, ki je bil prirejen v ameriškem paviljonu in ki se ga je udeležilo 350 zistopnikov. Pred pojedino je bila parada ameriških čet ter defile delegacij držav, ki sodelujejo pri razstavi. Delilirali sta tudi delegaciji Češkoslovaške in Albanije. Govorili so poleg predsednika Roosevelta še direktor razstave Robert VVhalen, newyorški guverner Lehman, newyorški župan La Guardia ter angleški komisar sir Luis Bill, ki je v svojem govoru poudaril potrebo mednarodnega sodelovanja. Popoldne je Roosevelt odptoval v Hydepark.
Geslo, pod katerim je bila prirejena razstava, je: »Svet jutri«. V tem smislu je tudi govoril predsednik Roosevelt, ko je odpiral razstavo.
Razstava, ki je prirejena v največjem mestu sveta, je veljala 155 milijonov dolarjev (7 milijard in 750 milijonov dinarjev). Razstavo je organiziral največji ameriški organizatorski ter reklamni strokovnjak Grover A. Vhalen, ki je za to izbral edino razpoložljivo ozemlje, močvirja na otoku Long lslandu, kamor so svoje čase odvažali newyorške smeti.
Najel je brezposelne, ki so v 190 dneh izkopali nad 17 milijonov kubičnih metrov smeli in zemlje, izsušili ves prostor, nasadili 10.000 dreves ter 250.000 grmov ter na milijon raznih cvetic. Vse ozemlje so morali ojačiti s 30.000 bruni dolgimi po 30 m, katere so zabili v tla. Zatem so šele začeli s stavbami.
Na razstavi sodeluje 62 držav. Paviljoni so razporejeni okrog jezera, kjer bodo razne vodne prireditve. Glavna »čuda« razstave so: simbolična krogla in obelisk, v obli je ponazorjen sončni sestav z glavnimi zvezdami in ozvezdij. Profesor Einstein bo tu razkazoval kozmične žarke; žarek z zvezde Arkturus, ki je prvi večer vžgal razsvetljavo na razstavi. Nadaljna čuda so še: bitke mikrobov, posnetek Victorijskih slapov ter oranžnih nasadov iz Floride, ki bodo umetno zorili pomaranče s pomočjo umetne luči; ogromno človeško oko, v katero bo lahko šlo osem ljudi hkratu, modrostni zob 9 m visok, v katerem bodo dajali podatke o vseh zobnih bolenzih, itd. itd.
Razstava še ni dovršena, 50.000 delavcev je še noč in dan na poslu pri raznih stavbah. Vsi hoteli v Nemyorku so polni, razen tega je za bivališča gostom prirejenih veliko število parnikov. Restavracijski prostori na razstavi so toliki, da bo 250.000 gostov hkratu jedlo.
Razstava je prirejena — kakor so poudarjali vsi govorniki ob začetku v slavo človeške omike ia mirnega dela.
Z razgovori, ki jih je romunski zunanji minister imel v Berlinu in ki jih ima zdaj v Rimu, so ti posveti našega zunanjega ministra nov element pokoja in miru v tem našem balkanskem in podonavskem delu Evrope.
Pri beneških posvetih je bilo govorjenja tudi o Madžarski, s katero danes Jugoslavija živi v od-nošajih dobre soseščine in glede katere je možnost za še tesnejše sodelovanje, ne da bi to škodilo prijateljskim zvezam Jugoslavije z drugimi sosedi. Nedavne medsebojne manifestacije so odprle pot koristnemu razumevanju med jugoslovansko in madžarsko vlado. Gotovo je, da bi tako tes-
nejše sodelovanje med sosednima državama poma-
falo k popolni utrditvi razmer v Podonavju, česar ugoslavija odkritosrčno želi.
Da so te želje na obeh straneh, kaže nisanje madžarskega tiska, ki po beneških razgovorih pravi, da daje sedanji položaj v vsakem oziru možnost za ustvaritev popolnega zaupanja med Jugoslavijo in Madžarsko, tako da bo po duhovnem zbližanju na vseh področjih prišlo do odkritosrčnega sporazuma med tema državama. Vsa dejstva, ki se kažejo kot neposredne posledice beneških in berlinskih razgovorov, bodo mogla imeti samo zazG-n-Ijive spehe.
Poljski odgovor na odpoved nemško* poljskega sporazuma
Poljska bo zahtevala nova poroštva za svoie pravice v Gdansku
Varšava, 2. maja. Uradno stališče poljske vlade do Nemčije po Hitlerjevem govoru je naslednje: Nemčija je v zadnjem času pokazala svoje stališče do mednarodnih obveznosti s tem, da si je prisvojila Memel, da je odpovedala nemško— angleški pomorski sporazum, ki ni vseboval nobenega določila o odpovedi, ter s tem, da je odpovedala na prav tako enostranski način sporazum o nenapadanju med Poljsko in Nemčijo, katerega odredbe so predvidevale odpovedni rok 6 mesecev. Težnje Nemčije glede Gdanska imajo verjetno namen, da Poljsko odstranijo z Baltiškega morja. Toda vsi vedo, kako velik pomen ima obala tega morja za Poljsko državo in njeno bodočnost. Zaradi tega je nastal položaj, da bo Poljska prisiljena razširiti svoje zahteve glede jamstva za svoje pravice v Gdansku.
»Gazeta Polska« piše, da je popolnoma odveč govoriti o tem, kdo je omogočil diplomatično zvezo med Poljsko in Anglijo, kakor tudi o tem, kdo je bil upravičen obvestiti nemško vlado, kaj je Beck delal v Londonu. Beck je imel namen Obvestiti nemško vlado v angleško-poljskem spo-
razumu po diplomatični poti, toda nemški veleposlanik v Varšavi je, žal, bil v Nemčiji. Zaradi tega se je Hitler mogel sklicevati edino na vesti listov, ko je govoril o poljsko-angleškem sporazumu.
Drugi listi pišejo, da je Gdansk zdaj sicer po prebivalstvu nemški, da pa je v zgodovini vedno bil poljsko mesto in da predstavlja naravni izhod Poljske na morje. Ce Gdansk izgubi sedanji položaj in se priključi Nemčiji, bo gospodarsko uničen, ker je zaledje poljsko in bi Poljska potem ves svoj promet usmerila na Gdinijo, ki je danes najmodernejše pristanišče ob Baltiškem morju. Poljska ne bi nasprotovala narodnem sožitju Gdanska z Nemčijo, ne more pa dovoliti, da bi si ga Nemčija priključila. Ker Gdansk brez zaledja ne pomeni nič, bi priključitev mesta služila samo za pretvezo, da bi z njo Nemčija zahtevala še zasedbo zaledja, to je tako imenovanega hodnika, ki pa je poljski in je bil vedno poljski, saj na njem prebiva komaj 20 odstotkov Nemcev. Hitlerjeve pritožbe, da hoče Poljska pomagati pri obkolje-vanju Nemčije, so ničeve, res je nasprotno, da je Nemčija,.s pomočjo Litve in Slovaške hotela obkrožiti Poljsko.
Določila angleškega zakona o obvezni vojaški službi
London, 2. maja. o. Na včerajšnji seji je vlada sprejela končno besedilo zakona o obvezni vojaški službi in je bil zakon tudi objavljen. Vsebuje naslednja določila:
Vsi mladeniči med 20. in 21. letom so obvezani služiti v vojski, razen če jih zdravnik proglasi za nesposobne ali pa so v sodni preiskavi, Popis nabornikov bo izvedlo ministrstvo za delo. Takoj po vpisu bo rekrut zdravniško pregledan, nakar bo dobil poziv za vstop v vojsko, in to v roku 10 dni. Vsak novak se bo udeležil 6 mesečnega vojaškega tečaja, nakar bo za dobo 3 in pol let pripadal pomožnim edinicam, ali pa bo dodeljen rezervam. Delodajalci ne bodo smeli po 6 mesecih, ko se vojak vrne z vaje, odbiti, da ga sprejmejo nazaj v službo pod istimi pogoji, kakor jih je imel pred odhodom v vojsko. Vojni minister je pooblaščen, da zadrži določen odstotek voja-
kov, ki so končali 6 mesečni tečaj, še naprej v pomožnih edinicah. Ministrstvo za mornarico ima pooblastilo, da osnuje posebne rezerve, katerim bodo dodeljeni vojaki, ki so končali šestmesečni tečaj, Zakonski predlog daje kralju pooblastilo, da razširi veljavo teh odredb na severna Irsko ter odredbe tudi spremeni. Za zdaj veljavnost zakona verjetno ne bo razširjena na Irsko, razen ob posebni potrebi. Irci, ki živijo v Angliji, bodo tudi obvezani služiti v vojski. Isto velja za državljane dominionov, razen ako že pripadajo vojnim edinicam kakega dominiona. Po tem zakonu bo poklicanih na vaje okoli 200.000 novakov, ki bodo poklicani v 4 rokih, in sicer vsakokrat po 50.000.
V Moskvi so izpustili inženirja Bogviča, ki je francoski državljan in je bil 18 mes»—' "or* *><wJ sumom vohunstva.
a
■ •
JUGOSLOVANSKE *
- TISKARNE ,
, . DOLGO
NEMll
IN
NA SODELAVCE '
NASOGRADI
TEMOGOCNEODUCNE
:
V PODJETJU STE RASLI, PODJETJE JE RASLOZ VAMI A NAM NUDILO DELA IN KRUHA
',	..iv?'	v :.Y
V UUSUANI.Dt« Uv*Ml93<JtfM
" Kil!
> « • I
Vesti 2. maja
Uslužbenci -svojemu ravnatelju
To krasno diplomo, delo faktorja J. Trpina, je usluibenstvo Jugoslovanske tiskarno poklonilo ob skupnem izletu na Bledu svojemu dolgoletnemu zaslužnemu ravnatelju gospodu K. Čeču.
Predsednik romunske vlade Calinescu je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da Romunija ne bo odstopila nikomur niti pedi svoje zemlje, ker odstop zemlje ni vprašanje političnih spletk, marveč vprašanje romunskega naroda, ki bo znal svojo zemljo braniti.
Albanski kralj in kraljica sta včeraj odpotovala iz Soluna v Turčijo, kjer 6e mislita nastaniti.
Za prvi maj sta Hitler in maršal Goring imela včeraj v Berlinu govore, v katerem sta slavila priključitev novih pokrajin k Nemčiji in slavila nemške napore za ustalitev in napredek gospodarstva.
Italijanska Vzhodna Afrika šteje po podatkih prvega ljudskega štetja v Abesiniji 10 milijonov prebivalcev.
Madžarski trgovinski minister Kunder je danes odpotoval na uradni obisk v Rim.
Predsednik grške vlade Metaxas ie za prvi maj imel govor, v katerem je dejal, da Grčija letos že tretjič vež ne slavi prvega maja pod rdečim, temveč pod sinjim in belim nebom — barvi grške zastave. Sedanja vlada je državi zagotovila socialni mir in dala prebivalstvu delo.
Vea letalski promet je ustavljen v Tripolisu zaradi silnih peščenih viharjev.
Nova določila za utrjevanje angleške obale ob Ro-kavskem prelivu je izdala vlada. Razširili so vsa letališča ob obali ter pripravljajo velika skladišča in orožja za ladje.
Zveza nemških društev na Madžarskem je imela v nedeljo zborovanje in velike manifestacije, pri katerih so govorniki naglašali, da je Nemčija vedno bila ob strani Madžarske in da bo tako tudi nadalje, zaradi česar pričakujejo madžarski Nemcj vseh pravic zase.
100 ljudi je bilo bolj ali nianj ranjenih pri silovitem pretepu, ki so ga v arabskem delu _ Alžira povzročili senegalski francoski vojaki, nad katere je moralo vojaško poveljstvo poslati druge čete s strojnicami, da so jih pomirili.
Poskus rekordnega poleta iz Moskve čez Islandijo v Newyork se je ponesrečil. Letalski polkovnik Kokkinaki se je moral v sili spustiti na nekem otočku pred Kanado, pri čemer si je polomil več reber. Od nameravanih 11.000 km jih je preletel samo nekaj nad 6000.
Romunski zunanji minister Gafencu je bil včeraj sprejet pri italijanskem vladarju, nato pa je imel dolg posvet s poljskim poslanikom v Rimu,
V mednarodno mesto Tanger je danes priplula španska ladja »Ulcani«. Zgodila-se je prvič po začetku španske državljanske vojne, da je španska vojna ladja obiskala to mesto.
Francosko-turški vojaški posveti
Carigrad, 2. maja. o. V turških krogih se vzdržujejo vsakega tudi najmanjšega pojasnila o vsebini« razgovorov, ki jih ima namestnik sovjetskega zunanjega ministra Potemkin te dni v Ankari Navzlic temu vlada mnenje, da je ta obisk izrednega političnega pomena, nič manj pomembni pa niso posveti, ki jih ima francoski general Vejrgand, bivši načelnik generalnega štaba, z generalnim štabom turške vojske, zlasti z maršalom Fevzijem čakmakom. Eden kakor drugi obiA naj bi Turčijo pridobil za to, da se pridruži francosko-angleško-ruski zvezi proti Italiji in Nemčiji. Ni znano, kaj misli Turčija zahtevati kot plačilo za sodelovanje v tej zvezi,
Osredn'e tajništvo Delavskih zborn e e zasedalo
Ljubljana, 2. maja.
Dva dni je trajalo ljubljansko zasedanje Centralnega tajništva Delavskih zbornic. Na seji je prebral svoje poročilo vršilec dolžnosti tajnika osrednjega tajništva Ljubomir Mitič. Ljubomir Mitič je poročal o prevzemu pisarne centralnega tajništva, ki jo je bil prevzel od bivšega tajnika Bogdana Krekiča ter o stanju, ki ga je bi) našel ob prevzemu. Prav tako je podala svoje poročilo tudi izbrana komisija, ki je bila pregledala vse finančno poslovanje centralnega tajništva v letu 1938. Po dvodnevnem razpravljanju, ki so 6e ga udeleževali člani odbora Centralnega tajništva tei izvedenci (Rojc iz Splita, Pfajfer iz Zagreba, Spasič iz Novega Sada Mitič iz Belgrada, Tocigl iz Splita, šiletič iz Zagreba. Milojevič iz Skoplje, Preželj iz Ljubljane, Dobrič iz Splita, Besermenij iz Novega Sada), je odbor Osrednjega tajništva soglasno sprejel vsa poročila ter soglasno sprejet tudi sledeče sklepe:
1. Da Bogdan Krekič, bivši tajnik, ne dobi razrešnice za svoje finančno poslovanje v 1. 1938
2. Pregled nad celokupnim poslovanjem Osred njega tajništva Delavskih zbornic od časa, ko je bilo ustanovljeno, pa do dolžnostne razrešitve biv šega tajnika Bogdana Krekiča, bo poverjeno po-sebe izvoljenemu odboru.
3. Najdalj v treh mesecih mora biti sklican kongres vseh Delavskih zbornic.	t
4. Predložen mora biti načrt za spremembo in dopolnilo uredbe o preskrbi nezaposlenih delavcev, in sicer vse spremembe in dopolnila, ki jih je bil za ta načrt na temelju popolne samoupravi izdelal posebni, na ljubljanski seji izvoljeni odboi Osrednjega tajništva, ki je tudi dokončno uredi* načrt vseh sprememb. Ta načrt je odbor Osred njega tajništva soglasno sprejel.
5. Na pristojnem mestu je treba zahtevati takojšnjo dolžnostno razrešitev za upravnika Osred nje uprave za posredovanje dela dr. Maria Krm potiča
6. Odbor Osrednjega tajništva je sprejel na znanje obvestilo vršilca dolžnosti tajnika Ljubu mira Mitiča, ki je sporočil, da je minister za so cialno politiko in narodno zdravje potrdil izvolitev Dragoslava Milojeviča za tajnika Osrednjega odbo-ra. Razen tega je bila na zasedanju rešenih št mnogo važnih tekočih vprašanj, ki zanimajo vse Delavske zbornice ter delavske in nameščenske organizacije.
Predsednik g. Kozamernik ie nato zaiti inči) zasedanie
Prvi maj osebja Jugoslovanske tiskarne
Avtobusni Izlet 810 uslužbencev na Brezje in na Bled
Ljukijana, 2. maja.
Najlepša proslava delavskega praznika prvega maja, kar jih je bilo deležno ljubljansko delavstvo včeraj, je bil nedvomno majniški izlet osebja Jugoslovanske tiskarne na Brezje in na Bled. Lastništvo največje slovenske in jugoslovanske — z malo in veliko — tiskarne je uslužbenstvu priredilo ta izlet iz dveh namenov: da bi se prav na ta dan manifestirala vzajemnost delodajalcev in delojemalcev ▼ katoliškem podjetju ter ustvaril čim prisrčnejši odnos med njimi — v korist obojih; drugi namen pa je bil, združiti s tem praznikom zunanje slovo dolgoletnega in zaslužnega ravnatelja tiskarne g. Karla Čeča, ki zapušča tehnično ravnateljstvo tiskarne in bo odslej svoje sile in svoje obilne gospodarske skušnje uveljavljal v vrhovnem vodstvu tega velikega grafičnega in knjižnega podjetja.
Prireditelji izleta so obojnemu namenu zadostili v popolni meri — kakor najbolje dokazujeta potek in razpoloženje izleta.
Pred osmo uro zjutraj je po Ljubljani vzbujala pozornost dolga kolona največiih ljubljanskih avtobusov — sedem po številu. Ti so izpred tiskarne odpeljali vsega skupaj 220 uslužbencev, članov vodstva ter zastopnikov listov, ki jih tiska Jugoslovanska tiskarna. Z izletniki se je peljal gen. tajnik poslovodstva g. Košiček, ravnatelj g. Ceč, novi tehnični vodja g. Kramaršič ter nad-faktor g. Kapelj, ki sta vodila tehnično organizacijo izleta, faktorji in voditelji vseh tiskarniških oddelkov, razen tega pa še celoten pevski zbor 3črnega« pevskega društva »Grafike« s predsednikom g. Dachsom in orkester tega društva z dirigentom Peretom.
,V dobri uri so avtobusi ob' krasnem, res prvomajskem vremenu prebrzeli spodnji del Gorenjske ter izkrcali ogromno družbo pred božjepotno cerkvijo na Brezjah. Tam je bila najprej maša, ki jo je daroval g. tajnik Košiček. Pri maši je ubrano pel moški zbor »Grafike«, ki ga je dirigiral gosp. Jeločnik, orglar pa je zborov pevovodja g. Cerar.
Po službi božji so se izletniki porazdelili po posameznih restavracijah k zajtrku. Razpoloženje je bilo že v začetku izleta izborno, brez togosti in brez nepotrebnih meja, vso delovno skupino je prevevalo pravo tovarištvo.
Po postanku na Brezjah so se izletniki odpeljali na Bled, od tam pa do Zasipa. Tu so izstopili ter peš krenili skozi Vintgar, avtobusi pa so prišli ponje v Gorje ter jih odpeljali na Bled. Kosilo je bilo prirejeno v krasni restavracijski dvorani Park-hotela. Za izborno organizacijo tega dela izleta na Bledu gre zahvala ravnatelju Park-hotela g. Trefaltu in njegovemu osebju.
H kosilu sta se pripeljala iz Ljubljane še
predsednik  »	_ *_	vseuč.
prof. dr. Odar	ter tajnik	g. sv.’	Čadež.	Med ko-
silom je odlično igral orkester »Grafike«.
Ob koncu kosila je povzel besedo predsednik
, dr. Odar, ki je v lepem govoru poudaril
dvojni pomen	današnjega	praznika v	podjetju.
Očrtal je zasluge ravnatelja Čeča za Jugoslovansko tiskarno, ki se je prav po njegovem žilavem deln, sposobnosti in požrtvovalnosti razvila v najmočnejše in najmodernejše tiskarniško podjetje na Balkanu. Kot	posebno zaslugo	ravnateljevo je
podčrtal dejstvo, da je znal ravnatelj Ceč delati vedno v soglasju z uslužbenstvom, kar Je pri takem podjetju še posebnega pomena. Govor je končal z željo, da bi vsi tudi v bodoče delali po tem vzgledu in s prošnjo, da bi ravnatelj Ceč na svojem novem vodstvenem mestu posvečal svoje bogate sile in skušnje uspehu in napredku podjetja kakor do zdaj.
Za njim je spregovoril ravnatelj g. Karel Čeč, ganjen nad vsemi izrazi spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti, ki jih je bil deležen na ta dan. Očrtal je svojo delovno pot v slovenskem tiskarstvu ne v svojo hvalo, marveč v vzgled zlasti mlajšemu uslužbenstvu, ki na njem vidi, kako je z žilavo energijo in z naporom vseh sposobnosti moči ustvariti podjetje, ki nele zadostuje svojemu gospodarskemu namenu s tem, da daje kruha tolikim ljudem in rodbinam, nele idejnemu namenu, za katerega skrbi s tiskano besedo in s sliko, marveč tuai vsemu slovenskemu narodu in njegovemu uveljavljanju na vseli kulturnih področjih. Poleg strokovnih ciljev je bil ravnatelju Čeču že od vsega začetka, ko je po izučenju vstopil v tedaj neznatno Katoliško tiskarno, glavni namen, da iz tega podjetja ustvari slovensko tiskarsko ustanovo, ki bo s svojo kvaliteto in s svojim obsegom izpodrinila in uničila dotedanjo moč nemškega tiskarstva v Sloveniji, kar mu je že po nekaj letih uspelo tako, kakor ni nihče pričakoval. V govoru se je zahvalil vsem, ki so ga pri tem delu moralno in tvarno podpirali ter imeli razumevanje zanj, zlasti pokojnemu nadškofu dr. A. B. Jegliču, pokojnemu proštu A. Kalanu, pokojnemu dr. Evgenu Lnmpetu, dalje svojim velikim in malim sodelavcem, ki jih je že večina na onem svetu, ki so pa s svojim vztrajnim delom pomagali staviti to ponosno stavbo. Navzoči so vsem zaklicali trikrat slava!«. Na koncu govora je ravnatelj omenil strogo, toda lepo razmorje, ki jo vedno vladalo
med njim in uslužbenstvom in izrekel željo, da bo ta dediščina ostala še naprej in bo ena najlepših odlik tiskarne, o kateri je ravnatelj dejal, da se mu ves dolgi čas dela v njej zdi podoben enemu samemu prelepemu sončnemu dnevu — kakor je bil včerajšnji.
Govor so vsi izletniki pozdravili z navdušenim odobravanjem, nato pa je glavni zaupnik grafičnega delavstva v podjetju g. Dežman izročil ravnatelju krasno diplomo na pergamentu, delo gosp. Trpina. Pri tej priliki je imel kratek nagovor, v katerem je izrazil zahvalo grafičnega delavstva ravnatelju za vse njegovo razumevanje in prizadevanje, ki se je pokazalo zlasti ob bojih grafikov za obstanek.
Pevski zbor »Grafike? je pod vodstvom pevovodje Cerarja zapel grafično himno in še nekaj pesmi, nato pa so se izletniki z velikim številom blejskih »ladij« odpeljali na otok, tam pomolili, zapeli, pozvonili, se pofotografirali, nato pa se popeljali na okrog ter se vrnili v Park-hofel, kjer je bila prirejena južina. Ravnatelj Ceč je še enkrat povzel besedo in se zahvalil pevskemu zboru »Grafike« in njenemu orkestru, ki sta tako lepo skrbela za razpoloženje na tem prelepem izletu ter zaslužita vse priznanje in upoštevanje ob vsaki priliki in potrebi.
Za tem se je razvila ob petju zbora in ob igranju orkestra vesela zabava, ki je krasno zaključila izlet. Vsi udeleženci so se le neradi v poznem večeru vkrcali na avtobuse ter se prepevajo odpeljali v Ljubljano. Njihovo veselje in njihova hvaležnost sta najlepše priznanje za razumevanje; ki ga je pokazalo podjetje do svojega osebja in najboljši dokaz, da ie izlet dosegel svoi namen.
Ban Natlačen v Slovenskih goricah
Ljubljana, 2. maja.
* Včeraj je ban dr. Marko Natlačen nadaljeval inšpekcijsko potovanje po štajerskem v spremstvu okrajnega glavarja dr. šiške in svojega tajnika dr. Kovačiča. Ob prihodu bana v št. Lenart so z gričev pokali topiči, a v trgu so se zbrali ob slavolokih predstavniki oblasti, občin, fantovskih odsekov in dekliških krožkov, Kmečke zveze, gasilcev in drugih prosvetnih in kmetskih društev. Prišla sta tudi narodna poslanca Žebot in Špindler. Bana dr. Natlačena je zbrano ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Prvi ga je nagovoril župan dr. Stupica, nato pa v imenu duhovščine vsega okraja dekan g. Do-minsek od Sv. Benedikta. Prav tako so banu izrekli dobrodošlico zastopniki društev, ki so se udeležila sprejema. Ban dr. Marko Natlačen se je za pozdrave prisrčno zahvalil. Končno je v imenu prebivalstva spregovoril poslanec Špindler, ki je razlagal potrebe okraja. Po sprejemu je ban sprejemal v poslopju sodišča odposlanstva županov, duhovščine, uradov ter kulturnih in gospodarskih organizacij.
Popoldne si je ban dr. Natlačen s svojim spremstvom ogledal gradnjo nove banovinske ceste Sv. Lenart—Sv. Benedikt. Odtod se je odpeljal skozi Sv. Jurij v Marijo Snežno, kjer mu je ljudstvo priredilo prisrčen sprejem. Po pozdravih se je ban odpeljal v Cmurek, kjer so ga pričakovali glavar dr. Farčnik, domači župan, župani bližnjih občin, okrajni glavar iz Murske Sobote dr. Bratina, poslanec Bajlcc. zastopniki šol, uradov in obmejnih oblasti. Skozi okrašene Apače je ban nadaljeval pot v Gornjo Radgono. Vse mesto je bilo v zastavah. Pred občinsko hišo se je zbrala velika množica domačinov in okoličanov, številne čete slovenskih fantov in deklet, gasilci, Sokoli, kolesarji
Ljubljana od včeraj do danes
Lep je bil včerajšnji prvi maj, tradicionalni
delavski praznik. Množice, ki eo praznovale, so že navsezgodaj odšle iz mesta v prirodo. Tudi časnikarji so se odpravili, kajti prvi maj je tudi njihov dan. V maj smo stopili z lepim pomladanskim dnem. Prvi maj je minul v spodobnem redu in miru. Lepo vreme se je obdržalo prav do večera, sele v prvih nočnih urah so se na nebu začelo počasi in neopazno od vseh strani zgrinjati temne meglice in oblački. Kaj medlo se je počutila med njimi luna. Pozno ponnci 6e je oblačni zastor do kraja potegnil čeznjo. Davi je bilo nebo že docela oblačno. Mrzel dež je začel naletavati že v prvih jutranjih urah. Nekateri napovedujejo, da bodo zdaj prišli_ deževni dnevi, da nadomeste, kakor se spodobi, tisto, kar je bilo zamujenega v aprilu. Trdijo, da 6i spomladi ni mogoče misliti brez dežja. Mokrota mora biti, če je že ni v marcu in aprilu, potem je bilo to 6amo znamenje, da bomo imeli deževen maj. Radovedni bomo, če se bodo stara opazovanja uresničila tudi letošnjo pomlad.
Bivši mornarji to zborovali
V salonu pri »gestici« je bil občni zbor ljubljanskega odseka ter glavne uprave Združenja bivših mornarjev. Tega zborovanja se je udeležilo članstvo v prav lepem številu, prisotni pa so bili tudi ljubljanski, mariborski in tržiški delegati.
Najprej je zboroval ljubljanski odsek, ki je izvolil novi odbor s starim predsednikom g. Viktorjem Bizjakom ter odborniki Havličkom, Hmeljakom, Kržišnikom in Drnovškom. Izvoljeni pa so bili nato še delegati ljubljanskega odseka za glavno upravo. Nato je zborovalce pozdravil podpredsednik glavne uprave g. Rudolf Štrus, ki je pozval tovariše, naj bodo stvarni ter naj vrste organizacije podpro s konskrutivnim delom. Potem pa je kot namestnik odsotnega predsednika g. Vekoslava Bavdeka pričel zborovanje glavne uprave. Pozdravil je s toplimi besedami delegate iz Maribora, Celja. Kranja ter Tržiča, zahvalil pa se je tudi vsem tovarišem, ki eo pomagali z delom za napredek Združenja bivših mornarjev.
O delovanju organizacije je najprej poročal tajnik g. Leopold Detela, za njim pa blagajnik Vladimir Orazem ter preglednik Božo Kolman. Delo je bilo kljub raznim oviram precej živahno. Uprava je poskušala navezati stike s podobnimi organizacijami v inozemstvu, zunanji dogodki pa so te načrte zavrli, Poskušala je v svoje občestvo pritegniti tudi vse bivše mornarje, ki so doslej stali ob strani. V tem ni popolnoma uspela, ker ni povsod naletela na potrebno in pravilno razumevanje. Tudi v bodoče bo posvetila svojo polno skrb tej nalogi. Združenje Štej zdaj 6kupno 148 članov. Uprava si je postavila nalogo, da vzbudi v širokih krogih čim večje zanimanje za 6voja prizadevanja in za misel, ki vodi organizacijo. V tem pogledu je bilo izdelanih že več pametnih predlogov, ki so bili tudi že izvršeni. Blagajnik je sporočil, da je stanje v blagajni aktivno, vendar pa ni zadovoljivo.
Pri novih volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik: g. Rudolf Štrus, podpredsednik: g. Vekoslav Bavdek, tajnik I.: g. Leopold
Detela, taj'nik II.: g. Drago Drnovšek, blagajnik: g. Vladimir Ražem, odborniki: gg. Mihelič, Kopu-žar, Inkret, Ralek ter Ahčan, njihovi namestniki: gg. Singalin, Kordelif, Jarc, pregledniki: gg. Ro-senwirth, Hebat in Kolman. V odboru so avtomatično tudi vsi predsedniki odsekov (za ljubljanskega g. Viktor Bezjak, za mariborskega g. Jože Povodnik, za tržiškega g. Jože Dolinšek).
»Odjemalcem udobje, dober dom uiluibencem I"
To pravilo je vodilo tvrdko Bala, ko 6e je lotila zidave nove, velike zgradbe, ki se je zdaj dvignila do vrha s tal tam ob oglu Aleksandrove ceste in Šelenburgove ulice. Tako jo dejal direktor g. Kavec v 6vojem nagovoru ob likofu, ki ga je bilo podjetje priredilo v nedeljo dopoldne na prijetni terasi nove stavbe. Iz njegovega govora povzemamo naslednje misli:
»Sprva so mnogi govorili, čemu bi v Ljubljani gradili novo stavbo, ko pa bi stara lahko 3e zalegla za prihodnjih sto let? Nismo jim odgovarjali, ker smo dobro vedeli, kaj hočemo! Danes 6ino prešii v novo, moderno dobo, ki je z novimi pridobitvami dala svojsko znamenje tudi človeku. Večje so možnosti, večje pa bo tudi zahteve. Drugače živimo dandanašnji kakor so živeli naši starši. Človeku, ki je soudeležen pri Izboljšani proizvodnji, je treba dati tudi primernega prostora, v katerem bo sodeloval pri dviganju in izgrajanju te proizvodnje. Naše geglo in pravilo za ravnanje je in ostane, da je treba dati odjemalcem udobje, uslužbenskemu osebju pa dober dom! Dolga in težka je bila pot do rezultata, do trenutka, ko je bil »Dom dela« zgrajen. Zdaj je ta pot končana s polnim uspehom.* G. Kavec se je nato zahvalil vsem sodelavcem, predvsem g. inž. Dedku. inž. Turnšku, stavbeniku g. Bizjaku, g. Seligerju, g. Cememjaku ter »'sem delavcem, ki so vestno opravljali svoje delo pri graditvi ponosne stavbe. Ob zaključku svojih izvajanj je nato pozval vse prisotne, naj zakličejo trikratni »Živio« našemu mlademu kralju Petru II. ter naši lepi domovini Jugoslaviji.
Obsežen seznani ponesrečencev
V ljubljansko bolnišnico je bilo sprejetih tokrat kar precejšnje število ponesrečencev.
Služitelj pri mestnem poglavarstvu Friderik Šaher je padel s kolesa ter se poškodoval na nogo.
KBsel Hilda, hči delavca pri gozdni upravi v Kočevju, se je hudo poparila s kropom po životu.
Janez Stare, brezposelni delavec iz Ljubljane, je padel ter si zlomil nogo.
Krojaški mojster iz Ljubljane Ivan Kvas je padel s kolesa in se pobil.
Brezposelnega delavca iz Kamniške Bistrice Janeza Pustoslemška je neznanec ustrelil v nogo.
Kosem Fridolln, sluga v ljubljanski Narodni tiskarni je padel s kolesa ter sc potolkel po glavi.
Ivana Sever, delavka v tovarni Hribernik v St. Vidu nad Ljubljano, je šla po cesti. Pridrvel
in člani Jadranske straže ter šolska mladinaf, ki je tvorila Špalir in v pozdrav banu mahala z državnimi zastavicami. Navzoči so bili tudi vsi župani sodnega okraja Gornja Radgona, vsa duhovščina, zastopniki uradov ter zastopniki uradov ter zastopniki kulturnih, gospodarskih in kmetskih Organizacij. Prvi je bana pozdravil zastopnik občine Hrastelj, za njim pa domači župnik g. Gaber. Skupina šolskih deklic pa mu je izročila šopek slovenskih nageljev.
Ban dr. Natlačen se je za pozdrave zahvalil z govorom, ki ga je množica večkrat z navdušenimi vzkliki prekinjala. Nato pa je godba »Mura« zaigrala državno himno. Ko je obšel čete fantovskih odsekov, dekliških krožkov in gasilcev, je g. ban odšel v občinsko hišo, kjer je sprejemal odposlanstva uradov, občin in raznih društev.
Filmi
»Izgubljena palrola« (Kino Union). Češko filmsko delo, sicer že nekoliko starejšega datuma, pa vendar v današnjih časih, ko se na marsikakšno stvar v svetu oziramo s čustvi in z radovednostjo, ki jo prevzema pieteta, dovolj aktualno. Režiser Binovec, ki _se je bil v svojih zadnjih delih (dve smo k sreči videli letos v kinu Unionu) pokazal prav solidnega, morda celo najboljšega sodobnega češkega režiserja (»Poročnik Repkin«) je bil i nalogo, naj bi filmal znano dramo pisatelja Fran-tiška Langerja (»Konjeniško patrolos smo gledali ze v ljubljanski drami) postavljen pred težavne probleme, ki mu pri reševanju niso vselej uspeli. Drama ostane le drama, zlasti še, če njena zgoščenost in napetost nahaja izključno vse težišče v ostrem dialogu, ki se odvija pred nami v zaprtem prostoru, v katerega prihajajo zunanje spremembe, odnosno glasovi o njih le posredno, težko je razbijati v takem primeru dejanje in menjavat^ prizorišča. Dramatičnost snovi se na ta n.acin	razrahlja.	Langerjeva drama je izra-
zito gledališko, odersko delo — o tem nas pre-pr!®?	1	"(novcev film, ki sicer ni brez nekih
odličnih kvalitet: dobre podrobne igre znanih Voj-tc, Repe, Stepinka, imenitnih pokrajin, nekaterih pretresljivo doživetih in prikazanih scen ter glasbene spremljave, ki je prvovrstna. Ob kraju zadoni iz filma nekaj akordov, ki nas vse skupaj dandanašnji zadenejo v srce, saj smo vsi sinovi velike slovanske družine, ki samo zazdaj še ni bil« povezala vrst.
»Zakonolom« (kino Malica). Spet je križ z naslovi. Zagrebški Judje so izvirni francoski naslov »La Vierger folle« prevedli s »Preljubo«, Ljubljančani so za njimi prestavili »Zakonolom«. Le čemu? V začetku filma je simbolični prizor, ki kaže kipe s svetopisemskimi nespametnimi devicami, ob kraju se svetilka nespametne device gasi s črnim dimom. Čemu ne bi torej pustili izvirnega naslova »Nespametna devica«?
Vsebina filma je zajeta iz žalostnih globin življenja, a zgodba ni obravnavana seuzacij-sko, temveč z žalostnimi barvami prikazuje trhel nravni ustroj in moralno brezsmernost moderne »boljše družbe« — svet, ki je zaradi svoje notranjo praznote vreden prej pomilovanja kakor obsodbe. Hladni razumski zakoni, ki jih vodi in uničuje razum, katerih usodno puščobo pa zdaj pa zdaj presekajo izbruhi srca, nebrzdani in grešni.
Glavne vloge igrajo Victor Francen, ki je
E o dolgem času spet enkrat nov, ter Annie •ucauxova in Juliette Fabre, ki nas s sijajno igro prepričujeta, da je vrsta odličnih igralcev v Franciji neizčrpna. Režija je delo velikega umetnika Diamant-Bergerja, ki kaže življenje skozi prizmo velike izkušenosti in smisla za strnjeno prikazovanje življenjskih podrobnosti, da nas s slogom svojega filmskega dela osvoji.
Z motornim kolosom v avtobus
Včeraj^se je pripetila v bližini Frama pri gostiln^ »Finžgar« na državni cesti usodna motoci-plisticna nesreča. Anton Filipčič iz črne se je peljal iz Maribora proti Slovenski Bistrici z motornim kolesom. Na zadnjem sedežu je Bedela posestnica Marija Golob. Na ovinku pri gostilni »Finžgar« se je nenadno pred njima pojavil avtobus. Filipčič^ je hotel hitro ustaviti svoje motorno kolo, pri tem pa mu je počila pnevmatika ter je izgubil oblast nad vozilom. Zaletel se je z vso brzino v avtobus ter obležal nezavesten na tleh. Njegova sopotnica je odletelu v velikem loku čez cesto, pri tem pa dobila k sreči lo lažje poškodbe.
Je avtomobil ter jo vrgel vstran. Severjeva se je pri padcu potolkla po nogah in po glavi.
Hudo uro sta imeli dve ženici: neka A. P. ee je zakadila v R. M. ter jo tako nabila, da se je R. M. morala zateči v bolnišnico.
H*rwey Allem
164
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
»Ali išče gospod hotel? Pomagam mu lahko z najboljšimi priporočilu Mlad mož, kot ste vi, z mnogo denarja in vročo krvjo želi živeti svobodno in neprisiljeno, linam zveze z zelo ljubeznivo damo v Faubourgu, Sainte Mario. Mati Marija je črnka; kuha za sladokusce; pri njej se živi nemoteno. Lahko razgrajate kolikor hočete. Postelje eo Udobne. Tam boste našli najbolj dražestno družbo...«
Prezračil je evoje častitljivo pokrivalo In vzel iz njega umeten pergament, poslikan a tenkimi miniaturami, in ga razvil pred Anto-nievimi očmi. Bila je vzorna karta nnjčednejših svinjarij.
»Sami prtetni portreti,« je šepetal doktor Connnd. »Umetnik je izseljenec iz Versaillesa. Za vsak kos mi je računal en dolar.«
Antonio se mu je na glas zasmejal. Škot MacQuiston, ki je stal poleg njega, je nagonsko z obema rokama segel v oba plaščna žepa, kjer je imel denarnico.
»Obrnite se raje na tega gospoda. Zdi se ml, da ee počuti osamljenega,« je rekel Antonio razposajeno in se ga otresel.
Komaj kakih deset korakov oddaljen od brega je zaslišal odmev svojega smeha. Presenečen se je obrnil in iskal vzreke tega nepričakovanega pojava.
Tako je prvič videl častitljivega doktorja Terryja Mltoliella, ki ee Je, naslonjen nn podboje držal za ladjln bok. Njegov trioglat! klobuk mu je zdrknil na desno oko. Popravil gn je nazaj In 6e oddahnil s ščepcem tobaka. Ladja je bila ravno pritrjena.
»Vi torej ne marate stanovati pri materi Mariji?« je vzkliknil doktor Mitchell in sl brisal s slikovitim robcem z obraza tobakov prah in solze smeha. »Sem sl kar mislil.«
Oba »tn se morala spet nasmejati. Povezalo ju je čustvo tovarištva.
»Ali ml lnhko poveste, kje bi lu mogel dobiti dostojno in udobno stanovanje?« je vprašal Antonio čez ograjo na palubi.
»O, to vam pa lnhko celo prav dobro svetujem,« je odgovoril gospod na obali. »Kombinacija, o kateri vi govorite, je v zarobljenem Babilonu zelo redka. Če nimate v Ameriki prijateljev — <
»Nobenega,« je rekel Antonio.
, ,v i , ne,« je odvrnil drugi. »Toda slučajno poznam prijetno hiso. Vsekakor pa brez zapeljivih deklet. Svojo prtljago lahko pustite na krovu in stopite z menoj pogledat. Hotelski slugn nisem.«
»Verjamem,« je rekel Antonio in žel na kopno. »Zelo sem vam hvaležen.«
»Ah, tedaj bi pa tudi jaz želel iti z vami,« je vzkliknil Mac Qui6ton in prišel doli.
»Kdo pa ste vi prav za prav, gospod,« ga je nahrulil Mitchell. >Jaz sem nnmrec prokleto izbirčen <
»Od tvrdko Mac Tavish, MacTavish & Mac Tavleh, Glnsgow,« je
pojasnjeval Skot.	8	’ *
»Potem povejte vsem trem, naj jih vzame vrag.«
. »Mislil sem —«, toda nihče ni izvedel, kaj je MacQuislon mislil
»Pridite,« je rekel doktor Mitchell Antoniu. BLV,ul8,on ml8lu-
Med belimi sosmi volne, ki so kakor sneg pokrivali pomol, so se kopičili zaboji sladkorja in sodi z rumom. Crni nosači v vseh barvah in nošah so potiskali, valjali in nosili na glavah neverjetna bremena vseh vrst; sem jn tja se je spotikal kak voz v prahu. Edini belci so bili francoski in španski mornarji, nekatori Častniki in vojaki v oguljenih uniformah. V senci podolgovatega, belo se svetlikajočoga atebričastega hodnika so Čepele Črnke s svetlimi turbani Pred seboi so imele zaloge sadja in rovrtninc in klepetave) ter kriče govorile o prihodu ladje. Indijanske fcenako so sedelo tiho v kotu in pletlo košare pod nadzorstvom slokega fanta, ki je stal nepromično, ogrujen v belo rjuho in s peresom v Inseh. Debeli, majhni otroci črncev so skakali in se podili med nogami mimoidočih in v brezupni spakc-dranŠČini prosili za darove in kazali jezike za odhajajočim doktorlcm Conandom.	'	J
•	v	New	0rleansu,	pri katerem si to upajo,« je
pripomnil Mitchell. »Sioer sva pa midva kolega v medicinskem poklicu. Jaz kot zdravnik In on kot grobar. Govori se„ da so dekletn v hiši* matere Manje sestradanu trupla, ki ožive samo ponoči O priliki se lahko prepričate, ali je to res.«
Prišla sva do s travo obrasle ulice, ki se je vila ob lesenih utrdbah. Okoli vešal so se igrali gosposki otroci pod nadzorstvom Črnih varuhinj. Od tu se je odpiral pogled preko Plače d’Armes v pjico Sainte Anne.
Bila sta v sredini mesta. Doseduj Je Antonia vie bolj odbijalo,
kot pa privabljalo. Toda pogled, ki se mu je nudil sedaj, jo bil tako nov in ocarujoc, da mu je mesto nenadoma priraslo k srcu Za revno senco vrste vrb se je dvigal na ljubkih nKntm ,.„i ali mestna hiša in poleg katedrala, ki je bfgla še vedno brez stolno ° Obe poslopji sta zavzemali vso globino trga, ki Je bil sicer ^ netlakovan, ter tu m tam porasel. Vendar pa ie naoravlial vita ntimega trga, da bi bil lahko v vsakem starem majhnem latinskem mestu. Na obeh straneh trga so bile majhne trgovine in restavracije ter velika odprta dvorana s stebri. Služil ie za trn za Živlienkke potrebščine in vsakovrstno drobno blago. Kakor zaupljiv in prijeten
tod ibMa	'n ,)es,ra ■i® bila množica ljudi, ki se J*
Vojaška parada je bila končana in prebivalci so bili že na tem, ±11 r,n7Hr°Pe- PrV-lrzn'- z rapirjem oboroženi in po najnovejši nrIunBenpl ' napr.avlJ.eniKreolei so se gnetli med rečnimi brodarji priseljenci m gozdarji. Živinorejci iz attakapnških prerij, v modrih s,n1rde11 P° hlevu, so sc prerivali skupaj s plc-memtaškimi izseljenci, ki so prisluškovali kakor med sladki kolonijami francoščini temnopoltih siren iz San Dominga. Svetlolasi nasedi ii 'e Saksonske D. »Nemaške vasi« so so zbirali ob krstam podobnih vozovih katalanskih in provensalskih trgovcev Prodajalci mlekn in kave, berači iz razupltega piratskega gnezda' Baralarije z vsakovrstno robo z naropanih ladij, šo prodajali prav dobro. Umazani Indijanci so postajali okoli mračno in molče, ter so »e na poseben način ločevali od črncev vseh mogočih vrst’iz velikosti ki so nenehoma klepetali in tekali okoli v slabo krojenih volnenih srajcah ali pa v stari žakljevtni.
Stran od vsega, hkrati Čakaje In na preži, da presenetijo razgrajajoče in zadovoljne Kreolce, so stali Amerikunci, Kantukciji iz širnih gozdov na severu. Zdelo se je, da so svoj porogljiv in stoičen izraz dobili pri divjakih, proti katerim so se borili. Stali bo ob robu ceste in žvečili tobak ali so pa šli svojo pot hitro in naravnost in odrivali vstran vsakega, ki je prišel naproti, kakor, da so kruljevl poslaniki.
»Domišljava drhal,« je rekel Mitchell. Kakor, da bi bili potrebni tukaj. Vse to je zanje kakor svinjski hlev. V resnici je pa prileten košček zemlje. Upnm. da bo tudi vam ugajal«
»Mislim, da,« je dejal Antonio.
Od tu in tam
Trafikanti iz vse državo so sc zbrali v nedeljo * Novem Sadu. Ob navzočnosti zastopnika državnih monopolov so potožili svoje križe in težave in obenem razložili tudi 6voje predloge, ki so jih strnili v spomenico, da jo bodo predložili na merodajno mesto. Provizija za prodajo tobaka je odločno prinizka in jo je treba zato povišati. Uvede naj se prisilno organiziranje vseh trafikantov. Ustanovi naj Se kreditna zadruga, pri kateri bi dobivali trafikanti posojila za nakup večjih količin tobaka, znamk, kolekov rn razglednic. Spremeni naj se pravilnik za maloprodajo tobaka.
Petrolejska ležišča iščejo v okolici Tuzle. Strokovnjaki so izrazili mnenje, da se nahaja v okolici mesta petrolej, ki nastane povsod tam, kjer se stikata premog in sol. Prav tuzlanska okolica pa jo znana po bogatih skladiščih kamene soli ter izredno uporabnega rjavega premoga. Postavljeni so žo vrtalni stolpi, s katerimi morejo vrtati tudi do 2000 m globoko. Do sedaj, v začetku vrtanj, že niso ničesar zasledili, toda verjetnost je velika.
Velika^ električna centrala je zgorela V Bez-danu pri Somborju. V oddelku, kjer eo transformatorji in rezervoarji, je prišlo do kratkega stika. Iskra je 6kočila do stropa in zanetila prečne grede. Medtem ko so se uslužbenci trudili, da bi spravili v pogon rezervne stroje, se je ogenj razširil, da je bila vsa streha v kratkem času v plamenih. Vsako gašenje je bilo zaman. Ogenj ie uničil zgradbo do tal, obenem pa tudi vse stroje, fkode je za dva milijona dinarjev. Osem okoliških vasi in mesto Bezdan bo ostalo nekaj mesecev brez električne luči.
65 letnega starca sta pustila vso zimo brez "rane in vode brata Kadriča iz Jezera pri Zenici y Bosni. Stari Suljo je bil nekoliko slaboumen, pa je sodnija poverila skrbstvo nad njegovim imetjem njegovima dvema bratrancema. Na jesen pa sta se skrbnika starega Sulja naveličala in se ga sklenila iznebiti. Zaprla sta ga v temno šupo zunaj vasi in se nista vso zimo spomnila nanj. Le dobri ljudje eo starcu prinašali jedi in vode, da je sploh ostal pri življenju. Da so starca rešili muk, je pripisati zgolj naključju. Ko so kmetje v vasi delili občinski pašnik, so se sprli. Pri tem so si očitali marsikaj in tudi omenili težko življenje Su-3ja. Orožniki so se za stvar zanimali in res našli starca vsega sestradanega v supi. Bil je ves po-raičen, poln golazni in slep, ker je nekaj mesecev prebil v temni kočici. Bila ga je sama kost in koaa. Orožniki so brezsrčna bratranca, ki sta se na tako nečloveški način hotela znebiti starca in se potem polastiti njegovega imetja, izročili sodišču.
15 milijonsko posojilo je najela občina v Kragujevcu pri Državni hipotekarni banki. Občina bo zgradila novo občinsko hišo, dve šoli, klavnico in izpeljala kanalizacijo. Posojilo se obrestuje po 7 odstotkov, a banka se bo vknjižila na vsa poslopja, ki jih bo občina iz posojila zgradila.
Proti preselitvi železniške direkcijo iz Subotice v Belgrad se bori subotiaka občinn. Prometno ministrstvo je že pred mesecem objavilo svoj sklep, da bo dalo železniško ravnateljstvo premestiti iz Subotice v Belgrad. Ko je odlok že stopil v veljavo, so se šele oglasili eubotiški gospodarstveniki in zahtevali, da ministrstvo svoj ukaz prekliče. Občinski svet je izdelal spomenico, ki jo je poslal vladi, vsem senatorjem in poslancem, lil so iz Vojvodine, ter v njej dokazoval, da pomeni premestitev železniškega ravnateljstva iz Subotice veliko škodo za mesto. Zdi se pa, da bo spomenica brezuspešna, ker v Belgradu vztrajajo na premestitvi, kvečjemu se utegne odlok spremeniti v toliko, da bodo ravnateljstvo premestili V Novi Sad.
S staro vojaško bombo je nameraval ubiti mater in brata Vojislav Plavšie iz Samajla pri Kraljevu. Vojislav se je tožaril z bratom za posestvo. Obenem je hotel izterjati še 1000 din, ki mu jih je bil brat dolžan. Slednjič je skoval načrt, da bo ubil brata in mater ter tako postal lastnik vsega posestva. Ponoči je prišel do domače hiše, prižgal staro vojaško bombo in jo skozi odprto okno vrgel v sobo. Sledila je strašna eksplozija. Le srečno naključje je hotelo, da je bomba padla na domačo preprogo, ki je ublažila učinek eksplozije. Mati in brat 6ta ostala neranjena, 2 ,-~nie .lutro pa so rožniki prijeli Vojislava, omsco mu je za ta zločin odmerilo kar 8 let ječe.
dv»	kavarno	»Atene« sta vlomila
, r;i r= na akar a- VlomiIca 8ta se spretno splazila ponoči skoji stranski vhod v hišo, nato
prii vellki bIa8aini. Ker brez velikega ropota m slo, sta pograbila manjšo blagaino in jo odnesla z vsebino 9 jurjev. Svojega plena pa se nista preveč dolgo veselila. Ko je lastnik vlom zjutraj opazil, je takoj posumil vanju in ju ovadilv policiji. Preden 3ta zapravila kak dinar, so ju ze prijeli in zaprli,
Specialist za dobavljanje ženinov starini samicam se je pojavil v okolici Viukovcev. V vasi Petro vri je malo moških, pa ostane dosti deklet samic. Neki Evgen Matič si je izmislil »čudodelno« vodo m začel z njo delati denarje pri neoženjenih dekletih. Predpisal je vsaki večkratno sčudodel-no« kopel, katera se pripravi s posebnimi travami, katerih imena pa Matič ni hotel povedati. Samica se mora v kopeli kopali in zraven izgo-varjati^ ime tistega fanta, katerega bi rada imela za moan. beveda so morale lahkoverne samico ta recept drago plačati. Ko pa je Matič poskusil pri moškem, mu je spodletelo. Najel gn- je bil neki kmet, naj skuša s kopeljo izbiti njegovemu einu misel na nevesto, katere starši na noben način niso marali. Matic je prejel nagrado, toda vse kopanje fantu ni pomagalo. Ostal je pri svojem sklepu, da se bo s svojo izvoljenko poročil. Opeharjeni kmet je zato Matiča ovadil. Ko so orožniki stvar preiskovali, pa se prevarane samice niso oglasile. Zaradi sramote, ki so se je bale, so rajši zamolčale Matičeve grehe. Matič sam pa se 'bo bržkone pojavil spet kje drugje in >osrečil< že druge samice.
Na grobu svojo ljubice sta se potolkla Mitar Jovanovič iu Draaoljub Popovič iz vasi Kamendol pri Smederevu. Mitar se je bil zaljubil v 18 letno Ruzico Milovanovič. Ker je bil bogatih staršev ji j« prinašal lepe darove in ji obetal zakon. Po naključju pa se je Ružiča na neki vaški zabavi seznanila z Dragoljubom, ki pa je bil revež. Kljub tenni je dekletu ugajal, Sledili so tajni sestanki.
°i° Mitar zvedel za konkurenta, je začel kovati maščevanje. Kmalu pa je Ružiča zbolela in umrla.
jen grob je bil zmerom okrašen z rožami, dostikrat pa so tudi gorele na grobu sveče. Pred ne-Kaj dnevi pa sta se Mitar in Drago!jub srečala nepneuk na grobu. Oba sta bila prinesla cvetje. Ker sla hotela drug drugemu vreči cve-?	st.u 80 .sleP!a in oldala z noži kar ob
»robu Vašemu so ju našli oba precej krvava iu J11 dali odpeljati v bolnišnico.
Razprava o krizi naše srednje šole pred sodiščem
Primarij dr. Černič zaradi žaljivega članka v „Jutru" obsojen
Maribor, 1. maja.
Lanit dne 10. novembra, je bila pred okrajnim sodiščem v Mariboru razprava, ki je vzbudila veliko pozornost v krogih mariborskih profesor-jev, roditeljev in pa dijakov. Profesor mariborske klasične gimnazije Karel Kožuh je tožil primarija mariborske bolnišnice dr. Mirka Černiča zaradi žalitev, ki jih je ta izrekel v nekem članku, katerega naj bi bil objavil »Roditeljski list* v Mariboru, ki ga pa ni priobčil, pač pa je izšel pozneje v »Jutru«. Pri razpravi pa je toženi ponovno žalil tožitelja, pa je potem državno pravd-ništvo dvignilo proti njemu obtožbo. Danes je bila pred mariborskim sodnikom-poedincem mariborskega sodišča razprava proti primariju dr. Mirku Černiču.
Oiadje zanimive afere
je sledeče: Sin primarija dr. Černiča, Dušan Černič, je obiskoval v šol. letu 1937-38 sedmi razred drž. klasične gimnazije v Mariboru. Razrednik v tem razredu je bil prof. Karel Kožuh, ki je predaval latinščino in grščino. Bil je šele v tem šolskem letu premeščen na zavod z realne gimnazije v Mariboru. Njegov novi razred na klasični gimnaziji je pokazal v splošnem podpovprečen uspeh ne le v predmetih prof. Kožuha, temveč tudi v drugih predmetih. Med najslabšimi učenci je bil Dušan Černič, ki je dobil v latinščini in grščini negativna reda in sicer v prvem polletju ter konec šolskega leta. V začetku avgusta 1. 1938. pa je dr. Černič izročil prof. Gustavu Šilihu, ki je urednik »Roditeljskega lista«, sestavek z naslovom '■Vzklik protesta«, da bi ga objavil. Prof. Šilih pa je stavil glede objave pogoj, da dr. Černič članek tako popravi, da se iz njega ne bi razvidelo, za kateri zavod in za katerega profesorja gre. Ta predlog je dr. CerniČ odklonil, pač pa je prof. Šilihu naročil, naj da članek v rokopisu prebrati prof. Kožuhu. Prof. Šilih je dne 10. avgusta lanskega leta to storil. Pozneje pa je dr. Černič ta članek objavil v »Jutru«.
Kaj je bilo v članku
_ Omenjeni članek je bil sledeče vsebine: *Fan-ta imam, ki mi je padel v sedmi iz grščine in latinščine... Vrgel ga je suplent, ki je bil prišel letos z drugega zavoda in ki si je ponovno dajal duška, da je vse dotedanje delo iz grščine in latinščine od muh, da je na prejšnjem zavodu vrgel celo vrsto učencev in da mora tudi ta razred razčistiti. Že od božiča dalje jim je zatrjeval, da je vse delo in ves trud zaman. Ko smo fantu poskrbeli pomoč, je rekel: »Nič vam ne bo pomagalo, pa če tudi bi imeli samega prosvetnega ministra za inštruktorja. In nazadnje je še grozil učencem: Prihodnje leto se že spet vidimo v sedmi!... In kaj na rečemo starši šolskemu vzgojitelju, ki namesto da učencem pomaga prebroditi dobo pubertete in jih podpre v borbi s predpisi, ubija voljo in jim dopoveduje, da je ves trud zaman... Protestiram jaz proti takemu vzgojitelju in njegovi vzgojni metodi kot oče, kot Slocenec in kot državljan! Ne protestiram proti temu, da ga je vrgel... marveč protestiram proti razkrajanju mladih življenjskih si v njihovi najkritičnejši dobi, proti temu, da jim neuravnovešenci jemljejo voljo za delo in upanje na uspeh. Ce se to zgodi enkrat, je to spodrsljaj, kakor spodrsne pač vsakomur v življenju, če pa je to večkrat in namenoma, je to zastrupljevanje, kakor pri zdravniku razglašenje smrtne obsodbe bolniku neodpustljiv greh!... Šola ali posamezni njeni nastavljen« nimajo pravice teptati tega, kar starši doma gradimo! Ce že ta ali oni učenec res nikakor ni za višji razred, naj pade, toda duševno ubiti ga ne sme nikdo! In kaj naj rečem o grožnjah za prihodnje leto? To spada naravnost pred psihijatra.. .«
Nove žalitve pred sodiščem
Kakor smo že omenili, je prot. Kožuh zaradi tega neobjavljenega članka vložil proti primariju dr. Černiču tožbo. Dne 10. novembra lanskega leta je bila pred okrajnim sodnikom obravnava. Sodnik je skušal doseči poravnavo, ki pa jo je primarij dr. Černič odklonil, nakar se je obrnil proti toži-telju ter vehementno izrekel naslednje besede: »Vi niste noben vzgojitelj, vi ste svoj poklic zgrešili, vi ste mi ubili sina in zaradi vašega postopanja preti mojemu sinu nič drugega, kakor samomor, ker ste ga vi spravili na rob propada. On bi se bil tudi umoril, Če bi ga mi v zadnjem tre-notku doma ne rešili. Vi ne poznale duševnosti pubertetnikov, ti imajo isto duševnost, kakor ženske v gotovi dobi in zato bi morali s takim fantom z dvojnima rokovicama občevati in postopati, kakor mora mož s svojo ženo, če pride v kritično dobo. Vi ste pa pokazali, da duševnosti fantov v pubertetni dobi ne razumete in iste ubijate.«
Zagovor primarifa Černiča
Primarij dr, Černič zanika krivdo, Pri zaslišanju v svojem zagovoru predvsem poudarja, da ni imel namena žaliti prof. Kožuha, niti pri prvi niti pri drugi priliki. Hotel da je stvar obravnavati z docela teoretskega vidika. Z dotičnim sestavkom da je hotel spraviti velevažne probleme pred merodajni forum, to je predvsem v »Roditeljski list«, in do znanja oseb, ki imajo dolžnost našo mladino vzgajati in ki jim je dobra vzgoja mladine res pri srcu, Na razpravi dne 10, novembra 1938 pred okrajnim sodiščem v Mariboru pa da je dotične besede izrekel v namenu, da spravi problem, za katerega gre, v debato z navzočim prof. Kožuhom in da čuje njegovo izjavo in mnenje o metodi vzgajanja šolske mladine. V ostalem pa pravi, da je iz izjav svojega sina in sinovega obnašanja po* snel, da daje prof. Kožuh v šoli izjave, ki so vzgojno absolutno zgrešene, tako da v učencu že vnaprej jemlje voljo do dela, mu ubija zaupanje v samega sebe in njegov uspeh ter mu s tem privzgaja čut manjvrednosti.
Ka) pa so povedale priče
Sodišče je v preiskavi zaslišalo številne priče, Kakor izhaja iz njihovih izpovedb, tudi od tistih prič, ki jih je predlagal primarij dr. Černič, je bil njegov sin že od začetka šolskega leta eden najslabših učencev v svojem razredu. Bil je popolnoma brezbrižen in ni sledil pouku, tako da se je večkrat pripetilo, da sploh ni vedel, zakaj gre, ko ga je profesor poklical. Sošolcem pa je pravil, da sam ve, da ni za iolo, da bi rad izstopil in se posvetil aviatiki, da pa ga domači silijo k učenju. Profesor Kožuh ga je vse šolsko leto redno in slalno izpraševal. Černič Dušan pa nikdar ni znal in navadno sploh ni odgovarjal. Iz izpovedi prič !e razvideti, da je profesor Kožuh postopal napram Dušanu ečmiču povsem korektno.
Pri današnji razpravi
za katero je bilo zelo veliko zanimanja, je primarij ar. Cernič v svojem zagovoru omenjal, da So kon-
čale letos srednje šole v Sloveniji prvi semester z povprečno 50% negativnimi uspehi. Ta neuspeh je hujši, kakor decimiranje pri pobunah, pri katerih pade zgolj vsak drugi in hujši od neuspehov vsakega zdravljenja, zakaj samo kuga pobira več ljudi, kuge pa v naših krajih ne poznamo. Navajal je tudi besede prosvetnega ministra dr. Čiriča ob priliki letošnje proračunske razprave v parlamentu, ko je izrekel sledeče: Ono, kar se je do danes v naših srednjih šolah na-zivalo prosveta, je treba dati v narekovaj. To je karikatura prosvete. Temu je kriv sistem.
Obsojen
Razprava je trajala dve uri — od 11 do 13. Državni pravdnik je v svojem govoru izjavljal, da očitki daleč presegajo dopustno kritiko ter je predlagal obtožbo. Sodnik dr. Čemer, ki je vodil razpravo, je skušal doseči poravnavo, vendar pa je sedaj bil prof. Kožuh tisti, ki jo je odklonil, ker je imel primarij dr. Černič že poprej dvakrat priliko, da bi 6e bil poravnal. Tudi zastopnik tožitelja dr. Hojnik je predlagal kaznovanje, ker je obtoženec škodoval prof. Kožuhu na časti in ugledu. Ob 13 je razglasil sodnik dr. Čemer sodbo: primarij dr. Černič 6e obsoja na 7 dni strogega zapora, 600 din denarne kazni ali 10 dni zapora, na povračilo stroškov kazenskega postopanja in na 300 din povprečnine, pogojno za dobo enega leta.
Iz Legije koroških borcev
V spomin na 20, obletnico smrti nepozabnega junaškega tovariša nadporočnika Malgaja, priredi dne 21. maja 1939 krajevna organizacija Legije koroških borcev v Guštanju v sporazumu z Narodnim odborom v Guštanju spominsko proslavo s sledečim sporedom:
1, Ob 9 sv, maša na prostem na trgu v Guštanju,
2. ob 10 odkritje spominske plošče Jovu Zapundžiču,
3. ob 11 odhod k vojaškim grobovom, 4, ob 14 zbor na trgu v Guštaniu in odhod k Malgajevemu spomeniku, 5. ob 15 spominski govor ob spomeniku, 6. ob 16,30 koncert slovenske pesmi v dvorani Sokolskega doma v Guštanju,
Vabimo vse bivše borce, da se ob tej priliki polnoštevilno poklonijo spominu svojega padlega tovariša, posebno one, ki so se udeležili bojev pod njegovim poveljstvom,
Vabimo pa tudi vsa narodna društva, da pohite z nami v obmejni Guštanj, ki na6 bo sprejel z bratsko ljubeznijo.
Pohitimo med naše brale, da se z njimi poklonimo spominu padlim junakom, ki so dali svoja mlada življenja na oltar domovinske ljubezni in za boljšo bodočnost našega naroda,
Trbovife
Trboveljčane opozarjamo na koncert Glasbene Matice, ki bo v Trbovljah v nedeljo, rine
7.	maja ob 4 popoldne v trbovljeskem Sokolskem domu.
Llubijansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Tcs-ek, 2. maja: zaprto.
Sreda, 3. maja: »Kaj je resnica?« Red Sreda. Četrtek, 4 maja: »Utopljenca«. Red Četrtek.
Petek, 5. maja: zaprto.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Torek, 2. maja: »Vse za šalo*. Red A.
Sreda, 3. maja: »FalstafI«. Red B.
Četrtek, 4. maja: »Trubadur«. Izven. Znižane cene. Debut Mire Bašič iz Zagreba.
Petek, 5. maja ob 3 popoldne: »Don Kihot«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer- |J sko stanje !	Temperatura v C'		j:	% O a sl o	Veter	Pada- vine	
		JU***« rt0 g?	ec * a E			(smer, jakost)	m/m	2 "S
Ljubljana	759-1	18-0	Ti	83	10	sw,	e«*	
Maribor	753-6	18-7	4-0	70	10	0	—	-mm *
Zagreb	760-4	21-0	7*0	70	2	Ws	—	r-r
Belgrad	761-4	20-0	11-0	80	7	w,		r-»
Sarajevo	762-4	190	9-1	70	4	0	—	Im4
Vis	762-2	13-0	7-0	70	5	SE,	—	M . *r
Split	762-5	15-0	10-C	70	4	0	...	»-4 -
Kumbor	761-4	20-0	12-C	60	5	E,	_	r-9 r
Rab	762-4	16-0	70	70	4	S,	...	
fluarovniH	761-5	17-li	8-0	70	5	0		—
Vremenska napoved: pretežno oblačno, nestano-t vitno vreme, od časa do časa dež.
Koledar
Danes, torek, 2. maja: Atanazij.
Sreda, 3. maja: Florijan.
Obvestila
Nončno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Klavirski koncert slavnega poljskega pianista Kaoitla Koczalskega bo drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Koczalski je velik pianist, ki uživa evropski sloves kot najboljši interpret Chopinovih del. Ves prvi del njegovega nocojšnjega koncerta obsega dela slavnega Chopina in sicer najprvo dve baladi as-dur in g-mol, nato pa 10 etud iz op. 10 in 25. Drugi del koncerta začne umetnik najprvo s tremi svojimi preludiji: c-dur, h-mol in es.dur, nato zaigra še svoj Imprompt v a-duru. Zadnja točka koncerta tvori veliko Schumanovo klavirsko delo Carneval op. 9. Nocojšnji koncert bo znamenit dogodek v našem koncertnem življenju. Ker je samo enkratni nastop tako slavnega umetnika v letošnji sezoni, se prav posebno opozarjamo. Začetek točno ob 20. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Dva velika angleška umetnika bosta koncertirala v naši veliki Filharmonični dvoraui. Je to prvič, da prideta v Ljubljano na koncert dva umetnika iz Anglije, ki uživata oba svetoven sloves. Slišali bomo prvorazredno angleško mezzosopranistko Astro Desmondovo in pianista C lifforda Ctirzona. Astra Desmondovn bo pela predvsem dela svojih rojakov-klasikov in novejše dobe, poleg tega pa 'še 3 Schubertove in 2 Wolfovi pesmi, pianist Curzon pa bo zaigral poleg del svojih rojakov eno Lisztovo skladbo in Schumanovo sonato v g-molu. Koncert bo v petek, 5. maja ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Izredni občni zbor Ljubljanskega Šahovskega kluba se vrši v sredo 10. maja ob 20 v sejni dvorani restavracije »Zvezda«.
SK Ljubljana priredi dane« svojemu ligaškemu moitvu v gostilni pri »Tičku na gričku« pozdravni večer. Ligaške tekme so končane in za zaključek ligaške sezone *e zbere ves upravni odbor in moštvo k veselemu večeru. Upravni odbor prisrčno u s ..	,“u Tečeru v8e Mubove podžigače in
prijatelje, ki so ves čas z veseljem spremljali klu-bove uspehe. Pozdravni večer se začne ob 8.
Po lepi zmagi naših atletov v Trstu
Po lanskem gostovanju atletov iz Julijske Benečije v Ljubljani, 6mo letošnji povratni dvoboj v Trstu čakali z nekakim strahom. Lansko leto so slovenski atleti v Ljubljani zmagali komaj z eno točko razlike in tedaj smo videli, da so atleti iz Julijske Krajine prav dobri in da ba pri povratnem dvoboju zelo težko zmagati. S toliko večjim veseljem smo sprejeli iz Trsta vest, da- so zmagali naši atleti. In letošnja zmaga je še mnogo prepričevalnejša, kakor pa ona lanska leto v Ljubljani, da6i nasprotnik ni bil prav nič slabši.
Nekaj podrobnosti s tega srečanja slovenskih atletov proti atletom tržaškega kluba »Giovinez-ze«, ki je bil ojačen še z drugimi najboljšimi italijanskimi atleti, nam pnkfcže, da je bila zmaga naših trdo zaslužena in da je zato še pomembnejša. Naši atleti so odpotovali v Trst v soboto opoldne iz Ljubljane, ojačeni z dvema belgrajskima atletoma Vučevičem in Klingom. Po vseh opravljenih formalnostih na jugoslovansko-italijanski meji, ki niso bile tako kratke, so prišli v Trst malo pred začetkom dvoboja. Prireditev je bila oba dni na Stadionu »Littoria«, ki je last občine in ki ga daje v najem. Športni prostor — nogometno igrišče in tekališče — je prav odlično. Kljub temu, da je prvi dan močno deževalo, je bilo tekališče in vse druge športne naprave odlično pripravljeno. Naše atlete je le močno začudila visoka žična ograja okoli igrišča. Pri nas tega zaenkrat še ne poznamo. Pač pa so v nedeljo pri tekmi med Triestino in Milanom prav dobro razumeli, zakaj je taka ograja potrebna. Nogometne tekme so tod še mnogo bolj temperamentne, kakor pri nas.
Že prva točka, tek na 110 m, je bila za naše tekmovalce neprijetna. Pleteršek, ki je bil drugi in je e časom 16.1 postavil nov slovenski rekord, si je nategnil nogo in ni mogel več tekmovati, Njegova odsotnost se je poznala.
Prvo zmago so naši beležili v triskoku. V predzadnjem skoku je Vučevič preskočil Italijana in si zagotovil prvo mesto. Skoda jc le, da Smolej premalo trenira in da je svojih 13 m skočil skoro brez vsakega treninga. V metu kopja je Mauser v poizkusnih metih nekajkrat vrgel preko 50 m; v tekmi je bil sicer prvi, toda z metom komaj nekaj nad 47 m. Od našega drugega reprezentanta Lužnika smo pričakovali več, ker je v treningu stalno boljšij zdi se, da je bil nervozen.
Pri teku na 10.000 m jc sprva kazalo, da bo Italijan Burlo odnesel prvo mesto. Začel je silovito, toda lasten tempo ga je ugonobil in je moral odstopiti. Bručan je bil na mestu, pa tudi Kvas se je držal prav dobro. Perc je tekel izven konkurence in ni uspel. V bodoče ne gre več računati nanj, ker je preslaboten.
Tek na 1500 m je bila najlepša točka dneva. Naša tekmovalca 6ta prepustila inicijativo Tržačanoma. Šele v tretji rundi sta potegnila in se jih otresla popolnoma. Čas Koširja in Gorška je 4:14.3, ne preveč dober, kar pa gre na račun slabega tempa v prvih dveh rundah.
V teku na 400 m preko zaprek je moral Urbančič zamenjali Pleterska; bil je le tretji. Zma-
gal je Skušek z 59.3 — ne s svojim najboljšim časom. S tem je bil sobotni program zaključen in sicer s precejšnjo prednostjo v našo korist,
. vremenom tudi v nedeljo dopoldne ni bilo najboljše. Vendar pa ste bili dopoldne samo dve disciplini: skok s palico in skok v daljavo. Ostale naše tekmovalce pa so prireditelji povabili na izlet in jim razkazali mesto in okolico,
Pri skoku v daljavo se je pokazalo, da bi bilo morda boljše mesto Lončariča postaviti Klinarja, ker je slednji mnogo bolj borben. Pri skoku 6 palico pa je bil Smrdel z 3.40 tretji. Ob malo večji sreči bi bil z istim rezultatom lahko drugi.
P0P0'Wne je bita na igrišču nad 10.000 gledalcev, ki jih je zlasti privabila nogometna tekma med Triestino in Milanom.
Prva točka je	bilo suvanje	krogle. Naša	dva
zastopnika sta zasedla	drugo	in tretje mesto.
Hlade je bil malo	slabši	kakor	doma; krogla	mu
ni hotela iti preko	13 m.
y. ...Ena ”ai*ePžil» ie bila tek na 5000 m. Oba Italijana Burlo in Polli sta začela silovito in ves čas vodila. Naš Košir je šel svoj preračunani tempo in je precej zaostal. Toda ob sedmem krogu Iti °^a ^a*‘iana dohitel in nezadržano prehitel. Nista mu mogla slediti in Košir je s sijajnim časom ob silnem navdušenju publike prvi rezal cilj. Koširjev čas je za začetek sezone Izredno lep. To je tudi njegov prvi tek na 5000 m. Prepričani smo, da bo v letošnji sezoni ta svoj čas še izboljšal.
.P?,>ku na 400 m je moral vskočiti netreni-rani Klinar namesto Pleterška. Boril se je izredno. Proti Missoniju, ki ima čas že 48.8, pa ni mogel uspeti. Njegov čs6 52.3 je pa prav dober. V Klinarju imamo danes odličnega vsestranskega atleta.
Pri teku na 800 m je sigurno zmagal Goršek. ,	ra^veseljiv pa je rezultat Nabernika, Čas
1158.9 je njegov najboljši čas. Prepričani smo, da bo do konca sezone še boljši.
Pri obeh štafetah 4X100 m In 4X400 m se je našim tekmovalcem poznalo, da niso trenirali do-"da’j Štafeto 4X100 m so zato izgubili. Pri šta-i 4X400 m pa «o naši ob zadnji predaji vodili skoraj s 15 m. Goršek pa je imel kljub temu mno-go truda, d« je ostal prvi pro.ti odličnemu Misfio-
?i “i h1 la	ci'f,1! že «iel- Cas obeh štafet je
bil isti. Goršek jc bil spredaj le za prsa.
Presenečenje bil tek na 200 m. Državni prvak Khng je pri startu zaostal. Na progi pa je te-tek odlično, prehitel oba Italijana, Račiča pa »i moge. doseči.
Pri skoku v višino je Bratovža veljala prvo mesto samo ena poprava več. Pellarini in on sta umela isto visirc 175 cm
Pri«?‘u kladiva je inž, Stepišnik sigurno premagal italijanskega državnega prvaka Orettija. Ni mu pa uspelo rušili svoj lasten državni rekord.
Uspeh naše reprezentance v Trstu je nad vse lep m pomemben. Prav dobri 60 tudi rezultati in zato upravjpno pričakujemo, da bodo slovenski alleti v letošnji sezoni pokazali še več in da bodo višino naše atletike še dvignili. K velikemu imn«-hu jun čestitamo-
■nuij i»w) miu
Prva vlada češko-moravskega protektorata
Politična delavnost češkega naroda bo šla za notranjim, kulturnim in socialnim preporodom
S pristankom protektorja nad Češko in Moravsko je 27. aprila državni predsednik dr, Emil Hacha imenoval za predsednika vlade divizijskega generala inž. Aloisa Eliasa ter mu obenem poveril notranje ministrstvo. Prav tako je s pristankom pokrovitelja nad temi deželami državni predsednik imenoval ostale člane vlade; finančni minister je postal načelnik ministrstva dr. Jožef Kalfuss, prosvetni minister univerzitetni profesor dr. Jan Kapras, pravosodni minister dr. Jaroslav Krejči, trgovinski minister generalni tajnik Osrednje zveze industrijalcev dr. Vlastimil Sadek, prometni minister docent dr. Jifi Havelka, minister za javna dela mestni načelnik Dominik Cipera, kmetijski minister predsednik Žitarskega društva dr. Ladislav Feierabend, minister za socialno politiko in narodno zdravje pa ravnate^ Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje.
Z imenovanjem teh ljudi v vlado je predsednik dr. Hacha po posvetovanjih z narodnimi činitelji in po nekaj razgovorih s pokroviteljem dr. Neurathom naredil konec začasni dobi, ki je nastala po odstopu Beranove vlade 13. marca letos. Od trenutka, ko so Slovaki pokazali, da se hočejo odcepiti od Čehov, je Rudolf Beran smatral, da j« poslanstvo njegove vlade, ki jo je sestavil skupno z njimi lani 1. decembra, končano- in je zaradi tega zaprosil, naj državni predsednik zaupa drugim rokam vodstvo češkega naroda. Dogodki, ki so se odigrali neposredno po sklepu slovaškega zbora in ki so tako do dna posegli v organizem češkega naroda, niso mogli preprečiti vseh posledic tega odstopa.
Ko je nemška vojska 15. marca zasedla ozemlje Češke in Moravske in ko je vojaško in civilno upravo začasno prevzela nemška oborožena oblast, da pripravi prehod v nove razmere, katerih državno-pravna podlaga je bila ustvarjena s sklepom nemškega kanclerja Hitlerja o ureditvi protektorata Češke in Moravske 16. marca letos, je bilo potrebno, da češko stvar vodi Beranova vlada vse dotlej, dokler državnemu prdesedniku ne bo mogoče sestaviti nove vlade v smislu načel, ki jih vsebuje zakon o ureditvi nrotektorata. Nova vlada je mogla biti sestavljena šele po končam vojaški upravi in imenovanju nemškega protektorata nad Češko in Moravsko, ki po čl. 5. odloka od 16. marca potrjuje člane vlade.
Vlada divizijskega generala Elijaša, ki jo je imenoval državni predsednik dr. Hacha in jo potrdil pro-tektor von Neurath, predstavlja torej prvo vlado če-komoravskega protektorata. Državni predsednik je za nove ministre imenoval člane bivše Beranove vlade z majhnimi spremembami. Razen dosedanjega predsednika vlade Berana so odšli še minister za narodno obrambo general Syrovy in zunanji minister dr. Fran-tišek Chvalkovsky, katerih resora sta bila po ureditvi protektorata ukinjena, ter notranji minister dr. Otokar Fischer.
Drugače osebnih sprememb ni bilo, razen da so nekateri prejšnji ministri prevzeli druga ministrstva, akor pa so jih upravljali v Beranovi vladi. Minister
brez listnice dr, Havelka je postal na primer prometni minister kot naslednik inž. Eliasa, sedanjega predsednika vlade.
Kdo [e ini. Elijaš
General inž. Eliaš je doma iz Prage in je zdaj 6tar 49 let. V Pragi je končal realko in tehniško visoko šolo, pozneje pa se je bavil mnogo z izdelavo načrtov za železniške proge v raznih krajih. Po svetovni vojni je kot načelnik tehničnega oddelka v ministrstvu za narodno obrambo uporabil svoje tehnično znanje. Iz tega ministrstva je odšel tedaj, ko je moral prevzeti poveljstvo nad 21. pehotnim polkom. Dalj časa je delal na raznih mestih v generalštabu, nazadnje pa je bil kot namestnik načelnika generalnega štaba določen za vojaškega izvedenca pri Zvezi narodov. Leta 1931 je bil imenovan za poveljnika peli one brigade, leta 1933 za poveljnika divizije in dve leti pozneje že za poveljnika armije, istočasno pa je bil imenovan za divizijskega generala.
Strokovnjaki so ostali, drugi so odšli
Značilnost te prve vlade češkomoravskega protektorata je torej strokovna izobrazba njenih članov. Vsi strokovnjaki iz Beranove vlade so ostali na svojih mestih in minister dr. Havelka je prevzel resor, ki ga je pred leti že upravljal in katerega vprašanja in potrebe kot nekdanji tajnik prometnega ministra podrobno pozna. V časih, ko je po posvetovanjih med vlado protektorata in uradnimi činitelji nemškega raj-ha organizacija notranjega in državnega življenja protektorata dobila svojo obliko, je ta stalnost ministrov v vladi važen činitelj, ker omogoča, da 6e pogajanja brez posebnih ovir nemoteno nadaljujejo. Pri sestavi nove vlade je predsednika brez dvoma vodila misel, da je v sedanjih Ča6ih neobhodno potrebno ohraniti neko zveznost s prejšnjo vlado in poglobitev vladine strokovne delavnosti. V dejstvu, da na čelu nove vlade stoji osebnost izkušenega vojaškega organizatorja, ki ga preteklost ni omadeževala, moremo videti glavne naloge, ki čakajo sedanjo vlado češkomoravskega protektorata. Te naloge pa so v prvi vrsti, organizirati avtonomijo češkega naroda v okviru nemškega rajha na način, ki bi prinesel ečhom in Morava-nom amveč koristi, jo osvoboditi političnega vpliva ter jo s hitrimi koraki prilagoditi oni 6topnji razvoja, na kateri je javna uprava nemškega rajha. Politična delavnost češkega naroda bo osredotočena na notranje polje morlnega, kulturnega in socialnega preporoda, ki bo omogočil, da se bodo do kraja razvile gospodarske sposobnosti in moč češkega naroda. Kakor je napovedal protektor von Neurath v svojem nastopnem govoru, imata Češka in Moravska v okviru Nemčije za vse to nešteto možnosti. To nalogo bo izvedlo enotno narodno gibanje, tako imenovana »Narodna skupnost«, ki jo vodi sam državni predsednik kot njen odgovorni voditelj.
Skrita strojniška gnezda na Champ de Mars v Parizu, odkoder bodo branili Eifielov stolp proti sovražnim napadom
Velika ameriška bojna ladja »Ranger« z ogromnim
Deset načel nemškega šolstva
Ob koncu jubilejnega kongresa Zveze narodno-socialističnih učiteljev, je nemški voditelj za pouk in vzgojo Hans Stricker določil tale načela, ki jih morajo vedno imeti pred očmi nemški učitelji v rajhu,
1. Šola mora izpolniti svoje politično poslanstvo in vzgajati mladino v duhu narodn»-socialističnih načel. Ozirati se mora tudi na potrebe nemškega gospodarstva. Učenec se mora tudi na tem polju nekaj naučiti, šola pa mora iz njega predvsem narediti okretnega delavca. Pri vsem pouku mora šola posvetiti posebno pozornost vzgoji deklet.
2. Šola mora zadostiti vsem potrebam družabne vzgoje, če želi, da bo ta vzgoja koristila narodni skupnosti.
3. Ni zadosti dati učencu primerno znanje. Sola mora imeti pred očmi nedeljivo skupnost telesa, duše in duha.
4. Šola mora imeti notranjo organično povezanost od najnižje stopnje do najvišjih panog visokošolskih študij.
5. Pri izbiri študija in stopnje, do katere naj se dijak povzpne, prihaja v poštev samo njegova osebna nadarjenost. Narodno-socialistična država mora tudi otrokom najsiromašnejših staršev omogočiti najvišji študij.
6. Enotnost šolanja zahteva, da je vodstvo vsake šole zavisno od osrednjih organov nemškega rajha, ne pa od vodstva občine ali okraja.
7. Učitelji morajo biti zavedni narodni socialisti.
8. Obenem je neobhodno potrebna močna organizacija ufiteljskega pouka, ki bo dajal pravi pomen temu poklicu.
9. Da bo učitelj to, kar mora biti, mu je treba dati dovolj plače, kakor to zahteva stanovska čast.
10. Učitelj mora biti pri izvrševanju svojega poklica podrejen občinskemu zastopstvu in občinskemu gospodarstvu.
Kako Hitler sestavlja svoie govore
Nemški kancler navadno nima kratkih govorov, Vsak, kotlikor srno jih slišali od njega v zadnjih mesecih, je trajal skoro 2 uri, zadnji, ki ga je imel pred kratkim v nemškem državnem zboru, pa celo malo manj kot dve uri in pol. Za V6ak govor, v katerem hoče kaj temeljitega povedati, posebno še, če ga posluša ves svet, pa se mora človek, ki čuti odgovornost za vse 'tisto, kar bo povedal, tudi temeljito pripraviti. Zanimalo vas bo mo,rda, kako Hitler sestavlja svoje govore. Za primer naj navedemo njegov zadnji govor in Hitlerjevo pripravo nanj.
Hitlet je ta govor sestavil — tako pravijo tudi Francozi — v razmeroma zelo. kratkem času, ki mu je bil na razpolago od tedaj, ko je imel svoja zadnja posvetovanja z vodilnimi nemškimi politiki, do trenutka, kojestopil pred mikrofo.n v državnem zboru in ko je ves vet nestrpno pričakoval, kaj bo nemški kancler spet novega povedal. V zadnjih dneh pred svojim govorojni se je Hitler neprestano posvetoval s 6vojimi najožjimi sodelavci. Drug za drugim so prihajali v palačo
letališčem. — Na njej lahko pristane do 70 letaL
kanclerstva maršal Goring, zunanji minister von Ribbentrop, paveljniki nemške vojske, diplomatske osebnosti, voditelji nemškega gospodarstva in drugi. In ta posvetovanja so se prav za prav končala šele dan pred njegovim govorcem. Če si pokličemo v spomin, kako dolg je bil zadnji Hitlerjev govor, in v kako kratkem ča6U je moral biti sestavljen, v .	,	.	.	„
>>	«>!	A.*
C ■*
,Nek francoski časnikar pravi, da je ta dan Hitler tudi precej bolj zgodaj vstal, kakor ponavadi.
Zadnji svoj gavor je Hitler moral zaradi kratko odmerjenega časa tudi drugače sestavljati kot sicer. Ponavadi je prej vselej svoj govor narekoval stenografu, ki ga je potem razmnožil v več izvodov. Tokrat pa je bilo drugače. Govoril ga je pred takoimenovanim diktafonom, ki si ga je nabavil pred kratkim. Pa tudi to je tokrat storil na svojevrsten način. Govoril je pred diktafonom hi-trtv ne da bi se kje dalj časa ustavil. Njegova stara in zvesta tajnica Marija Miiller mu je nato besedilo prepisala. Seveda je Hitler besedilo še enkrat prej skrbno prebral in popravil.
Šenčur
Opozarjamo na velik koncert, ki ga bo priredil
Akademski pevski zbor iz Ljubljane v Kranju v sredo, 3. maja ob pol 9 zvečer v Narodnem domu. Obiščite koncert APZ, ki je ponos naše pevske kulture! Vstopnice so v predprodaji na gimnaziji. Preskrbite si jih pravočasnol
Pridnim kmetom red „kmetifske zvezde"
Vsako koristno delo zahteva in zasluži tudi priznanje. Tega se dobro zaveda tudi italijanska vlada. Ve pa prav tako, da takšno priznanje z najvišjega mesta daje tudi novih pobud in veselje za bodoče delo. To velja gotovo za vsa polja človekosvega udejstvovanja in ne najmanj za kmetijstvo, ki daje narodu živež. Italijanska vlada se zelo prizadeva, da bi ee kmetijstvo ne 6amo ohranilo na današnji višini, pao pa da bi se še bolj povzdignilo, kajti narod, ki 6e tako hitro množi, patrebuje vedno več življenjskih potrebščin. Kakor se Italija prizadeva, da bi z raznimi podporami, ki jih dobivajo novoporočenci in tisti, ki imajo številne družine, hitro dvignila število prebivalstva, tako je začela podeljevati nagrade tudi tistim, ki pokažejo, posebno vnemo pri poljedelstvu. V Italiji so uvedli za posebno zaslužne poljedelce svoje odlikovanje, tako imenovano »kmetijsko zvezdo«, ali po italijansko »stella al merita rurale«. Na Mussolinijev predlog je bilo zadnje čase s kraljevim ukazom odlikovanih več pridnih poljedelcev in sicer ne samo tistih, ki so italijanske narodnosti, pač pa tudi nekaj drugih, na primer iz Julijske Krajine. Taka je bil odlikovan tudi Slovenec Kožba Alfred iz Postojne,
Kakšna ie dejanska vojna sila Rusije
Razen tega bi mobilizacija v pravem -rnislu besede naletela še na novo vrsto težkoč, M so lastne današnji Rusiji in izvirajo i z njegovega novega gospodarskega reda. Niti misliti bi namreč ne bilo mo-goče na to, da bi mogli mobilizirati ne le delavstva iz prometne službe in iz obrambne industrije, marveč ravno tako ne poljedelskega delavstva, Rusija pri ■sedanjem gospodarskem redu še zdaleč ni država, ki bo mogla kopičiti kake zaloge živeža ali industrijskih izdelkov, saj njena industrijska in poljedelska proizvodnja slabo zadostuje še vsakdanjim potrebam v navadnih časih.
Sovjetsko poljedelstvo je urejeno po sistemu kolektivnih kmetij ter postaj s traktorji in poljedelskimi stroji. Tem postajam ni moči vzeti nič izurjenega osebja brez škode za prehrano države. Po-državljenje kmečkega gospodarstva in onemogočenje vsake zasebne podjetnosti daje vso odgovornost za preskrbo države
i živežem in drugimi potrebščinami neodgovornemu uradništvu, birokraciji, ki je okorna, toga, brezimna. Dek) tega uredništva bi bilo onemogočeno, Se b* ob vojni mobilizirali samo del osebja. Vojska bo torej morala iskati in jemati ljudi ob vojni predvsem med kmeti in med nameščenci, torej v stanovih, katera uradno oznamenjujejo kot manj zanesljivi vrati prebivalstva. S tem se poraja vprašanje o notranji vrednosti sovjetske vojske ob mobilizaciji, vprašanje o njeni morali.
TVARNA PRESKRBA VOJSKE
Med svojo industrializacijo, kakor ]0 določata obe gospodarski petletki, je Ru-
sija večji del 6vojih sil posvetila vojni industriji. Vsemu svojemu prebivalstvu je naložila neusmiljeno pritrgovanje in mu ga nalaga še vedno, da bi si mogla nakopičiti ogromne zaloge modernega vojnega materala. Po vsem tem naporu in žrtvah je mogla oskrbeti svoje polke s kakimi 150 težkimi in lahkimi strojnicami vsakega, s tremi skupinami puškomitra-ljezov ter z baterijo lahkega topništva. V načelu bi vsaka divizija sovjetske vojske morala imeti 00 lahkih topov, 15 težkih topov, 40 tankov, 100 oklepnih avtomobilov ter kakih dvajset prvovrstnih letal. Nihče pa se danes ne more prepričati, kakšen je ves ta vojni material in če številke res odgovarjajo. Recimo, da je njegova vrednost srednja, kakor je to pokazala vojna v Španiji, nekaj orožja pa je bilo celo izvrstnega.
ŠTEVILKE O INDUSTRIJSKI PROIZVODNJI
Toda pravo jedro vprašanja ni tu, marveč zadeva industrijo. Koliko bi bila sovjetska industrija ob vojni sposobna izdelovati potrebni material za vojsko?
Nihče na svetu danes ne more več verjeti, da bi bila bodoča splošna vojna kratka, čeprav to trdijo teoretiki avtoritarnih držav, ki jim take prerokbe narekuje strah, da njihove države zaradi slabega gospodarskega stanja ne bodo mogle dolge vojne vzdržati. Celo vojna v Abesiniji, kjer ao pravih bojev niti ni prišlo, je trajala šest mesecev. Prihod nja vojna bo dolga in bo predvsem požrla ogromno materiala.
Kako bo sovjetska industrija zadostila nalogi, da bo dobavljala armadi mate
rial, ki ga bo ta potrebovala? Ali je njena proizvodnja na taki višini, da bo tej nalogi kos?
Na to vprašanje naj odgovori najkom-petentnejši človek v današnji Rusiji — Stalin sam.
V govoru na zadnjem kongresu komunistične stranke v Moskvi je sovjetski diktator povedal naslednje ugotovitve. Govor je naveden po uradnem poročilu s kongresa:
»Leta 1938 smo izdelali približno petnajst milijonov ton litega železa. Anglija ga je izdelala sedem milijonov. Zdelo bi se, da smo torej na boljšem kakor Anglija. Toda če število ton delimo s številom prebivalstva, vidimo, da je leta 1938 v Angliji prišlo 145 kilogramov litega železa na glavo, v Sovjetski Rusiji pa samo 87 kilogramov.
Drugi vzgled! Anglija je leta 1938 iz delala 10,800.000 ton jekla ter približno 29 milijard kilovatnih ur električnega toka. Rusija je izdelala 18 milijonov ton jekla ter 39 milijard kilovatnih ur električnega toka. Zdelo bi se, da smo pri nas na boljšem kakor v Angliji. Toda spet vidimo, da pride v Angliji na prebivalca v letu 1938 226 kilogramov jekla ter 620 kilovatnih ur elektrike, v sovjetski Rusiji pa samo 107 kilogramov jekla ter 225 kilovatnih ur električnega toka na prebivalca.
Če hočemo gospodarsko prekositi Anglijo v proizvodnji litega železa, da bi to odgovarjajo številu našega prebivalstva, moramo pridobiti letno 25 milijonov ton litega železa ter za toliko dvigniti našo proizvodnjo Če bi pa hoteli prekositi v tem Nemčijo, ki je leta 1938 izdelala 18 milijonov ton litega železa, bi morali v sorazmerju s številom prebivalstva dvig-
niti našo letno proizvodnjo na 40 do 45 milijonov ton letno. Če bi hoteli prekositi Združene države, bi morali pomnožiti proizvodnjo litega železa na 50 do 60 milijonov ton letno.
To velja prav tako za izdelovanje pločevine, jekla, mehaničnih izdelkov, zakaj vse te industrije 60 konec koncev odvisne od proizvodnje litega železa.
Torej seveda tudi vojna industrija. Ta še najbolj. In Stalin je svoj govor končal z besedami:
»Treba je časa, veliko časa, da bomo mogli v gospodarskem oziru prekositi glavne kapitalistične države.« Če hoče Rusija v tem pogledu ujeti Nemčijo m ji postati enaka, bo morala po Stalinovi trditvi trdo delati petnajst let, brez ozira na češko železarsko industrijo, katero je Nemčija osvojila zadnje mesece.
In če naj verjamemo sovjetskemu tisku, ni kakovost industrijske proizvodnje v sovjetskih tovarnah nič posebna in ni v zadnjih desetih letih nič napredovala. Še vedno 6e dogaja, da je pri industrijskih izdelkih 25 do 40% braka, to je zvržka, včasih pa se zvržek dvigne celo na 50%
To se pravi: Glede orožja, streliva ter vsega ostalega vojnega materiala je Sovjetska Rusija še daleč za svojimi nasprotniki. Ob vojni bi se njena industrijska proizvodnja izkazala za nezadostno Pomagati bi ji morali Anglija in Francija, SKLEP 0 VREDNOSTI SOVJETSKE VOJSKE
Kar se tiče morale v sovjetski armadi, velja tisto pravilo, kakor velja za vso Rusijo, saj se vojska nabira iz množic ruskega ljudstva. Kakor to ljudstvo, tako tudi vojska čuti nestalnost sedanjega političnega reda. Manjka ji nacionalnega
čustvovanja, ki ga navzlic tovrstnemu pouku zadnjih let ni moči privzgojiti po vseh dolgih časih brezuarodnosti in mednarodnosti, katero so vtepali revolucijski preroki ruskemu ljudstvu v glavo dvajset let. Notranja nezanesljivost je v sovjetski aimadi zaradi boljševiške vzgoje tolika, da so lani morali kar nanaglo spremeniti prisego in znova zapriseči vso vojsko. Vse te pomanjkljivosti bi v ljudstvu, ki so mu venomer govorili samo o revoluciji, nezadržano izbruhnile na dan ob vojni.
Vrednotil sovjetske vojske je odvisna od vseh teh pogojev, odvisna je od industrijske proizvodnje. Dolgotrajna vojna bi spravila v zgodovinsko preskušnjo ne samo vojsko in njeno vrednost, marveč vas sovjetski red.
Treba pa je poudariti, da taka vojska z neizmernimi rezervami ljudi in naravnih bogastev nedvomno kaže obrambne sposobnosti, katerih ni mogoče zantkavati-Taka vojska bi se dobro držala v jarkih ter zadrževala na svojem ozemlju lep0 število sovražnih divizij. Zaradi tega Nemčija, ki bi se spustila samo v tako vojno, kjer bi brž prišlo do odločitve, ne upa napasti Rusije.
Napadalne sposobnosti sovjetske vojske so pa iz navedenih in še iz drugih razlogov docela neznatne. Sovjetska armada bi le z največjo težavo prišla s svojega ozemlja zaradi slabih prometnih zvez. Ne bi torej mogla niti uspešno preganjati vojske, katero bi kje drugje porazili ruski zavezniki. Taka je torej dejanska vrednost ruske vojske. No Spreminja je niti vprašanje ruskega letalstva, ki bo obdelano v posebnem članku.
(Konec.)
»Slovenski dom« izhaia vsak delavnik ob 13. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.
'/a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. — Izdajatelj inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.