BARBARA JAPELJ PAVEŠIĆ NACIONALNA ŠTUDIJA ZAZNAVE NASILJA NAD UČITELJI IN RAVNATELJI 16 digitalna knjižnica ■ digital library uredniški odbor ■ editorial board igor ž. žagar jonatan vinkler janja žmavc alenka gril nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji documenta 16 BARBARA JAPELJ PAVEŠIĆ NACIONALNA ŠTUDIJA ZAZNAVE NASILJA NAD UČITELJI IN RAVNATELJI V ŠOLAH ZAGOTAVLJANJE VARNEGA IN VZPODBUDNEGA UČNEGA OKOLJA pedagoški inštitut, 2020 Vsebina 9 Slike in tabele 7 13 Priporočila 15 Uvod 21 Opis nacionalne raziskave o nasilju nad učitelji 21 Razlogi za izvedbo študije 22 Metodologija 23 Odziv na vprašalnik 24 Nacionalni dokumenti o obravnavi nasilja nad zaposlenimi v šolah 27 Rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 27 1. Pogostost nasilnih dogodkov 32 2. Kraj nasilnih dogodkov 34 3. Nasilje staršev nad učitelji 39 4. Vzroki za nasilne dogodke 42 5. Nasilje nad učitelji s strani drugih zaposlenih na šoli 46 6. Odzivi na nasilne dogodke 54 7. Stališča do pojava nasilja na šoli 61 8. Ideje za izboljšanje stanja 69 Opisi problemov nasilja na šolah 69 Primeri nasilnih dejanj in vedenja, ki so jih ravnatelji šol navedli kot slabo rešene 74 Primeri nasilnih dejanj in vedenja, ki so jih ravnatelji šol navedli kot dobro rešene 81 Metoda primerjave opisov reševanja nasilnih dogodkov s strani učiteljev 95 Povezanost zaznave nasilja z drugimi kazalci učiteljevega dela 105 Zaključek 107 Viri 109 Priloga A: Konteksti nastopanja značilnih besed, ki opredeljujejo dobro ali slabo rešene primere nasilja na osnovnih šolah 109 Dobro rešeni problemi 112 Slabo rešeni problemi 123 Priloga B: Konteksti nastopanja značilnih besed, ki opredeljujejo dobro ali slabo rešene primere nasilja na srednjih šolah 8 123 Dobro rešeni problemi 140 Slabo rešeni primeri nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Slike in tabele 31 Slika 1a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o pogostosti nasilnih 9 dejanj učencev proti učiteljem 31 Slika 1b: Deleži ravnateljev SŠ po poročanju o pogostosti nasilnih dejanj dijakov do učiteljev 33 Slika 2a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o krajih, kjer se zgodijo nasilni dogodki 34 Slika 2b: Deleži ravnateljev SŠ po poročanju o krajih, kjer se zgodijo nasilni dogodki 38 Slika 3a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o doživetem nasilju s strani staršev 39 Slika 3b: Deleži ravnateljev SŠ po poročanju o doživetem nasilju s strani staršev 41 Slika 4a: Poročanje ravnateljev OŠ o pogostosti vzrokov za nasilje učencev nad učitelji 42 Slika 4b: Poročanje ravnateljev SŠ o pogostosti vzrokov za nasilje učencev nad učitelji 43 Slika 5a: Redki pojavi nasilja s strani zaposlenih nad učitelji v OŠ 43 Slika 5b: Redki pojavi nasilja s strani zaposlenih nad učitelji v SŠ 44 Slika 6a: Pogostejši pojavi nasilja s strani zaposlenih nad učitelji v OŠ 44 Slika 6b: Pogostejši pojavi nasilja s strani zaposlenih nad učitelji v SŠ 45 Slika 7a: Pogostost pojavov nasilja med zaposlenimi po poročanju ravnateljev OŠ 45 Slika 7b: Pogostost pojavov nasilja med zaposlenimi po poročanju ravnateljev SŠ 47 Slika 8a: Obveščanje o problemu nasilja v OŠ 47 Slika 8b: Obveščanje o problemu nasilja v SŠ 48 Slika 9a: Odziv vodstva osnovnih šol na problem nasilja 49 Slika 9b: Odziv vodstva srednjih šol na problem nasilja 50 Slika 10a: Svetovalna služba v odzivih na problem nasilja v OŠ 50 Slika 10b: Svetovalna služba v odzivih na problem nasilja v SŠ 51 Slika 11a: Obveščanje o nasilju po elektronskih medijih v OŠ 51 Slika 11b: Obveščanje o nasilju po elektronskih medijih v SŠ 52 Slika 12: Neskladja v pravilnikih za reševanje nasilja 53 Slika 13a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o pogostosti odziva na nasilne dogodke na šoli 54 Slika 13b: Deleži ravnateljev SŠ po poročanju o pogostosti odziva na nasilne dogodke na šoli 56 Slika 14a: Deleži učiteljev po strinjanju z izjavami o reševanju problemov nasilja na OŠ 58 Slika 14b: Deleži učiteljev po strinjanju z izjavami o reševanju problemov nasilja na OŠ 59 Slika 15a: Ravnatelji OŠ po strinjanju z izjavami o reševanju 10 problematike nasilja na šoli 60 Slika 15b: Ravnatelji SŠ po strinjanju z izjavami o reševanju problematike nasilja na šoli 62 Slika 16a: Potrebne nujne spremembe v osnovni šoli po mnenju učiteljev 63 Slika 17a: Srednje potrebne spremembe v osnovni šoli po mnenju učiteljev 63 Slika 18a: Manj potrebne spremembe v osnovni šoli po mnenju učiteljev 64 Slika 19: Nujnost sprememb za izboljšanje obravnave problemov nasilja po mnenju učiteljev SŠ 65 Slika 20a: Nujnost sprememb za izboljšanje obravnave problemov nasilja po mnenju ravnateljev OŠ 66 Slika 20b: Nujnost sprememb za izboljšanje obravnave problemov nasilja po mnenju ravnateljev SŠ 101 Slika 21.1a: Porazdelitev učiteljev treh skupin po zaznavi nasilja na osnovnih šolah, kjer so učitelji iz skupine z veliko zaznanega nasilja 102 Slika 21.1b: Porazdelitev učiteljev treh skupin po zaznavi nasilja na srednjih šolah, kjer so učitelji iz skupine z veliko zaznanega nasilja 102 Slika 21.2: Porazdelitev učiteljev treh skupin po obsegu zaznanega nasilja po šolah nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 16 Tabela A: Obseg problemov na šoli (TIMSS 2015, M7.1) 17 Tabela B: Deleži osmošolcev, katerih učitelji se ne strinjajo z izjavami o varnosti na šoli 18 Tabela C: Obseg problemov na šoli (TIMSS 2015, M7.2) 28 Tabela 1.1: Deleži učiteljev po poročanju o pogostosti nasilnega vedenja učencev 30 Tabela 1.2: Deleži učiteljev OŠ, po poročanju o pogostosti motenj pouka s strani učencev 33 Tabela 2: Deleži učiteljev po poročanju o pogostosti kraja nasilnega vedenja učencev ali dijakov do učiteljev 35 Tabela 3a: Učiteljevo zaznavanje nasilja staršev v osnovni šoli 36 Tabela 3b: Učiteljevo zaznavanje nasilja staršev v srednji šoli 40 Tabela 4a: Pogostost vzrokov za nasilno vedenje učencev po presoji OŠ učiteljev 40 Tabela 4b: Pogostost vzrokov za nasilno vedenje učencev po presoji SŠ učiteljev 70 Tabela 5a: Opisi slabo rešenih problemov z nasiljem nad učitelji 11 po poročanju ravnateljev osnovnih šol 73 Tabela 5b: Opisi slabo rešenih problemov z nasiljem nad učitelji po poročanju ravnateljev srednjih šol 75 Tabela 6a: Opisi dobro rešenih problemov z nasiljem nad učitelji po poročanju ravnateljev osnovnih šol 79 Tabela 6b: Opisi dobro rešenih problemov z nasiljem nad učitelji po poročanju ravnateljev srednjih šol 82 Tabela 7a: Slabo rešeni primeri nasilja v srednjih šolah po poročanju učiteljev 84 Tabela 7b: Dobro rešeni primeri nasilja v srednjih šolah po poročanju učiteljev 86 Tabela 7c: Deset pojmov, ki se med opisi dobro in slabo rešenih primerov v SŠ pojavijo največkrat 88 Tabela 8a: Slabo rešeni primeri nasilja v osnovnih šolah po poročanju učiteljev 89 Tabela 8b: Dobro rešeni primeri nasilja v osnovnih šolah po poročanju učiteljev 91 Tabela 8c: Deset pojmov, ki se med opisi dobro in slabo rešenih primerov v OŠ pojavijo največkrat 96 Tabela 9.1a: Kazalec zaznano nasilje nad učitelji OŠ s strani učencev 96 Tabela 9.1b: Kazalec zaznano nasilje nad učitelji SŠ s strani dijakov 96 Tabela 9.2a: Kazalec motenja pouka v OŠ s strani učencev 97 Tabela 9.2b: Kazalec motenje pouka v SŠ s strani dijakov 97 Tabela 9.3a: Kazalec zaznano nasilje staršev nad učitelji OŠ 98 Tabela 9.3b: Kazalec zaznano nasilje staršev nad učitelji SŠ slike in tabele 98 Tabela 9.4a: Kazalec Zaznano nasilje zaposlenih na šoli nad učitelji OŠ 99 Tabela 9.4b: Kazalec zaznano nasilje zaposlenih na šoli nad učitelji SŠ 100 Tabela 9.5: Medsebojna povezanost kazalcev zaznava nasilja 100 Tabela 9.6: Opisi skupin učiteljev po zaznavi nasilja 103 Tabela 9.7: Analiza povezanosti kazalcev nasilja s kazalci poučevanja iz študije TALIS 12 nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Priporočila 1. V Sloveniji na šolah zaznavajo problem nasilja nad učitelji bolj kot drug-13 je po svetu. Mednarodne primerjave kažejo, da učitelji v Sloveniji zaznavajo svoje delovno okolje kot manj varno kot učitelji v primerljivih zglednih državah, predvsem zaradi slabšega vedenja učencev. Ravnatelji polovice osnovnih šol v Sloveniji poročajo, da je verbalno nasilje učencev nad učitelji problem, kar je več kot drugje po svetu. 2. Na nacionalni ravni potrebujemo dogovor med strokovnjaki o sistematič- nem prepoznavanju, reševanju in postopkih preprečevanja nasilnega vedenja do učiteljev in drugih strokovnjakov na šolah. Podatki, ki smo jih zbrali v naši študiji, kažejo, da je te vrste nasilja toliko, da ga ne moremo zanemariti ali obravnavati kot posamičnih dogodkov. Sistematični pristop je nujen pogoj za ohranjanje in povečanje strokovne avtonomije ter izboljšanje šolske kulture v vzpodbudno in varno okolje za uč- ni proces v celoti. 3. Na nacionalni ravni potrebujemo dokumente z enotnimi priporočili ali obvezami za ravnanje v primeru nasilja do učiteljev s strani učencev ali drugih, ki niso zaposleni na šoli. V pregledu obstoječih dokumentov za delo na šolah smo ugotovili, da nasilje nad učitelji in zaposlenimi strokovnimi delavci na šolah s strani učencev, dijakov in staršev ni obravnavano. Trenutno se za način ravnanja ob pojavu zdi odgovorna vsaka šola zase. 4. Posebna pozornost naj bo posvečena odpravi besednega nasilja nad učitelji. Največ je besednega nasilja. Obseg besednega nasilja nad učitelji od učencev je opazno večji od obsega fizičnega nasilja, doživlja pa ga vsak peti učitelj v osnovni šoli in vsak sedmi učitelj v srednji šoli. 5. Iz vzrokov za nasilje sledi, da je nujno vzpostaviti večjo strpnost med učenci in povečati ugled učitelja tudi med učenci in dijaki v šoli, ne samo v družbi nasploh. Vzroki za nasilno vedenje učencev so spori med njimi in ocenjevanje učiteljev. Pregled poročil učiteljev o vzrokih za nasilno vedenje učencev pokaže, da prevladujejo medvrstniški konflikti, ki so po mnenju skoraj polovice učiteljev včasih in po mnenju četrtine učiteljev pogosto vzrok nasilnemu dogodku. Kot vzrok nasilja po pogostosti sledi ocenjevanje. 6. Izboljšati je treba dobre odnose med učitelji znotraj šol. Večinoma prevla-dujoča ocena o dobrih odnosih skriva precej posamičnih konfliktov med učitelji na šoli. Učitelji so poročali o tem, da večinoma lahko zaupajo sodelavcem in imajo z njimi dobre odnose. Vendar pričujoča študija sporoča, da so v šolah navzoča redna trenja in slabi odnosi z vsaj kakšnim kolegom pri skoraj 40 % učiteljev. 7. Spremeniti je treba prakso učiteljevega reševanja nasilnega vedenja v razredu, saj trpi pouk. Samo pri vsakem desetem učitelju pouk ne trpi zaradi njegovega reševanja problemov nasilja v razredu. Gotovo je 14 izostanek poučevanja zaradi nasilja dejavnik, ki potrebuje nadaljnjo razpravo in strategijo reševanja na nacionalni ravni. Če zanemarimo dejstvo, da učitelj kot žrtev nasilja ne more vedno obravnavati nasilnega učenca niti v optimalnem času in prostoru, je nesporno nedopustno, da reševanje nasilja v razredu nadomesti obravnavo snovi in kakor koli omejuje izvedbo pouka. 8. Spremeniti je treba obravnavo nasilnih učencev v celoti. Dve tretjini osnovnošolskih in dobra polovica srednješolskih učiteljev se trenutno vsaj deloma strinja, da se nasilnih učencev in dijakov ne da spremeniti ter jim zato na šoli prilagajajo pouk in ravnanje. Sporočilo, ki ga s tem šola daje drugim učencem in družbi nasploh, je nesprejemljivo. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Uvod V Sloveniji si v zadnjih letih raziskovalci in politični odločevalci prizadevajo 15 ustvariti čim boljše pogoje za izobraževanje za vse skupine učencev. Med pomembnejšimi dejavniki odličnega izobraževanja je spodbudno in prijazno šolsko okolje za vse učence, torej brez vsake vrste nasilja. Z večjo pozornostjo do raziskovanja nasilja se je povečal tudi obseg informacij o nasilju v šolah, ki pa so večinoma omejene na pojave nasilja med učenci in dijaki. Po različnih poteh so vzporedno tudi učitelji sistemu poročali o izzivih, ki jih prednje postavlja re- ševanje problemov z nasiljem, ki pa ne nastaja samo med učenci in dijaki, ampak je vključevalo še odrasle in so ga bili deležni tudi učitelji. Mednarodna raziskava TIMSS, ki primerljivo in sistematično meri občutek varnosti na šolah in obseg več vrst sodobnega nasilja v šolskem prostoru (Sardoč, 2019), je v zadnjih letih prinesla informacije o relativno veliki problematiki nasilja in zagotavljanja varnega okolja v slovenskih šolah. Po poročanju ravnateljev o stopnji disciplinskih problemov in nasilja med učenci v obliki dosežene vrednosti šole na mednarodnem indeksu varnosti in urejenosti šol, ki je zajel več vidikov nasilja, med njimi fizično nasilje, besedno nasilje, kraje, goljufije, spletne zlorabe med učenci in nasilje učencev nad učitelji, ter je njegova večja vrednost pomenila večjo varnost in urejenost šole, se je Slovenija uvrstila v spodnjo tre-tjino držav z manjšo varnostjo in urejenostjo šol, o poročanju učiteljev o varnosti šolskega okolja v obliki podobnega indeksa pa še slabše, na četrto mesto od spodaj navzgor med 39 državami (Tabeli A in C ali M7.1 in M7.2 iz raziskave TIMSS 2015) (Japelj-Pavešić, Svetlik, 2016; Mullis, Martin, Foy, Hooper, 2016). Ravnatelji šol so v okviru indeksa problemov na šoli poročali o tem, ka-ko velik problem na njihovi šoli predstavlja fizično ali besedno nasilje učencev nad učitelji. Poročilo navaja podatke o deležih odgovorov, preračunanih na Tabela A: Obseg problemov na šoli (TIMSS 2015, M7.1) 16 populacijske deleže učencev, pripadajočih šolam, ki so sporočile določen ravnateljev odgovor (TIMSS 2015 Almanacs). Za Slovenijo se izkaže, da je bilo leta 2015 v osnovne šole, kjer verbalno nasilje nad učitelji ni problem, vpisanih le 51 % vseh osnovnošolcev v Sloveniji. Visok delež, 41 % učencev, je bil vpisan v šo-le, kjer so problem ocenili za majhnega, 8 % vseh osnovnošolskih učencev pa je bilo v šolah, kjer je bil problem zmeren. Mednarodno povprečje pove, da je v celotni populaciji učencev sodelujočih 39 držav skoraj 70 % učencev vpisanih v šole, kjer verbalnega nasilja učencev nad učitelji ne poznajo, kar je 20 od-nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji stotnih točk več kot v Sloveniji. Pri tem so v seznam zajete tudi nekatere drža-ve, ki imajo v družbi v splošnem več nasilja, kot so na primer države Bližnjega vzhoda. V nekaterih s Slovenijo primerljivih državah je bil delež učencev v šolah, kjer ni besednega nasilja nad učitelji, še višji, na primer, na Madžarskem je dosegel 77 % in na Norveškem celo 83 % učencev. Fizičnega nasilja nad učitelji je manj kot besednega, po svetu in pri nas. V Sloveniji in v drugih državah se je v povprečju 87 % učencev izobraževalo na šolah, kjer so ravnatelji sporočili, da fizičnega nasilja nad učitelji ne beležijo. Vendar tudi fizično nasilje nad učitelji kot vsaj majhen problem priznava precej več ravnateljev v Sloveniji kot v primerljivih evropskih državah. Pri nas je kar 12 % učencev v šolah, ki poročajo o majhnem problemu fizičnega nasilja učencev nad učitelji, med vsemi državami pa je ta delež učencev v povprečju 5 % in na Norveškem ter Madžarskem je le 2 % učencev vpisanih v šole, kjer ravnatelji poročajo o manjših primerih fizičnega nasilja nad učitelji. Mednarodni povprečni delež 6 % učencev v šolah, kjer je fizičnega nasilja učencev nad učitelji veliko, je odraz velikega nasilja v Egiptu in Maroku, kjer tretjina učencev obiskuje šole z velikimi problemi nasilja nad učitelji. Mednarodni indeks varnosti in urejenosti šole, ki je bil izračunan iz odgo-17 vorov učiteljev, je zajel stopnjo (ne)strinjanja učiteljev z izjavami o varnosti in kulturi na šoli. Slovenski učitelji naravoslovnih predmetov in matematike so po svojih ocenah vedenja učencev deloma odstopali, kakor prikazuje tabela B. Tabela B: Deleži osmošolcev, katerih učitelji se ne strinjajo z izjavami o varnosti na šoli Mednarodno % učencev, katerih učitelji so navedli, Učitelji Učitelji povprečje da se ne strinjajo z naslednjim izjavami: matematike naravoslovja med učitelji 1. Šola se nahaja v varnem okolju. 3 1,4 9 2. Na naši šoli se počutim varno. 3 2,4 5 3. Šolska varnostna pravila in ukrepi so zadostni. 10 7 10 4. Učenci se lepo vedejo. 24 22 16 5. Učenci so spoštljivi do učiteljev. 18 20 16 6. Učenci spoštujejo šolsko lastnino. 27 29 28 7. Šola ima jasna pravila o ravnanju učencev. 6 8 9 8. Šolska pravila se izvajajo pravično in dosledno. 20 20 14 Slovenski učitelji so presodili, da se več šol nahaja v varnem okolju in da se na njih počutijo varneje, kot so v povprečju poročali učitelji iz vseh sodelujočih držav. Delež 3 % učencev, katerih učitelji matematike so navedli, da se šola ne uvod Tabela C: Obseg problemov na šoli (TIMSS 2015, M7.2) 18 nahaja v varnem okolju, je trikrat manjši od mednarodnega povprečja. Slovenski učitelji so se v enaki meri, kot je povprečje med vsemi državami, strinjali, da so šolska varnostna pravila in ukrepi zadostni ter da učenci spoštujejo šolsko lastnino. Precej manj pa so bili mnenja, da se učenci lepo vedejo in da so spoštljivi do učiteljev. Za slabo četrtino slovenskih učencev so učitelji zapisali, da se ne vedejo lepo, kar je precej več, kot je šestina takih učencev v mednarodnem povprečju. Učitelji skoraj petine učencev v Sloveniji so nadalje zapisali, da učenci niso spoštljivi do učiteljev, kar je tudi večji delež od mednarodne še-nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji stine. Čeprav so slovenski učitelji to, da imajo na šolah jasna pravila o ravnanju učencev, potrdili v celo malce višjem obsegu, kot je mednarodno povprečje, pa precej, petina, učencev obiskuje šole, kjer se po poročanju učiteljev ta pravila ne izvajajo pravično in dosledno, kar je več kot je 14-odstotni delež učencev v mednarodnem povprečju. Povzetek odgovorov na posamezna vprašanja o varnosti na šoli predstavljajo povprečne vrednosti lestvice »Varnost in urejenost šol«, ki so prikazane v tabeli C. Podatki učiteljev Slovenijo umeščajo na dno mednarodne lestvice o učiteljski presoji o varnem in urejenem šolskem okolju, z manj kot petino učencev, ki hodijo na zelo varne in urejene šole po mednarodni klasifikaciji. V primerjavi s 70 % učencev iz Norveške in Irske ali polovice in več iz Anglije, Litve in Ruske federacije je slovenski delež zaskrbljujoče nizek. Z manjšim deležem učencev kot v Sloveniji sledijo le še Italija, Bocvana in Japonska. Vrednosti na zgornji lestvici je potrebno razumeti kot presojo in pričakovanja učiteljev, ki se lahko oblikujejo pod vplivom različnih kultur v državah in za-to med različnimi kulturnimi ozadji držav niso popolnoma primerljive. Ker pa učitelja njegova stališča in prepričanja vodijo pri poučevanju in sodelovanju z učenci, lahko nezadovoljstvo in nelagodno počutje učiteljev pri delu bistveno 19 vpliva na izvedbo izobraževalnega procesa. Deloma se to kaže tudi v dosežkih iz matematike, ki so v Sloveniji med učenci, ki so po presoji učiteljev matematike v zelo varnih in urejenih šolah, statistično značilno višji (527 točk) kot do-sežki učencev v šolah, ki jih učitelji presojajo kot srednje ter manj varne in urejene (515 ter 512 točk). V nacionalni raziskavi med učitelji smo se zato osredotočili na merjenje zaznave nasilnih dejanj med učitelji in ne na absolutno merjeno pogostost nasilnih dogodkov ali število udeleženih oseb. uvod Opis nacionalne raziskave o nasilju nad učitelji 21 Razlogi za izvedbo študije Glavni cilj raziskave o nasilju nad učitelji in ravnatelji v slovenskih šolah je bil ugotoviti zaznavanje obsega nasilja, ki ga učitelji doživljajo v šoli pri svojem delu, s strani učencev in dijakov ter odraslih oseb, ki so povezane z učiteljevo zaposlitvijo. Razlogov za izvedbo raziskave v letu 2018 je bilo več. Spomladi 2018 se je izvajala Mednarodna raziskava o poučevanju in učenju, TALIS, ki je med drugim zbirala informacije o varnosti šolskega okolja v po-pulacijah učiteljev in ravnateljev tretjega triletja osnovne šole in učiteljev ter ravnateljev srednje šole v okoli 40 državah sveta in tudi v Sloveniji. Mednarodni zajem podatkov je predvideval merjenje učiteljeve izpostavljenosti stresu in pritiskom šolskega okolja ter zadovoljstva z zaposlitvijo in delovnim okoljem, vendar se ni podrobneje posvetil razlogom za nezadovoljstvo z delom in stresu zaradi nasilja nad učitelji. Dopolnitev podatkov raziskave TALIS z dodatno zbranimi nacionalnimi pojasnili učiteljev o doživljanju nasilja nad njimi sa-mimi je bila zato naravna raziskovalna priložnost za povečanje pojasnjevalne moči raziskave TALIS. Drugi razlog je bila potreba po širših podatkih o nasilju v šolskem okolju v okviru nacionalne pobude za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja, ki pozorno spremlja stanje in razvija strategije za ogibanje in odpravlja-nje slabih praks ter širjenje dobrih zgledov s posebno pozornostjo na prepre- čevanju nasilja v šolskem okolju v vseh oblikah pojavljanja. Tretji razlog je bila zaznana večja količina poročil o pojavih nasilja in težav pri reševanju problematičnih situacij Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) s strani učiteljev v zadnjih letih, še posebej z osnov- nih šol. Sporočila o problemih z nasiljem so prikazovala posamične dogodke na šolah, ki so presegli možnost reševanja znotraj šol in so prerasli celo v me-dijsko odmevne tragične novice. Strokovnjaki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije so za razvoj ustrezne strategije odziva potrebovali širši vpogled v obseg nasilja, da bi lahko pravilno presodili, ali so posamični primeri začeli prehajati v redno prakso ali pa so s podporo medijev okvire šolskega prostora presegli le najzahtevnejši. Nenazadnje je bil pomemben dodaten razlog za izvedbo povpraševanja o nasilju tudi dejstvo, da je bil za raziskavo TALIS že določen nacionalni repre-zentativni vzorec sodelujočih. Čeprav so učitelji težko dosegljiva populacija, tudi zaradi vezanosti njihovega delovnega časa na šolski urnik, smo presodili, da ima dodaten vprašalnik za že izbrane učitelje v vzorec TALIS dve prednosti: podatke posameznega učitelja iz obeh študij bi bilo mogoče povezati med seboj in se s tem izogniti ponavljajočemu zbiranju demografskih podatkov v nacionalni študiji, hkrati pa so bile že vzpostavljene poti do učiteljev, ti pa seznanjeni s postopki in načini odgovarjanja, ki so zagotavljali njihovo anonimnost. 22 Metodologija Nacionalno študijo smo skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) zasnovali za vzorec učiteljev, ki so že sodelovali v študiji TALIS, in jim jo ponudili v obliki nadaljevalnega spletnega vprašalnika k raziskavi TALIS. Pri tem smo morali zaradi mednarodnih obveznosti strogo ločiti odgovarjanje na obe raziskavi. Posledično se delež učiteljev, ki se je odzval na raziskavo TALIS, ni odzval z odgovarjanjem na nacionalni vprašalnik o nasilju. V nadaljnjem po-ročanju o študiji nasilja smo zaradi tehničnih razlogov upoštevali le učitelje, ki so se odzvali na obe raziskavi. Za podatke reprezentativnega vzorca učiteljev iz vzorca TALIS namreč obstajajo uteži, s katerimi dosežemo statistične rezultate, ki pojasnjujejo nacionalna povprečja odgovorov. Te uteži smo uporabili tudi na podatkih nacionalne študije, ki je s tem prav tako dobila priložnost, da prikaže nacionalne statistike. Študijo o nasilju so sestavljali 4 vprašalniki: za učitelje osnovnih in srednjih šol ter za ravnatelje osnovnih in srednjih šol. Vprašalnika za obe ravni sta bila po vsebini vprašanj enaka, ločila sta se v naslavljanju učencev v osnovni šoli in dijakov v srednji šoli. Vprašanja so obsegala več vsebinskih sklopov: 1. opis stanja na šoli: zaznavanje pogostosti nasilnih dogodkov nad učiteljem s strani učencev, staršev in drugih zaposlenih na šoli, lokacija dogodkov, razlogi za nasilne dogodke ter običajni odziv nanje; nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 2. odnos učiteljev do nasilnih dogodkov: kritično poročilo o pričako-vanem in realnem odzivu učitelja ob nasilnih dogodkih, ki so se mu zgodili; 3. reševanje problematike: poročilo o obstoječih in želenih dopolnitvah ali izboljšavah protokolov ter strategij za reševanje sporov in problemov nasilja na šoli; 4. opis primera dobre in slabe prakse: ti primeri, opisani v obliki kratke-ga besedila, so bili posebej podvrženi besedilni analizi, s katero smo poskušali prepoznati razlike med dobrimi in slabimi praksami ter med dogodki na osnovnih in srednjih šolah. Odgovore učiteljev na nacionalni vprašalnik smo za učitelje, ki so se s tem strinjali, pripisali podatkom študije TALIS in jih statistično obravnavali z ustrezno utežjo, s programskim orodjem za analizo podatkov mednarodnih raziskav (IDB Analyzer in SPSS). Opravili smo deskriptivne analize, kvalitativno be-sedilno analizo opisnih odgovorov ter analizo glavnih komponent podatkov te študije skupaj s podatki iz raziskave TALIS. 23 Odziv na vprašalnik Med vsemi učitelji tretjega triletja osnovne šole je bilo vzorčenih 2.378 učiteljev za vprašalnike TALIS, od tega jih 284 ali 12 % ni odgovorilo ali so odgovorili ta-ko nepopolno, da niso vključeni v podatkovno bazo TALIS. Med vsemi vzorčenimi za TALIS je na vprašalnik o nasilju odgovorilo 1.726 učiteljev ali 73 %. Med tistimi, ki so vključeni v zbirko podatkov TALIS, je na vprašalnik o nasilju odgovorilo 80 % učiteljev. Med učitelji, ki so bili naprošeni za odgovore na vprašalnik o nasilju, jih je 70 % odgovorilo in so vključeni v zbirko podatkov TALIS, ter 3 %, ki so odgovorili in niso vključeni v zbirko TALIS. Med vsemi vzorčenimi ravnatelji osnovnih šol za TALIS jih je 70 % odgovorilo na vprašalnik o nasilju in so hkrati vključeni v zbirko podatkov TALIS. Med vsemi vzorčenimi učitelji srednjih šol za TALIS je na vprašalnik o nasilju odgovorilo 61 % učiteljev. Med vsemi vzorčenimi ravnatelji srednjih šol za TALIS jih je na vprašalnik o nasilju odgovorilo 64 %. Med odzivnimi učitelji osnovnih šol je bilo 80 % žensk, ki so bile v povprečju stare 46 let in 20 % moških, ki so bili v povprečju stari 45 let. Med vsemi jih je 23 % dokončalo pedagoški študij po starem programu na Pedagoških akademijah, ostali pa so imeli visoko izobrazbo. Med odzivnimi srednješolskimi učitelji je bilo 71 % žensk in 29 % moških, med obojimi je bila povprečna starost 48 let. Med vsemi jih je imelo 83 % visokošolsko izobrazbo 2. stopnje in 10 % univerzitetno izobrazbo 1. stopnje, ostali pa večinoma zaključen pedagoški študij po starem programu na Pedagoških akademijah in nekaj tudi le srednjo šolo. opis nacionalne raziskave o nasilju nad učitelji Nacionalni dokumenti o obravnavi nasilja nad zaposlenimi v šolah Študija se je pri določanju merjenih kazalcev in snovanju vprašalnika ravnala po obstoječih nacionalnih dokumentih, ki naslavljajo pojav nasilja na šolah. Izkazalo se je, da je teh dokumentov zelo malo. Raziskovalci D. Lešnik Mugnaioni, Koren, Logaj in M. Brejc so v okviru Šole za ravnatelje med letoma 2006 in 2008 opravili projekt »Nasilje v šolah: konceptualizacija, prepoznavanje in modeli preprečevanja in obvladovanj«. Poročilo o izsledkih projekta »Nasilje v šo-li: opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obravnava« (Mugnaioni, Koren, Logaj in Brejc 2009) že v uvodu izpostavi, da je problematika zelo obširna in ena sama raziskava ne more doseči hkrati širokega pogleda na nasilje v šolah in natančne študije velikega števila specifičnih izrazov nasilja, ki zahtevajo vsak svoje razumevanje in pristop k reševanju. V grobem so opredelili, da se v šolah dogaja: 1. vrstniško nasilje in v širšem smislu nasilje med učenci, 2. nasilje v odnosu med učenci in učitelji, 24 3. nasilje v odnosu med učitelji in starši, 4. nasilje med vodstvom zavoda in drugimi zaposlenimi, 5. nasilje med učitelji in drugimi zaposlenimi, tj. znotraj učiteljskega kolektiva, 6. nasilje nad otroki v družini. Šolam so priporočili povečanje pozornosti na izraze nasilja in prikazali nekatere modele reševanja problematike. Od leta 2009, ko je bilo izdano poroči-lo, se je z intenzivnim povečanjem dostopnosti digitalnih orodij za komunikacijo življenje z ozirom na pojav nasilja spremenilo tudi v šolah. Komunikacije po elektronski pošti in socialnih omrežjih omogočajo lažji dostop učencev, dijakov in staršev do učiteljev in zaposlenih na šoli. To omogoča več nasilnega vedenja, do katerega predpostavljamo, da pride manj pogosto v osebnem stiku, sploh med odraslimi ali odraslimi in mladino. Omenjeno poročilo bi zato potrebovalo posodobitev ali dopolnitev z upoštevanjem novejših možnosti nasilnega vedenja, do katerih prihaja zaradi digitalnih komunikacij, ki zahtevajo tudi drugačne poti do reševanja in zmanjšanja takšnega vedenja. Novejše nacionalne študije ali raziskovalnih podatkov o obravnavi nasilja nad zaposlenimi na šolah, še posebej nad učitelji, nismo zasledili. Med dokumenti šolske zakonodaje, ki je navedena na Slovenskem izobraževalnem portalu (SIO), iskanje po ključnih besedah/besednih zvezah »nasilje«, »obravnava nasilnega vedenja« in podobnih ne vrne nobenega zadetka. Mnoge šole na svojih spletnih straneh na podlagi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varnosti in zdravju pri delu navajajo, da sledijo različicam Pravilnika o ukrepih za va-rovanje delavcev pred nasiljem, trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegovanjem nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji ter pred drugim oblikam psihosocialnih tveganj na delovnih mestih, ki so prilago-jene delu v šolah. Vendar ta pravilnik sistematično obravnava le nasilno vedenje odraslih do odraslih na šoli in ne upošteva možnosti nasilja dijakov in učencev do zaposlenih na šoli ali staršev do učiteljev. Nacionalne usmeritve obravnave nasilnega vedenja na šolah prikazuje dokument »Navodila s priročnikom za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih«, ki so ga sestavili strokovnjaki pod okriljem Zavoda RS za šolstvo (Mugnaioni Lešnik, Klemenčič, Filipčič, Rustja in Novakovič 2016). Priročnik ponovno ne obravnava možnosti nasilnega vedenja učencev ali dijakov do učiteljev. Z medvrstniškim nasiljem se je ukvarjalo tudi nekaj študentov v svojih magistrskih nalogah, vendar tudi med njimi nasilje do učiteljev na šolah ni predmet študija. Na šolah nasilje nad učenci in ravnanje šole predpisu-je Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode ( Uradni list RS, št. 104/09). Ta pozornost šol usmerja k zaznavanju nasilja, ki so ga delež- ni njihovi učenci izven pouka, in tudi ne vključuje nasilja nad učitelji. V pregledu obstoječih dokumentov za delo na šolah smo ugotovili, da nasilje nad učitelji in zaposlenimi strokovnimi delavci na šolah s strani učencev, dijakov in staršev ni sistematično obravnavano in da se za način ravnanja ob 25 pojavu zdi odgovorna vsaka šola zase. Glede na podatke, ki smo jih zbrali v na- ši študiji in kažejo, da je te vrste nasilja toliko, da ga ne moremo zanemariti ali obravnavati kot posamičnih dogodkov, postaja nujno, da na nacionalni ravni pride do dogovora med strokovnjaki o sistematičnem prepoznavanju, reševanju in postopkih preprečevanja nasilnega vedenja do učiteljev in drugih strokovnjakov na šolah. Sistematični pristop je nujen pogoj za ohranjanje in po-večanje strokovne avtonomije in izboljšanje šolske kulture v vzpodbudno in varno okolje za učni proces v celoti. opis nacionalne raziskave o nasilju nad učitelji Rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 27 1. Pogostost nasilnih dogodkov Prvi sklop vprašanj je učitelje vprašal, kako pogosto so se jim je v zadnjem šolskem letu dogajali dogodki, ki jih prepoznavajo kot nasilje učencev ali dijakov do sebe. Iz prikaza v tabeli 1.1 vidimo, da velika večina učiteljev o nasilju ni po-ročala. Razlike med spoloma so pri poročanju o pogostosti zaznanih nasilnih dogodkov majhne in neznačilne. Fizično nasilje nad učitelji je redko, saj je le okoli 3 % osnovnošolskih in 1 % srednješolskih učiteljev doživelo fizično nasilje s strani učencev ali dijakov, ve- činoma le nekajkrat na leto, in skoraj nihče ni izkusil, da bi bili učenci nasilni do njihovih družinskih članov. Malce več, vendar še vedno malo, o čemer poroča do 7 % učiteljev, so učenci ali dijaki žalili ali obrekovali po elektronskih medijih in telefonih, tudi to le nekajkrat na leto. Obseg besednega nasilja nad učitelji s strani učencev je opazno večji, doživlja pa ga vsak peti učitelj v osnovni šoli in vsak sedmi učitelj v srednji šoli. Malo manjši je obseg nasilnih posegov učencev v lastnino učiteljev, ki jih nekajkrat na leto ali mesečno doživlja povprečno 17 % učiteljev osnovne šole, veliko manjši pa je na srednjih šolah, kjer to doži-vi le 6 % učiteljev. Tabela 1.1: Deleži učiteljev po poročanju o pogostosti nasilnega vedenja učencev Nikoli ali skoraj Nekajkrat v letu Vsak mesec Vsak teden nikoli Osnovna šola Učenci so kričali name, me zmerjali ali mi grozili. Ženske 78,3 % 18,9 % 1,8 % 1,0 % Moški 79,4 % 17,0 % 2,6 % 1,0 % Skupaj 78,5 % 18,5 % 1,9 % 1,0 % Učenci so pisno, elektronsko ali po telefonu o meni širili žaljive neresnice ali me obrekovali. Ženske 93,0 % 6,6 % 0,1 % 0,3 % Moški 92,7 % 5,9 % 1,4 % Skupaj 92,9 % 6,4 % 0,4 % 0,3 % Učenci so bili do mene fizično nasilni (npr. me odrinili, udarili, spotaknili, 28 kaj vrgli vame ali mi grozili s predmeti). Ženske 96,5 % 3,3 % 0,2 % Moški 96,4 % 3,6 % Skupaj 96,5 % 3,3 % 0,2 % Učenci niso spoštovali moje lastnine (brskali po mojih osebnih stvareh, poškodovali avto ali osebne stvari v razredu). Ženske 81,4 % 17,2 % 1,0 % 0,3 % Moški 86,9 % 12,2 % 1,0 % Skupaj 82,5 % 16,2 % 1,0 % 0,3 % Učenci so izvajali nasilje (grozili, zmerjali) nad mojim družinskim članom. Ženske 98,4 % 1,5 % 0,1 % Moški 97,5 % 1,8 % 0,7 % Skupaj 98,2 % 1,6 % 0,1 % 0,1 % nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Nikoli ali skoraj Nekajkrat v letu Vsak mesec Vsak teden nikoli Srednja šola Dijaki so kričali name, me zmerjali ali mi grozili. Ženske 82.9 % 15.0 % 1.2 % 1.0 % Moški 86.1 % 11.6 % 1.0 % 1.2 % Skupaj 83.8 % 14.0 % 1.1 % 1.0 % Dijaki so pisno, elektronsko ali po telefonu o meni širili žaljive neresnice ali me obrekovali. Ženske 93,3 % 6,5 % 0,1 % Moški 91,4 % 7,9 % 0,4 % Skupaj 92,7 % 6,9 % 0,2 % Dijaki so bili do mene fizično nasilni (npr. me odrinili, udarili, spotaknili, kaj vrgli vame ali mi grozili s predmeti). Ženske 98,7 % 1,2 % 0,1 % Moški 98,3 % 1,3 % 29 Skupaj 98,6 % 1,2 % 0,1 % Dijaki niso spoštovali moje lastnine (brskali po mojih osebnih stvareh, poškodovali avto ali osebne stvari v razredu). Ženske 95,5 % 4,4 % 0,1 % Moški 89,4 % 9,4 % 0,8 % Skupaj 93,8 % 5,8 % 0,3 % Dijaki so izvajali nasilje (grozili, zmerjali) nad mojim družinskim članom. Ženske 99,3 % 0,7 % Moški 98,0 % 1,5 % 0,1 % Skupaj 98,9 % 0,9 % V poročanju o pogostosti neprimernega vedenja izstopa dogodek, ko posamezni učenec ali skupina učencev v razredu zmoti pouk in preprečijo izvedbo šolske ure. Učitelji ju prepoznavajo kot pogosto neprimerno vedenje svojih učencev ali dijakov. Čeprav ga ne moremo vedno spoznati kot nasilje učencev nad učiteljem, gotovo učiteljem nenapovedano in nepredvidljivo oteži poučevanje in lahko vpliva na njihovo počutje, predvsem pa na učinkovitost pri de-lu. Obravnavali smo ga ločeno. Šestina učiteljev osnovnih šol o motenju pouka s strani posameznega učenca poroča vsak teden, šestini se to zgodi vsak mesec, slabi polovici pa nekajkrat na leto. Le petina učiteljev v razredih skoraj nikoli nima učenca, ki bi onemogočil izpeljavo šolske ure (tabela 1.2). rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Manj pogosto, vendar še vedno veliki večini učiteljev, se dogaja, da jim po-uk onemogoči večja skupina učencev naenkrat. Skupina učencev prepreči izvedbo pouka nekajkrat na leto vsakemu tretjemu učitelju, vendar pa pogosteje, mesečno ali tedensko, še petini učiteljev. Tabela 1.2: Deleži učiteljev OŠ, po poročanju o pogostosti motenj pouka s strani učencev Nikoli ali nikoli Nekajkrat v letu Vsak mesec Vsak teden skoraj Osnovne šole Posamezni učenec je s svojim vedenjem otežil ali onemogočil načrtovano izvedbo pouka. Ženske 21,9 % 42,4 % 17,3 % 18,4 % Moški 21,9 % 46,9 % 16,4 % 14,9 % Skupaj 21,9 % 43,3 % 17,1 % 17,7 % Učenci so kot skupina s svojim vedenjem otežili ali onemogočili 30 načrtovano izvedbo pouka. Ženske 44,3 % 34,8 % 12,0 % 9,0 % Moški 43,3 % 36,1 % 12,7 % 7,8 % Skupaj 44,1 % 35,0 % 12,1 % 8,7 % Srednje šole Posamezen dijak je s svojim vedenjem otežil ali onemogočil načrtovano izvedbo pouka. Ženske 36,6 % 41,9 % 12,9 % 9 % Moški 38,0 % 43,4 % 11,3 % 7 % Skupaj 37,0 % 42,3 % 12,4 % 8 % Dijaki so kot skupina s svojim vedenjem otežili ali onemogočili načrtovano izvedbo pouka. Ženske 55,5 % 31,6 % 7,6 % 5 % Moški 53,1 % 34,1 % 9,0 % 4 % Skupaj 54,8 % 32,3 % 8,0 % 5 % Ravnatelji osnovnih šol za nekatere zgoraj navedene oblike nasilnega vedenja poročajo, da se dogajajo pogosteje, kot poročajo učitelji (sliki 1a in 1b). Hkrati z učitelji kot največji problem prepoznavajo motnje pouka zaradi vedenja posa-meznikov ali skupin učencev. Polovica ravnateljev je zapisala, da posamezniki onemogočajo izvedbo pouka redno, vsak mesec ali vsak teden, skoraj dve tretjini ravnateljev pa sta sporočili, da skupine učencev onemogočijo pouk vsaj nekajkrat na leto. Besedno nasilje nad učitelji se ravnateljem zdi pogostejše nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 31 Slika 1a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o pogostosti nasilnih dejanj učencev proti učiteljem Slika 1b: Deleži ravnateljev SŠ po poročanju o pogostosti nasilnih dejanj dijakov do učiteljev rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov kot učiteljem. Delež ravnateljev, ki so sporočili, da učenci na njihovi šoli skoraj nikoli niso kričali ali zmerjali učiteljev, je za 20 odstotnih točk manjši, kot je de-lež učiteljev, ki so zapisali, da nanje učenci skoraj nikoli niso kričali ali jih zmerjali in kar 40 % ravnateljev je zapisalo, da so v zadnjem letu učenci kričali na učitelje nekajkrat ali večkrat. Najpogostejše neprimerno vedenje dijakov do učiteljev je tudi po ocenah ravnateljev srednjih šol onemogočanje pouka s strani posameznega dijaka ali skupine. Sporočajo, da posamezni dijaki v povprečju nekajkrat na le-to otežijo ali onemogočijo izvedbo pouka na 4 od 5 srednjih šol, na vsaki peti šoli pa redno, mesečno ali tedensko. Skupine dijakov pouk na vsaki tretji šo-li onemogočijo vsaj občasno, na vsaki šesti šoli pa se to dogaja redno, meseč- no ali tedensko. Vedenja, ki ga nedvomno uvrščamo v nasilje nad učitelji, je v srednjih šolah po ocenah ravnateljev precej manj, kot je nesprejemljivih motenj pouka, ki niso vedno izvedene nasilno. Na tretjini šol dijaki vsaj občasno kričijo na učitelje in na četrtini šol jih žalijo in obrekujejo pisno ali elektronsko. Na eni od de-setih šol se občasno zgodi, da dijaki ne spoštujejo lastnine zaposlenih, ne sa-32 mo učiteljev, skoraj nikoli pa ne grozijo družinskim članom ali fizično napadejo učitelje. 2. Kraj nasilnih dogodkov Dogodki, ki jih učitelji opredeljujejo kot nasilje učencev ali dijakov do njih, se po poročanju učiteljev najpogosteje zgodijo v razredih med poukom in na hodnikih med odmori. Polovica učiteljev je poročala, da so učenci najpogosteje do njih nasilni med poukom v razredu, četrtina, da med poukom na dnevih dejavnosti, ter tretjina, da so učenci nasilni med odmori zunaj razreda (tabela 2). Zelo redko so učenci do učiteljev nasilni preko elektronskih medijev. Če povzamemo: le polovica učiteljev poroča, da med poukom v razredih nikoli niso deležni nasilja, vendar pa jih 94 % nikoli ni zaznalo spletnega nadlegovanja s strani učencev. Ravnatelji osnovnih šol so kot najpogostejši kraj dogodka navedli hodnike med odmori in razrede med poukom, najmanj pogosto pa po njihovem poro- čanju do nasilja nad učiteljem pride pri izvajanju dnevov dejavnosti izven šole (slika 2a). Do nasilja po elektronskih medijih na dobri tretjini šol prihaja nekajkrat na leto, na polovici pa nikoli. Pri polovici šol učenci do učiteljev nikoli ni-so nasilni izven šole. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Tabela 2: Deleži učiteljev po poročanju o pogostosti kraja nasilnega vedenja učencev ali dijakov do učiteljev Nekajkrat v letu Kako pogosto se nasilni dogodki zgodijo: Nikoli ali pogosteje Osnovna šola V razredih v času pouka. 50 % 50 % V razredih med odmori. 75 % 25 % Pri izvajanju dnevov dejavnosti izven šole. 76 % 24 % Na hodnikih med odmori. 65 % 35 % Izven šole. 90 % 10 % Preko uporabe elektronskih medijev (tudi e-mail in socialna omrežja). 94 % 6 % Srednja šola V razredih v času pouka. 62,3 % 37,7 % Na hodnikih med odmori. 87,4 % 12,6 % 33 Pri izvajanju dnevov dejavnosti izven šole. 90,5 % 9,5 % Preko uporabe elektronskih medijev (tudi e-mail in socialna omrežja). 92,9 % 7,1 % V razredih med odmori. 93,8 % 6,2 % Izven šole. 95,3 % 4,7 % Slika 2a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o krajih, kjer se zgodijo nasilni dogodki rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Slika 2b: Deleži ravnateljev SŠ po poročanju o krajih, kjer se zgodijo nasilni dogodki 34 Tudi po prepričanju ravnateljev srednjih šol se večina nasilnih dogodkov zgodi v razredih med poukom, saj slaba polovica ravnateljev sporoča, da tam nasilno vedenje najpogosteje zaznajo nekajkrat na leto in še na vsaki deseti šoli vsak mesec ali teden (slika 2b). Sledi nasilje preko digitalnih naprav in omrežij, ki ga tudi polovica ravnateljev zazna vsaj nekajkrat na leto. Po drugi strani skoraj tri četrtine ravnateljev pravi, da na njihovih šolah nasilja nad učitelji ni v razredih med odmori, le malo manj ravnateljev pa pravi tudi, da do nasilja ne prihaja pri pouku izven šole. 3. Nasilje staršev nad učitelji Učitelji pri svojem delu sodelujejo s starši svojih učencev. Mogoče je, da se raz-vije konflikt med starši posameznih učencev in učitelji, ki lahko vodi tudi v nasilje do učitelja. Učitelje smo vprašali o pogostosti nasilne komunikacije pri sodelovanju s starši in preverili tudi možnost fizičnega nasilja. Izkazalo se je, da je tega nasilja v osnovnih šolah zelo malo, več ga je srednjih šolah (tabeli 3a in 3b). V osnovnih šolah je več kot 90 % učiteljev zapisalo, da jim starši nikoli ali skoraj nikoli ne grozijo, jih zmerjajo ali obrekujejo po elektronski pošti ali socialnih omrežjih, skoraj vsi učitelji pa so potrdili, da starši nikoli ali skoraj nikoli niso fizično nasilni do njih, do njihove lastnine ali družinskih članov. Izstopajoč primer je nespoštljiva komunikacija s strani staršev, ki se občasno zgodi četrtini učiteljic in petini učiteljev v osnovni šoli. Nekateri starši nasilno reagirajo, ko šola v zvezi z njihovim otrokom izvede predpisan ukrep, poroča 8 % učiteljev. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Tabela 3a: Učiteljevo zaznavanje nasilja staršev v osnovni šoli Nikoli ali skoraj Nekajkrat v letu Vsak mesec Vsak teden nikoli Starši učencev so z menoj nespoštljivo govorili. Ženske 74,7 % 24,3 % 0,9 % 0,1 % Moški 77,8 % 21,8 % 0,4 % Skupaj 75,3 % 23,8 % 0,8 % 0,1 % Starši učencev so mi grozili. Ženske 91,5 % 7,8 % 0,5 % 0,2 % Moški 91,1 % 8,9 % Skupaj 91,4 % 8,0 % 0,4 % 0,2 % Starši učencev so me zmerjali po elektronski pošti. Ženske 93,5 % 6,1 % 0,2 % 0,2 % Moški 95,4 % 4,6 % Skupaj 93,9 % 5,8 % 0,2 % 0,2 % 35 Starši učencev so me obrekovali po socialnih omrežjih. Ženske 92,2 % 7,0 % 0,6 % 0,2 % Moški 93,0 % 6,2 % 0,5 % 0,3 % Skupaj 92,4 % 6,9 % 0,6 % 0,2 % Starši učencev so bili fizično nasilni do moje lastnine. Ženske 99,8 % 0,2 % Moški 99,1 % 0,3 % 0,6 % Skupaj 99,7 % 0,2 % 0,1 % Starši učencev so bili fizično nasilni do mene. Ženske 99,8 % 0,2 % Moški 99,2 % 0,8 % Skupaj 99,7 % 0,3 % Starši učencev so bili nasilni do mojih družinskih članov (fizično ali besedno). Ženske 99,5 % 0,5 % Moški 97,8 % 1,8 % 0,4 % Skupaj 99,2 % 0,8 % 0,1 % Starši učencev so nasilno reagirali ob izvedbi predpisanih ukrepov šole v zvezi z njihovim otrokom (npr. ko je šola poklicala socialno službo). Ženske 91,3 % 8,3 % 0,3 % 0,1 % Moški 93,1 % 6,9 % Skupaj 91,7 % 8,0 % 0,2 % 0,1 % rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Nikoli ali skoraj Nekajkrat v letu Vsak mesec Vsak teden nikoli Vložene so bile zlonamerne anonimne prijave o meni (vodstvu šole, šolski inšpekciji). Ženske 93,1 % 6,7 % 0,2 % Moški 86,8 % 12,9 % 0,3 % Skupaj 91,9 % 7,9 % 0,2 % Iz podatkov je videti, da imajo učitelji in šole resen problem z anonimnimi pri-javami staršev, podanimi zoper učitelje. V celoti kar 8 % učiteljev redno doživlja zlonamerne prijave nekajkrat na leto. Med spoloma je v obsegu vloženih prijav velika razlika. Med učiteljicami jih 7 % in med učitelji 13 % poroča, da je proti njim vsaj nekajkrat na leto vložena prijava vodstvu šole ali šolski inšpekciji, ki jo razumejo kot zlonamerno. V srednjih šolah je groženj in nasilne komunikacije staršev do učiteljev manj kot v osnovnih. To doživlja 15 % učiteljev, sicer le nekajkrat na leto. Zlo-namernih prijav inšpekciji je še manj, o posameznih primerih poroča okoli 5 % 36 učiteljev in tudi o vseh drugih oblikah nasilja staršev poroča le nekaj odstotkov učiteljev srednjih šol. Tabela 3b: Učiteljevo zaznavanje nasilja staršev v srednji šoli Vsak mesec Nikoli ali skoraj nikoli Nekajkrat v letu ali vsak teden Starši dijakov so z menoj nespoštljivo govorili. Ženske 83,4 % 16,3 % 0,3 % Moški 91,0 % 8,3 % 0,7 % Skupaj 85,6 % 14,0 % 0,4 % Vložene so bile zlonamerne anonimne prijave o meni (vodstvu šole, šolski inšpekciji). Ženske 95,4 % 4,6 % 0,003 Moški 93,0 % 6,5 % 0,3 % Skupaj 94,7 % 5,1 % 0,3 % Starši mojih dijakov so mi grozili. Ženske 95,3 % 4,6 % 0,1 % Moški 95,8 % 3,6 % 0,6 % Skupaj 95,5 % 4,3 % 0,2 % nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Vsak mesec Nikoli ali skoraj nikoli Nekajkrat v letu ali vsak teden Starši dijakov so nasilno reagirali ob izvedbi predpisanih ukrepov šole do njihovega otroka (npr. ko je šola poklicala socialno službo). Ženske 95,8 % 3,9 % 0,3 % Moški 94,7 % 4,8 % 0,3 % Skupaj 95,5 % 4,2 % 0,3 % Starši dijakov so me zmerjali po elektronski pošti. Ženske 95,7 % 4,2 % Moški 97,8 % 1,9 % Skupaj 96,3 % 3,6 % Starši dijakov so me obrekovali po socialnih omrežjih. Ženske 97,4 % 2,4 % 0,2 % Moški 98,2 % 1,4 % 0,4 % Skupaj 97,6 % 2,1 % 0,3 % Starši dijakov so bili fizično nasilni do moje lastnine. 37 Ženske 99,8 % 0,2 % Moški 99,0 % 0,4 % 0,7 % Skupaj 99,6 % 0,2 % 0,2 % Starši dijakov so bili fizično nasilni do mene. Ženske 99,9 % 0,1 % Moški 99,3 % 0,3 % 0,4 % Skupaj 99,7 % 0,2 % 0,1 % Starši dijakov so bili nasilni do mojih družinskih članov (fizično ali besedno). Ženske 99,9 % 0,1 % 0,3 % Moški 98,8 % 0,6 % 0,3 % Skupaj 99,6 % 0,2 % 0,3 % Nespoštljivo govorjenje staršev z zaposlenimi je najpogostejši primer nasilja staršev tudi po oceni ravnateljev. V dveh tretjinah osnovnih šol se zgodi nekajkrat na leto, na vsaki deseti šoli redno vsak mesec ali pogosteje. Na vsaki tretji šoli se nekajkrat na leto ali pogosteje tudi zgodi, da starši obrekujejo zaposlene po socialnih omrežjih, grozijo učiteljem ali ravnatelju in vložijo zlonamerno anonimno prijavo vodstvu šole ali inšpekciji, in na skoraj vsaki tretji šoli se zgodi, da starši nasilno reagirajo na odločitev ali ukrep šole ob vedenju njihovega otroka. Četrtina šol je izpostavljena zmerjanju staršev po elektronski pošti. Fi-zičnega nasilja staršev nad zaposlenimi ali njihovimi družinami pa v zadnjem šolskem letu niso zaznali ravnatelji skoraj nobene šole (slika 3a). rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 38 Slika 3a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o doživetem nasilju s strani staršev Ravnatelji polovice srednjih šol so zapisali, da se vsaj nekajkrat na leto zgodi, da so starši dijaka nespoštljivi v komunikaciji z učiteljem ali drugimi zaposlenimi na šoli. Drugo nasilno vedenje staršev je dvakrat manj pogosto. Na približ- no vsaki peti šoli se nekajkrat na leto zgodi, da so starši nasilni v elektronskih sporočilih ali v objavah na socialnih omrežjih, da zmerjajo ali grozijo zaposlenim ter vložijo zlonamerno anonimno prijavo na inšpektorat ali vodstvo šole. Na vsaki deseti šoli se nekajkrat na leto starši nasilno odzovejo na ukrepanje šole proti dijaku, sploh, če šola pokliče socialno službo (slika 3b). nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 39 Slika 3b: Deleži ravnateljev SŠ po poročanju o doživetem nasilju s strani staršev 4. Vzroki za nasilne dogodke Pregled poročil učiteljev o vzrokih za nasilno vedenje učencev pokaže, da prevladujejo medvrstniški konflikti, ki so po mnenju skoraj polovice učiteljev včasih in po mnenju četrtine učiteljev pogosto vzrok nasilnemu dogodku. Po pogostosti jim sledi ocenjevanje. Dobrih 20 % osnovnošolskih učiteljev meni, da je ocenjevanje pogosto vzrok za nasilje učencev, še 10 % pa meni, da skoraj vedno. V srednji šoli skoraj polovica učiteljev meni, da je ocenjevanje za nasilje krivo včasih, in še četrtina, da pogosto ali vedno. Manj kot četrtina učiteljev je zapisala, da ocenjevanje skoraj nikoli ni vzrok za nasilje. Več kot polovica obojih učiteljev hkrati meni, da nasilja ne povzročajo njihovi načini poučevanja in metode dela, ter dobra tretjina, da ni posledica vzgojnih ukrepov. Podatki kažejo, da je pozornost potrebno nameniti predvsem izboljšanju razredne in šolske klime, ki bi zmanjšala medvrstniška nasprotovanja, ter ocenjevanju. Kakor pri vseh navedenih možnih vzrokih več učiteljic kot učiteljev poroča, da je vzrok nasilja v njihovih primerih pretežno ocenjevanje. rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Tabela 4a: Pogostost vzrokov za nasilno vedenje učencev po presoji OŠ učiteljev Nikoli ali skoraj Včasih Pogosto Skoraj vedno nikoli Ocenjevanje Ženske 21,7 % 44,7 % 22,5 % 11,2 % Moški 29,8 % 46,7 % 17,3 % 6,2 % Skupaj 23,2 % 45,1 % 21,5 % 10,2 % Način poučevanja in metode dela Ženske 50,7 % 41,7 % 7,0 % 0,6 % Moški 55,0 % 37,7 % 7,1 % 0,3 % Skupaj 51,5 % 40,9 % 7,0 % 0,6 % Izrečeni vzgojni ukrepi Ženske 34,7 % 43,7 % 17,7 % 3,9 % 40 Moški 38,0 % 44,2 % 14,2 % 3,6 % Skupaj 35,3 % 43,8 % 17,1 % 3,8 % Problemi medvrstniškega nasilja Ženske 23,3 % 48,0 % 24,3 % 4,4 % Moški 26,9 % 46,5 % 21,9 % 4,7 % Skupaj 24,0 % 47,7 % 23,9 % 4,4 % V srednjih šolah so deleži učiteljev, ki so poročali, da so določene situacije vedno vzrok nasilju, tako majhni, da smo jih združili z deleži učiteljev, ki so označi-li, da so le-te pogosto vzrok nasilju. Tabela 4b: Pogostost vzrokov za nasilno vedenje učencev po presoji SŠ učiteljev Nikoli ali skoraj nikoli Včasih Pogosto ali skoraj vedno Ocenjevanje Ženske 25,1 % 45,8 % 29,1 % Moški 36,6 % 44,3 % 19,1 % Skupaj 28,4 % 45,3 % 26,3 % nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Nikoli ali skoraj nikoli Včasih Pogosto ali skoraj vedno Problemi medvrstniškega nasilja Ženske 38,6 % 43,4 % 18,0 % Moški 43,3 % 43,5 % 13,2 % Skupaj 40,0 % 43,4 % 16,6 % Izrečeni vzgojni ukrepi Ženske 38,2 % 43,7 % 18,2 % Moški 47,0 % 41,3 % 11,7 % Skupaj 40,7 % 43,0 % 16,3 % Drugi problemi v medsebojnih odnosih Ženske 41,9 % 45,9 % 12,2 % Moški 46,3 % 45,6 % 8,1 % Skupaj 43,2 % 45,8 % 11,0 % Način poučevanja in metode dela Ženske 60,1 % 33,8 % 6,1 % 41 Moški 63,0 % 33,9 % 3,1 % Skupaj 60,9 % 33,8 % 5,2 % Slika 4a: Poročanje ravnateljev OŠ o pogostosti vzrokov za nasilje učencev nad učitelji Ravnatelji osnovnih šol so v svojem poročanju precej usklajeni z učitelji in probleme medvrstniškega nasilja prav tako prepoznavajo kot najpogostejši vzrok med navedenimi (slika 4a). Čeprav iz podatkov ne moremo vedeti, sklepamo, da bi se odgovori verjetno lahko nanašali na primere, ko učiteljevo reševanje medvrstniškega nasilja privede do nasilnega vedenja učencev do učitelja. Sle-rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Slika 4b: Poročanje ravnateljev SŠ o pogostosti vzrokov za nasilje učencev nad učitelji di ocenjevanje, ki glede na odgovore ravnateljev in tudi učiteljev le na manj kot četrtini šol nikoli ali skoraj nikoli ni povod nasilnega vedenja učencev, na 42 dobri četrtini pa redno, vsak mesec ali teden. Ravnatelji polovice šol so zapisali tudi, da tam vsaj nekajkrat na leto ali pogosteje do nasilja učencev nad učitelji privedejo načini poučevanja in metode dela, kar pomeni skoraj na eni šoli več kot glede na poročanje učiteljev. Zanimivo je, da vzgojni ukrepi na petini šol vsak mesec ali teden povzročijo nasilne reakcije učencev. Stranski rezultat te-ga poročanja je tudi, da izvemo, da na veliko šolah, vsaj na petini, vzgojne ukrepe izrekajo redno, mesečno ali tedensko. Med ravnatelji srednjih šol prevladuje presoja, da je razlog za nasilje dijakov nad zaposlenimi na šoli najpogosteje ocenjevanje (slika 4b). Na treh od štirih šol je ocenjevanje vsaj nekajkrat na leto razlog za nasilno vedenje dijakov, na vsaki šesti šoli pa se dogaja redno, mesečno ali tedensko. Čeprav so izreče-ni vzgojni ukrepi v splošnem manj pogost razlog za dodatno nasilno vedenje dijakov, ker na 40 % šol po poročanju ravnateljev niso nikoli, pa na skoraj vsaki peti šoli povzročajo redno mesečno ali tedensko nasilno vedenje dijakov. 5. Nasilje nad učitelji s strani drugih zaposlenih na šoli Nasilja bi bili lahko učitelji deležni tudi s strani drugih članov kolektiva na šolah, vključno z vodstvom. Pozitivno sporočilo naše študije je, da določenih vrst tega nasilja na šolah učitelji skoraj ne zaznavajo. Na slikah 5a in 5b so prikazani deleži odgovorov učiteljev o pogostosti doživljanja redkih oblik nasilja s strani različnih odraslih na šoli v zadnjem šolskem letu in na slikah 6a in 6b o pogostosti doživljanja pogostejše oblike nasilja, in sicer ločeno za osnovne in srednje šole. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Slika 5a: Redki pojavi nasilja s strani zaposlenih nad učitelji v OŠ 43 Slika 5b: Redki pojavi nasilja s strani zaposlenih nad učitelji v SŠ O spolnem nadlegovanju je 99 % učiteljev sporočilo, da ga niso doživeli skoraj nikoli, 98 % učiteljev pa, da skoraj nikoli ni doživelo zmerjanja v pisni ali elektronski obliki. Vendar jih je 7 % ali vsak 14. izkusilo izključevanje iz skupnih aktivnosti s sodelavci in 9 % je vodstvo šole odtegnilo določene naloge. Učitelje so sodelavci izključili pogosteje kot učiteljice, učiteljice pa je vodstvo šolo večkrat omejilo pri delu na šoli kot učitelje. Po pogostosti sledita psihično nasilje s strani vodstva šole, skupaj s krivič- nimi sodbami o učitelju in nespoštljivim govorjenjem, tudi zmerjanjem in drugim besednim nasiljem s strani kolegov in vodstva, kar je vsaj nekajkrat doživelo 15 % učiteljev v osnovni šoli in 17 % v srednji, ali najmanj vsak sedmi učitelj. rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Slika 6a: Pogostejši pojavi nasilja s strani zaposlenih nad učitelji v OŠ 44 Slika 6b: Pogostejši pojavi nasilja s strani zaposlenih nad učitelji v SŠ Ker je na večini osnovnih šol zaposlenih vsaj 20 učiteljev, na srednjih šolah pa še več, iz deležev učiteljev, ki so doživeli nasilje kolegov, sklepamo, da so v povprečju na vsaki šoli žrtve nasilja vsaj trije učitelji. Zgornje tako ni več majhen problem. Če je za prve tri oblike, ki smo jih že omenili, značilno, da jih lahko neposredno opazijo tudi drugi zaposleni, pa zadnji dve najpogostejši obliki nasilja druži prikritost izvajalca oziroma prevladuje osebna presoja učitelja o tem, ali je žrtev nasilnega ravnanja. Prekomerna obremenitev je težko absolutno mer-ljiva, prav tako obrekovanje, oboje pa se zgodi brez neposrednega soočenja z učiteljem. Učitelji so poročali, da se jim pogosteje kot očitno nasilje dogaja nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Slika 7a: Pogostost pojavov nasilja med zaposlenimi po poročanju ravnateljev OŠ 45 Slika 7b: Pogostost pojavov nasilja med zaposlenimi po poročanju ravnateljev SŠ prevelika obremenitev z določenimi nalogami, ki jim jo nalaga vodstvo šole, v osnovni šoli kar četrtini učiteljev in v srednji šoli 28 % učiteljem nekajkrat na le-to, 5 % pa redno, vsak mesec ali pogosteje. Obrekovanje s strani sodelavcev občuti nekajkrat na leto tretjina osnovnošolskih učiteljev, redno vsak mesec ali pogosteje pa še 6 %, skupaj več kot vsak tretji zaposleni učitelj tretjega triletja osnovne šole. V srednji šoli jih je več deležnih obrekovanja vsak mesec, manj pa vsak teden, skupaj pa podobno velik delež kot v osnovni šoli, skoraj 40 %. Čeprav so učitelji poročali o tem, da večinoma lahko zaupajo sodelavcem in imajo z njimi dobre odnose, ta po-rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov datek hkrati sporoča, da so v šolah navzoča redna trenja in slabi odnosi med skoraj 40 % učiteljev z vsaj kakšnim kolegom. V izjavi o obrekovanju sicer ni neposredno zapisano, da ga lahko zagreši tudi vodstvo, vendar vse izjave zadnje skupine v splošnem poročajo o problematiki razmerij med učitelji in vodstvom šole. Čeprav se dogaja na ravni šole, podatki kličejo po razvoju strategij na nacionalni ravni, s katerimi bi pomagali tako vodstvom šol kot učiteljem k vzpostavljanju boljšega medsebojnega razumevanja. Ravnatelji osnovnih šol zaznavajo nasilje med zaposlenimi na šoli drugače kot učitelji (sliki 7a in 7b). Po njihovem poročanju so med učitelji najpogostejši nespoštljiva komunikacija, kričanje in krivično obtoževanje, ki se na vsaki tretji šoli zgodi vsaj nekajkrat na leto, ter psihično nasilje med zaposlenimi, ki je prisotno na vsaki peti šoli. Nasilja po elektronski pošti med zaposlenimi in spolnega nadlegovanja ravnatelji skoraj ne zaznavajo. Ravnatelji srednjih šol ocenjujejo, da je med zaposlenimi veliko obrekovanja, ki ga ne poznajo le na vsaki sedmi šoli, na skoraj petini šol je redno, meseč- no in tedensko, na vseh ostalih pa vsaj občasno. Na polovici šol zaposleni med seboj nespoštljivo govorijo vsaj občasno. Če omenjeno ne vpliva neposredno 46 na delo učiteljev, pa z vidika presoje o škodi pri strokovnem delu ni zanemarljivo, da se na četrtini šol učitelji in drugi zaposleni med seboj izključujejo iz skupnih strokovnih aktivnosti ter na petini šol izvajajo medsebojno psihično nasilje. Do neposredne nasilne komunikacije med zaposlenimi po elektronskih medijih prihaja občasno na vsaki deseti šoli. O pojavih spolnega nasilja ravnatelji praktično ne poročajo. 6. Odzivi na nasilne dogodke Glede na porazdelitve odgovorov o pogostosti različnih odzivov učiteljev na nasilni dogodek lahko odzive razdelimo na tiste, ki se zgodijo zelo redko, tiste, ki se zgodijo zelo pogosto, in tiste, o katerih podobni deleži učiteljev poro- čajo, da se ne zgodijo pogosto ali vedno. Najprej so navedeni vsi različni odzivi osnovnih šol, nato pa srednjih šol. Učitelji v osnovnih in srednjih šolah so si precej enotni v navajanju, kako na šoli poročajo o nasilnem dogodku, ki se jim je zgodil. Dve tretjini pravita, da se skoraj nikoli ne zgodi, da o dogodku ne bi poročali. Manj, le 40 %, jih je zapisalo, da o dogodku ne poročajo uradno. Skoraj dve tretjini jih pogosto ali vedno obvestita vodstvo šole, okoli tretjina učiteljev pa najpogosteje uradno ne po-roča o dogodku, pogovori pa se s sodelavci. Slabo je, da kar dve tretjini učiteljev v osnovni šoli in dobra polovica v srednji šoli meni, da se od njih pričakuje, da neustrezne zahteve staršev, ki sicer niso nujno nasilne, rešujejo sami. Manj kot polovica jih o vsakršnem nasilnem dogodku skoraj vedno pove vodstvu ali svetovalni službi. Iz poročil učiteljev (sliki 8a in 8b) sklepamo, da precej proble-nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 47 Slika 8a: Obveščanje o problemu nasilja v OŠ Slika 8b: Obveščanje o problemu nasilja v SŠ mov nasilja ostaja vodstvu šole in svetovalni službi prikritih. Podatki kažejo, da učitelji pri reševanju problemov precej pogosto ostajajo prepuščeni samim se-bi. Postavlja se vprašanje, koliko problemov od tistih, o katerih učitelji niso nikomur povedali, so v takih okoliščinah ti učitelji sploh poskusili rešiti. rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 48 Slika 9a: Odziv vodstva osnovnih šol na problem nasilja Vodstvo šol po poročanju učiteljev pomaga in se vključi v reševanje (sliki 9a in 9b). V več kot dveh tretjinah primerov se pogosto ali skoraj vedno postavi na stran učitelja ter mu pomaga rešiti problem, pravijo učitelji. Vendar ostaja na drugi strani tretjina učiteljev, ki podporo in zaščito vodstva šole občuti samo včasih ali redko. Dvema tretjinama učiteljev se nikoli ne zgodi, da bi šola problem reševala v sodelovanju z zunanjimi institucijami, njim pa ne bi pomagala. Ponovno, tretjina učiteljev pomoči vodstva ni deležna. Vendar se iz naslednjega odgovora zdi, da je pomoč, če je, pogosto le svetovanje. Več kot 40 % učiteljev namreč piše, da jim vodstvo šole pogosto ali vedno predlaga, kako naj sami rešijo problem. Na šolah tudi ne prevladuje enotna praksa sodelovalnega reševanja problematike. Le okoli 40 % osnovnošolskih učiteljev dela na šolah, kjer se o na-stalem problemu nasilja vedno pogovorijo vsi vpleteni učitelji med seboj, več kot tretjina pa poroča, da se o takšnih problemih vsi ustrezni učitelji seznanijo in razpravljajo le redko. V srednjih šolah se o problemu skoraj vedno pogovori nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 49 Slika 9b: Odziv vodstva srednjih šol na problem nasilja le tretjina učiteljev, 40 % učiteljev pa pravi, da se na šolah o nastali situaciji ne pogovorijo nikoli ali le včasih. V strokovnih ali predmetnih aktivih se s problemi nasilja vedno seznani le tretjina učiteljev, še manj pogoste pa so na šolah skupne kritične razprave o nastalih problemih in razvoj strategij za izboljšanje stanja. Glede na spoznanja o uspešnosti sodelovanja in deljene odgovornosti na šoli za učinkovito delo, tudi iz TALIS, se tu odpira nov prostor za izboljšave. Tudi za svetovalno službo učitelji ne potrdijo, da se samodejno aktivno vključi v reševanje problematike nasilja nad učitelji, saj le tretjina učiteljev po-roča, da ta skoraj vedno prevzame reševanje problema (sliki 10a in 10b). Slaba tretjina učiteljev poroča, da se svetovalna služba vključi pogosto, ostala tretjina pa pravi, da se najpogosteje zgodi, da svetovalna služba reševanje problema prevzame redko ali pa se vanj skoraj nikoli ne vključi. Velika veči-na učiteljev sicer nima izkušenj, da bi jih svetovalna služba krivila za nastanek rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Slika 10a: Svetovalna služba v odzivih na problem nasilja v OŠ 50 Slika 10b: Svetovalna služba v odzivih na problem nasilja v SŠ problema, vendar pa je šestina učiteljev poročala, da jim svetovalna služba vsaj včasih pripiše odgovornost za pojav nasilja do njih samih. Drugače kot nasilno vedenje učencev do učiteljev, ki ga običajno vidijo tu-di priče, lahko nasilje do učiteljev po elektronski pošti ali socialnih omrežjih pogosteje ostane skrito in zato nerešeno. Ker lahko vključuje osebne razžalitve učitelja, je naravno pričakovati, da si učitelj najprej prizadeva za omejitev širje-nja objav ali poskuša preprečiti, da bi jih videle vsaj še dodatne poznane osebe, zato sporočil ali objav ne želi pokazati ali širiti med kolegi ali vodstvom, tu-di ne z namenom poročanja o problemu. Primer takih objav v srednjih šolah so predelane fotografije učiteljev, ki jih dijaki širijo po omrežjih z namenom pos-mehovanja učiteljem. Vendar pa je skoraj 60 % učiteljev sporočilo, da teh primerov skoraj nikoli ne rešujejo sami (sliki 11a in 11b), kar hkrati pomeni, da se jih 40 % s spletnimi oblikami nasilja spopada samih. Ponovno je vprašanje, ali morda primeri ostanejo sploh nerešeni, saj to iz poročanja ni razvidno. Iz poročanja o tem, koliko učitelji izkušene spletne oblike nasilja delijo s sodelavci na šoli, se vidi, da jih očitno pogosto rešujejo s pomočjo drugih oseb, ne šolskih kolegov. Približ- no polovica učiteljev kolegom in vodstvu šole nikoli ne pove za doživeto nasilje po elektronski pošti ali socialnih omrežjih, le okoli tretjina vedno. Učiteljice e-nadlegovanje razkrijejo pogosteje kot učitelji. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Slika 11a: Obveščanje o nasilju po elektronskih medijih v OŠ 51 Slika 11b: Obveščanje o nasilju po elektronskih medijih v SŠ Reševanje nasilja na šolah urejajo nacionalni in šolski pravilniki. Z razvojem so-dobnih tehnologij se spreminjajo tudi oblike in z njimi potrebni načini odziva-nja na nasilje učencev, ki bi jih lahko različni šolski pravilniki, ki se posodablja-jo vsak v svojem času, naslavljali neusklajeno. Čeprav smo pričakovali, da bodo učitelji in ravnatelji kritični do obstoječih pravilnikov, ki nasilja do učiteljev v resnici ne obravnavajo posebej, je polovica učiteljev zanikala, da problemov nasilja ne morejo rešiti zaradi nasprotujočih si pravilnikov. To hkrati pomeni, da je druga polovica učiteljev prepričana, da neskladja v pravilnikih ovirajo uspešno reševanje. Med njimi je vsak tretji učitelj potrdil, da se to zgodi pogosto ali vedno, ostali pa, da samo včasih. Ukrepanje šole ob pojavih nasilja ravnatelji presojajo s širšega zornega ko-ta kot učitelji, saj imajo pregled nad vsemi nasilnimi dogodki, ki so se zgodili vsem učiteljem, drugače kot učitelji, ki najbolje poznajo tiste, ki so se zgodili njim samim. Po drugi strani pa nimajo informacij o dogodkih, o katerih učitelji vodstvu ne poročajo. Teh dogodkov je po ocenah učiteljev nezanemarljivo veliko. Ravnatelji osnovnih šol so na svoja vprašanja o odzivih šole na pojav nasilja nad učitelji odgovorili drugače kot učitelji. Na sliki 13a so prikazani odzivi v padajočem vrstnem redu po deležih ravnateljev, ki so potrdili, da se določeno rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Slika 12: Neskladja v pravilnikih za reševanje nasilja dejanje zgodi vedno. V skoraj 60 % šol vodstvo poroča, da zaposlenemu, žrtvi nasilja, vedno predlaga, kako naj reši problem. V enakem deležu šol se v reševanje vedno takoj vključi svetovalna služba. Na več kot polovici šol so ravnatelji prepričani, da zaposleni o problemu nasilja vedno obvestijo vodstvo šo-52 le in da se o dogodku vedno seznanijo in pogovorijo vsi vpleteni učitelji in vodstvo. Malo manj pogosto razpravljajo o tem, kaj bi lahko naslednjič storili bolje (na 46 % šol), ali se o dogodku pogovorijo vsi učitelji v strokovnem aktivu in vodstvo šole (na 43 % šol). Nepričakovana je porazdelitev odgovorov o pogostosti odziva vodstva šol na neustrezne zahteve staršev. Le 12 % ravnateljev je zagotovilo, da nikoli ne pričakujejo, da bodo učitelji zahteve staršev razrešili sami. Od ostalih jih polovica samostojno reševanje učitelja pričakuje včasih in polovica pogosto ali vedno. Skladno s poročili učiteljev ti rezultati kažejo na veliko potrebo po izboljšanju postopkov in dogovorov za sodelovanje s starši. Ravnatelji polovice šol so tudi navedli, da jim učitelji o nasilni komunikaciji vedno poročajo po elektronski pošti ali socialnih omrežjih, na vsaki sedmi šoli pa nikoli. Hkrati je 60 % ravnateljev zapisalo, da vsaj včasih pričakujejo, da bo-do zaposleni takšne probleme rešili sami. Dobra četrtina osnovnih šol nikoli ne pokliče ali ne vključi v reševanje problema zunanjih institucij. Razlogov za tak odgovor je lahko več, med drugim je tudi možnost, da šola v zadnjem času ni doživela hujšega nasilja, ki ga ni mog-la rešiti samostojno. Ravnatelji srednjih šol so navedli, da na dveh tretjinah šol učiteljem vedno svetujejo, kako naj rešijo problem, in na 60 % šol se v reševanje takoj vklju- či svetovalna služba. Dejstvo, da na tretjini šol vodstvo učitelju ne svetuje, kako naj reši problem, lahko pomeni, da ravnatelj ne pričakuje učiteljevega reševanja, da o problemu ne izve ali pa problem takoj preda v reševanje drugim. Slaba polovica srednješolskih ravnateljev ne pričakuje, da bi učitelji vsaj nasilje po elektronskih poteh reševali samostojno, čeprav jih le tretjina oce-nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 53 Slika 13a: Deleži ravnateljev OŠ po poročanju o pogostosti odziva na nasilne dogodke na šoli njuje, da jim učitelji vedno povedo za te vrste nadlegovanja. Dobra polovica ravnateljev hkrati zagotavlja, da se vsi vpleteni v problem na šoli seznanijo z dogodkom in se med seboj posvetujejo. Hkrati to tudi kaže, da na slabi polovici šol te prakse ne poznajo in si med seboj ne delijo informacij ter odgovornosti za reševanje situacije. Zaskrbljujoče je, da se na manj kot polovici šol po dogodku v razpravi uskladijo, kako bi bilo problem dobro reševati naslednjič. Vodstvo šole se v razpravo o dogodku v strokovnem aktivu vedno vključi le na tretjini šol, na tretjini šol pogosto in na tretjini redko ali nikoli. Ti podatki lahko kažejo tudi, da takšnih razprav v strokovnih aktivih na šoli ne opravijo in vodstvo ne more poročati drugače, kot da se vanje ne vključi. Zunanjih institucij na skoraj 30 % srednjih šol v reševanje nikoli ne vključi-jo. Hkrati na dveh tretjinah šol priznavajo, da problemov ne morejo dobro re- šiti, ker si pravilniki med seboj nasprotujejo. Poročila ravnateljev z vsemi odgovori kažejo na izrazite sistemske težave in na relativno redke primere šol, ki rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 54 Slika 13b: Deleži ravnateljev SŠ po poročanju o pogostosti odziva na nasilne dogodke na šoli dosledno delijo odgovornost za dobro šolsko okolje in kjer vodstvo šol probleme rešuje v sodelovanju z učitelji. 7. Stališča do pojava nasilja na šoli Učitelji so s strinjanjem z izjavami o reševanju problemov nasilja na šoli izkaza-li svoja stališča in opozorili na šibkosti v delu šole. V osnovni šoli so odgovori pokazali, da je v povprečju le polovica učiteljev zaposlenih na šolah, kjer imajo dobro določena uresničljiva pravila za ravnanje v primeru nasilnega dogodka med učenci. Še manj, le dobra tretjina, jih dela nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji na šolah, kjer imajo dobro določena pravila za ravnanje v primeru nasilja nad učitelji. Skoraj vsi učitelji se vsaj deloma strinjajo, da so pravila nedvoumna, in le 5 % učiteljev meni, da ni jasno, po katerih šolskih pravilih morajo ravnati ob nasilnem dogodku. Vendar pa pravil ne uporabljajo vedno vsi ali za vse enako. Več kot 40 % učiteljev se je vsaj delno strinjalo, da na šoli pravila premalo dosledno upoštevajo, 30 % učiteljev pa se je v celoti strinjalo, da na šoli ne upoštevajo dosledno pravil, ki bi zagotovila enotno ravnanje ob nasilju vseh zaposlenih (Slika 14a). Učitelji so pohvalili svetovalno službo na šolah, da uspešno rešuje probleme nasilja. Okoli polovica se v celoti strinja, da je svetovalna služba uspešna, še 40 % učiteljev pa se s tem vsaj deloma strinja. Skoraj dve tretjini učiteljev sta potrdili, da se lahko zanesejo na pomoč svetovalne službe, le 8 % je mnenja, da se ne morejo. Na slabost ravnanja ob nasilju pa so učitelji pokazali s svojim strinjanjem z izjavo, da zunanje institucije redko izpeljejo svetovanje in pomoč nasilnim učencem, ko jim je to dodeljeno. Skoraj 40 % učiteljev se je z izjavo strinjalo in še polovica deloma. Odgovori kažejo na slabe izkušnje, ki jih imajo na šo-55 lah z vključevanjem in s povezovanjem z zunanjimi institucijami pri reševanju nasilja. Vendar pa se je potrebno zavedati, da so zunanje institucije običajno pok-licane na pomoč v hujših primerih. Zato odgovori verjetno kažejo na izkušnje s posameznimi zahtevnejšimi primeri nasilja, ki pa so glede na velik delež strinjanja zadevali zelo veliko učiteljev. Predpostavko, da se na šolah dogajajo le posamezni težko rešljivi problemi, podpira tudi dejstvo, da je večina, 60 % učiteljev, mnenja, da na šoli ne potrebujejo varnostnika, samo 14 % učiteljev pa se strinja, da varnostnika potrebujejo. Glede možnosti prijave nasilja so učitelji precej enotni. Dobri dve tretjini sta prepričani, da lahko nasilne dogodke vedno prijavijo vodstvu šole, in še četrtina se s tem vsaj deloma strinja. Hkrati s strinjanjem z drugo izjavo, da veči-ne nasilnih dogodkov le ne morejo vedno prijaviti ustrezni osebi na šoli, tretjina učiteljev opozarja na obsežnost problematike tistih dogodkov, ki ostajajo nevidni in jih ne zazna niti vodstvo šole. Tretjina učiteljev je mnenja, da se od njih v splošnem pričakuje, da se ob pojavu nasilja v razredu znajdejo sami, in skoraj polovica se jih s tem vsaj deloma strinja. Ob tem opozarjajo, da to pri večini pomeni okrnjeno poučevanje za celoten razred. Iz statistik lahko sklepamo, da učitelji za reševanje problema nasilja porabijo čas, namenjen poučevanju, sicer ne bi sporočili, da so obravnava snovi in druge aktivnosti v razredu bistveno okrnjene, ko se sami ukvarjajo z nasiljem. Z izjavo se strinja več kot 60 % učiteljev, deloma pa se z njo strinja še 30 % učiteljev, torej samo pri vsakem desetem učitelju pouk ne trpi zaradi njegovega reševanja problemov nasilja v razredu. rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 56 * Negativne izjave, pri katerih nestrinjanje pomeni slabo prakso Slika 14a: Deleži učiteljev po strinjanju z izjavami o reševanju problemov nasilja na OŠ Gotovo je izostanek poučevanja zaradi nasilja dejavnik, ki potrebuje nadaljnjo razpravo in strategijo reševanja na nacionalni ravni. Če zanemarimo dejstvo, da učitelj kot žrtev nasilja ne more vedno obravnavati nasilnega učenca ni-ti v optimalnem času in prostoru, je nesporno nedopustno, da reševanje nasilja v razredu nadomesti obravnavo snovi in kakor koli omejuje izvedbo pouka. Posledice se lahko pokažejo najprej v nižji motivaciji vseh vpletenih za šolsko nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji delo, večjem stresu in slabem počutju učitelja ter tudi v nenamernih sporočilih ostalim učencem v razredu o spopadanju z nasiljem. Le tretjina učiteljev je namreč potrdila, da se ob nasilnem dogodku ne počutijo nemočno, osamljeno ali krivo, dve tretjini učiteljev se tako počutita vsaj včasih. Tudi dejstvo, da kar četrtina učiteljev pravi, da se na šoli pomaga le nasilnemu učencu, njim kot žrtvam pa ne, s tem pa se deloma strinja še nadaljnja tretjina učiteljev, je znak, da so učitelji lahko na šoli žrtve dvakrat: prvič zaradi nasilnega vedenja učenca in drugič, ko morajo, čeprav že kot žrtve nasilnega dogodka, prevzeti vlogo re- ševanja in pomoči učencu, ki je nasilje sprožil. Nemoč učiteljev ob doživljanju nasilja učencev pokažejo tudi njihovi dele- ži strinjanja z zadnjima izjavama o splošnih vzrokih nasilja med učenci. Dobri dve tretjini učiteljev se vsaj delno strinjata, da se nasilnih učencev ne da spremeniti, in potrjujeta, da na šoli nasilnim učencem prilagajajo pouk in ravnanje. Nadalje, le vsak osmi učitelj meni, da nasilje ni posledica nemotiviranosti učencev za šolsko delo. Sedem od osmih učiteljev nezanimanje učencev za šolsko delo in učenje opredeljuje kot razlog za njihovo nasilno vedenje. S tem obenem pokažejo možno pot do zmanjšanja nasilja v šolah. Z doseganjem večje 57 motivacije za učenje in, posebej pomembno, veselja do obiskovanja šole v celoti bi se lahko izognili vsaj nekaterim nasilnim dejanjem učencev. V srednji šoli so vzorci stališč podobni. Le polovica učiteljev se strinja, da imajo na šolah uresničljiva pravila za reševanje nasilnih situacij med dijaki in da je jasno, po katerih pravilih morajo ravnati, če do njih pride. Samo dobra tretjina učiteljev meni, da imajo na šoli učinkovita pravila ob pojavu nasilja nad učitelji, še manj pa se jih strinja, da jih dosledno upoštevajo. Dve tretjini učiteljev se lahko zanese na takojšnjo pomoč svetovalne služ- be, ki po njihovem večinskem mnenju tudi uspešno opravi nalogo. Dve tretjini učiteljev potrjujeta tudi, da zunanje institucije ponudijo pomoč nasilnim dijakom, če ne vedno, pa vsaj včasih. Kakor v osnovni šoli tudi v srednji šoli manj kot tretjina učiteljev dogodkov ne more prijaviti vodstvu šole in enak delež dogodkov v splošnem ne more prijaviti nikomur. Tretjinski delež je relativno velik, zato bi bilo potrebno ugotoviti, kaj učiteljem onemogoča prijavo (npr. nepoznavanje postopka, prezapleten postopek in podobne tehnične ovire; morda lastna nesamozavest in varljiv ob- čutek previsoke občutljivost na nasilje – prepričanje, da morajo povečati svojo toleranco do nasilja; kot odgovorni za izvedbo pouka se raje odpovedo prijavi, kot dopustijo, da trpi poučevanje; prepričanje, da se s postopkom reševanja ne bodo izognili ponovitvi dogodka ...). Polovica učiteljev potrjuje, da zaradi reševanja problemov z nasiljem trpi pouk. Zanimiv je podatek, da več kot 60 % učiteljev potrjuje, da se na šoli pomaga nasilnemu dijaku, ne pa učitelju, do katerega je bil dijak nasilen. Več kot 60 % učiteljev se vsaj občasno počuti nemočno, osamljeno ali krivo, ko doživi-jo nasilje na šoli. rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 58 * Negativne izjave, pri katerih nestrinjanje pomeni slabo prakso Slika 14b: Deleži učiteljev po strinjanju z izjavami o reševanju problemov nasilja na OŠ Dobra tretjina učiteljev se tudi v srednji šoli strinja, da do nasilja prihaja zaradi nemotiviranosti dijakov za učenje in šolo. Slabo je tudi, da se dobra polovica srednješolskih učiteljev vsaj deloma strinja, da se nasilnih dijakov ne da spremeniti in jim zato na šoli prilagajajo pouk in ravnanje. Mnenje srednješolskih učiteljev o varnostniku so v povprečju negativna. Manj kot tretjina učiteljev (31 %) se strinja in 41 % se ne strinja, da na šoli potrebujejo varnostnika. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 59 Slika 15a: Ravnatelji OŠ po strinjanju z izjavami o reševanju problematike nasilja na šoli Stališča ravnateljev se razlikujejo od stališč učiteljev v osnovni in srednji šoli. Slika 15a prikazuje deleže ravnateljev po stališčih do reševanja problemov nasilja v osnovni šoli. Postavke so urejene padajoče po velikosti deleža tistih, ki se ne strinjajo z izjavami. Tako lahko tudi primerjamo vrstni red postavk med obema ravnema izobraževanja, ki smo ju opazovali v študiji. V osnovni šoli se 80 % ravnateljev strinja, da na šoli ne potrebujejo varnostnika, kar je mnogo več kot učiteljev. V veliki večini menijo, da je vse nasilne dogodke mogoče vedno prijaviti, kar je tudi mnogo več kot med učitelji. Po-rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 60 Slika 15b: Ravnatelji SŠ po strinjanju z izjavami o reševanju problematike nasilja na šoli novno je treba upoštevati, da ravnatelji za dogodke, o katerih učitelji nikomur ne povedo, ne morejo vedeti in o njih ne morejo soditi. Polovica ravnateljev zanika, da se nasilnih učencev ne da spremeniti in da se jim na šoli prilagajajo, kar je mnogo več kot tretjina takšnih mnenj med učitelji in kaže, da ravnatelji ne poznajo vseh okoliščin nastanka in obravnave nasilnih dogodkov med poučevanjem. Večina ravnateljev je potrdila, da na šoli v primeru nasilja niso dosledni pri enotnem ravnanju, vendar jih več kot tri četrtine pove, da pravila za ravnanje ob nasilju učencev na šoli imajo in je jasno, kako se jih držati. Samo polovica ravnateljev je potrdila obstoj pravil za ravnanje ob nasilju nad učitelji. Vendar nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji pa so v skoraj 90 % potrdili, da svetovala služba takoj pomaga, in skoraj vsi ravnatelji so prepričani, da lahko učitelji vodstvu vedno prijavijo vse nasilne dogodke, to pa jim nato pomaga pri reševanju. Stališča ravnateljev srednjih šol do problematike nasilja na šoli podobno kot v osnovni šoli izkazujejo njihovo prepričanje, da je šola v pomoč in dobro oporo učiteljem. Skoraj vsi se strinjajo, da svetovalna služba vedno priskoči na pomoč učiteljem in da lahko učitelji doživeto nasilje vodstvu šole vedno prijavijo. Vendar na vsaki peti šoli menijo, da problemov svetovalna služba ne rešu-je vedno uspešno, in na kar 40 % šol so prepričani, da ni vedno jasno, po katerih pravilih ali kako morajo ravnati ob nasilnem dogodku. Le dobra polovica se jih strinja, da imajo na šoli dober pravilnik za reševanje problematike nasilja med dijaki, in samo 40 % jih meni, da imajo dober pravilnik za problematiko nasilja nad učitelji. Varnostnika bi potrebovali le na četrtini šol. V srednjih šolah tri četrtine ravnateljev ocenjuje, da nemotiviranost dijakov pripelje do nasilnega vedenja. Le nekaj odstotkov ravnateljev je prepričanih, da se nasilnih dijakov ne da spremeniti in jim zato prilagajajo pouk, manj kot vsak deseti ravnatelj pa tudi meni, da so na šoli premalo dosledni pri eno-61 tnem odzivu na nasilje, da nasilja ne morejo nikomur prijaviti in da so učitelji v primeru doživetega nasilja nad njimi na šoli prepuščeni samim sebi. 8. Ideje za izboljšanje stanja Učitelji so bili v svoji vlogi strokovnjakov naprošeni, da presodijo, kateri ukrepi bi lahko izboljšali stanje na šolah in zmanjšali problematiko nasilja nad učitelji. Pri snovanju predlogov za izboljšave smo izhajali iz že zaznanih poročil o šibkosti šol pri reševanju problemov nasilja. Na prvem mestu so pravilniki. Kakor kažejo podatki na sliki 16, le 15 % učiteljev meni, da z izboljšanimi pravili ne bi dosegli izboljšanja stanja, dobra polovica pa misli, da pravila nujno potrebujejo posodobitev zato, da bi se reševanje problema lahko odvilo hitreje. V zadnjih letih, potem, ko se je s prenovo obveznega izobraževanja vzpod-budila tudi skrb za sodelovalnejšo šolsko kulturo, so mnoge šole povečale obseg sodelovanja s starši. S spremembami so nato prišle v ospredje tudi nove te- žave v komunikaciji in pričakovanjih staršev do učiteljev ter šole svojih otrok, ki po nekaterih poročilih učiteljev predstavljajo oviro pri njihovem avtonomnem poučevanju. Tudi odgovori učiteljev kažejo, da nujno potrebujejo ureditev urnika komuniciranja po elektronskih medijih (slika 16). Zdi se, da polovico učiteljev ogrožajo pričakovanja staršev po takojšnjem odgovoru na njihova pisma, ki ne upoštevajo učiteljevega urnika poučevanja oziroma tega, da se s pošto staršev ne more ukvarjati vsak trenutek. Druga stran težav se kaže v željah skoraj polovice učiteljev po jasneje opredeljenih pravilih glede vsebine sodelovanja s starši, ki lahko s svojimi pričakovanji ogro-rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Slika 16: Potrebne nujne spremembe v osnovni šoli po mnenju učiteljev žajo strokovno avtonomijo učiteljev. Nezanemarljivo dejstvo je tudi, da skoraj 62 polovica učiteljev izraža nujno potrebno vzpostavitev pomoči zunanjih institucij odraslim žrtvam nasilja na šoli. Med srednje nujne spremembe so se uvrstile štiri različne pobude, tri za spremembe na šolski ravni in ena širša. Dobra tretjina učiteljev si želi, da bi se spremenilo pričakovanje šole, da učitelj v razredu sam reši problem nasilja, in še tretjini učiteljev se zdi to precej nujno (slika 17). Podobno velika dele- ža učitel jev tudi predlagata, da se v šoli zagotovi poseben prostor za reševanje problemov z nasilnimi učenci ter da se sestavi nova šolska pravila o postopku in obveščanju ob nasilnem dogodku. Če upoštevamo, da je manj kot tretjina učiteljev sporočila, da se jim takšne spremembe ne zdijo potrebne, so zgornja sporočila resno opozorilo za izboljšanje prakse na ravni šole. Povečan obseg izobraževanja učiteljev o nasilju se zdi sicer nujen manj kot tretjini učiteljev, potreben pa 40 %, kar potrebo uvršča med prioritetne. Še tri ideje so učitelji v manj kot tretjinskem deležu prepoznali kot nujne. Prva, zanesljivost odziva svetovalne službe, se 40 % učiteljem ne zdi potrebna spremembe in nujno potrebna le polovici ostalih (slika 18). Dvema tretjinama učiteljev se zdi potrebno, da bi vodstva šol postala dostopnejša in aktivnejša pri reševanju problemov z nasiljem, vendar skoraj polovica učiteljev nato sporoča še, da k boljšemu reševanju nasilja na šoli ne bi nič ali le malo pomagalo, če bi vodstvo šol bolj upoštevalo in zanesljivo pomagalo učiteljem. Vsem trem pobudam je skupno, da vzpodbujajo medsebojno sodelovanje vseh strokovnih delavcev na šoli. V srednjih šolah lahko za najnujnejše spremembe določimo tiste, ki jih kot nujno potrebne navaja vsaj okoli 40 % učiteljev: boljša pravila, sodelovanje z zunanjimi institucijami in sodelovanje s starši. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Slika 17: Srednje potrebne spremembe v osnovni šoli po mnenju učiteljev 63 Slika 18: Manj potrebne spremembe v osnovni šoli po mnenju učiteljev Učitelji si najbolj želijo hitrejših postopkov obravnave nasilnih dijakov, tu-di z ureditvijo jasnih pravil o ravnanju na šoli, pravil o sodelovanju z zunanjimi institucijami ter ureditev pomoči, tudi psihološke, zunanjih institucij učitelju kot žrtvi nasilja. Po nujnosti sledita ureditev dogovora o časovno bolje organizirani komunikaciji s starši, ki bi časovno manj obremenila učitelje, ter ureditev pravil sodelovanja starši, ki bi zagotovila ohranjanje avtonomije učiteljev brez posega-nja staršev v učiteljeve strokovne odločitve. Želene najnujnejše spremembe večinoma zahtevajo sistemske premike na nacionalni ravni. Ureditve dela zunanjih institucij in organiziranja psiholo- ške pomoči učiteljem šole samostojno ne morejo doseči. Tudi novi pravilniki za starše bi lahko dosegli ustrezno pozornost in postali uresničljivi le, če bi jih priporočili na nacionalni ravni. Želje po izboljšavah tega sklopa zato usmerjamo v premislek ministrstvu. rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 64 Slika 19: Nujnost sprememb za izboljšanje obravnave problemov nasilja po mnenju učiteljev SŠ Med srednje nujne lahko uvrstimo spremembe, ki si jih nujno želi okoli tretjina učiteljev. To so sistemska pomoč pri obravnavi nasilja z dijaki, da problemov učitelji ne bi več reševali sami, več izobraževanja za učitelje o ukrepanju ob pojavu nasilja ter zagotovitev posebnega prostora na šoli, kjer bi lahko obravnavali problem z dijakom in ustreznimi strokovnjaki. Razen ponudbe izobraževanja sta obe preostali zahtevi uresničljivi na ravni šole z nekaterimi or-ganizacijskimi posegi. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 65 Slika 20a: Nujnost sprememb za izboljšanje obravnave problemov nasilja po mnenju ravnateljev OŠ Manj nujne spremembe, ki si jih nujno želi manj kot četrtina učiteljev, so več- ja dostopnost vodstva šole in več njegovega časa za ukrepanje, večje zaupanje v vodstvo, da bi zanesljiveje pomagalo, ter večjo pomoč svetovalne službe. Te spremembe so izrazito povezane z odnosi na šoli med učitelji, vodstvom in svetovalno službo. Glede na avtonomijo slovenskih srednjih šol, ki se je izka-zala za precej visoko tudi v mednarodni primerjavi TALIS, bi pričakovali, da ta sklop sprememb v smer boljših odnosov lahko doseže vsaka šola sama. Ravnatelji na problematiko gledajo malo širše kot učitelji. V osnovni šoli se jim zdi najnujneje urediti pravila o sodelovanju z zunanjimi institucijami, da bi rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 66 Slika 20b: Nujnost sprememb za izboljšanje obravnave problemov nasilja po mnenju ravnateljev SŠ obravnava nasilnega učenca stekla hitreje. Pomembno je vedeti, da o nujnosti te spremembe govorijo ravnatelji skoraj 60 % osnovnih šol. Več kot 40 % ravnateljev tudi meni, da šole nujno potrebujejo boljša pravila za komunikacijo s starši, ki bi omogočala ohranjanje strokovne avtonomije učiteljev. Več kot tretjina ravnateljev nadalje sporoča še spremembe na šoli, nujno potrebne, da bi se obravnave nasilja odvile hitreje, kot so boljša pravila, večje zaupanje in po-oblastila vodstva ter poseben prostor na šoli za reševanje problematike. Med petino in četrtino ravnateljev si nujno želi še spremembe v organizaciji šole, komunikaciji med starši in šolo ter v delu svetovalne službe. Zanimivo je, da kar nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji 80 % ravnateljev meni, da bi bilo nujno ali precej potrebno dodatno izobraževanje o ukrepanju za zaposlene in o vključitvi zunanjih strokovnjakov. Ravnatelji srednjih šol v manjših deležih kot v osnovnih šolah predlaga-ne spremebe ocenjujejo za nujne, vendar je vrstni red potreb po nujnosti podoben. Med potrebnimi izboljšavami v reševanju problemov nasilja nad učitelji postavljajo na prednostno mesto sistemsko ureditev problematike, da bi reševanje steklo hitreje. Več kot 40 % ravnateljev navaja, da je nujno potrebno spremeniti pravila o sodelovanju z zunanjimi institucijami, da bi se obravnava nasilnega dijaka začela takoj, brez nepotrebnega čakanja, in dobra tretjina potrebuje pravila, ki bi v celoti pohitrila postopke. Na ravni šole bi bilo precej ali nujno potrebno izboljšati nekaj vidikov vo-denja, sporočajo ravnatelji. Približno na vsaki četrti šoli bi nujno potrebovali poseben prostor za obravnave dijakov, na skupaj dveh tretjinah šol pa se jim to zdi vsaj precej potrebno. Obenem bi na 3 od 4 šol nujno ali precej potrebovali izobraževanje zaposlenih o ukrepanju ob nasilju, vzpostavitev večjega zaupanja med učitelji in vodstvom šole za sodelovalno ukrepanje ter hkrati še boljša pravila o komunikaciji med starši in učitelji, da se ne bi rušila strokovna avtono-mija učiteljev. Čeprav ideje zadevajo organizacijo dela na šoli, pa brez sistem-67 ske podpore ravnatelji zelo verjetno sami ne morejo doseči vseh sprememb. rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov Opisi problemov nasilja na šolah Vprašalnika za učitelje in ravnatelje o zaznavanju nasilja, ki so ga doživeli pri 69 svojem delu, sta vsebovala tudi dve odprti vprašanji ali, bolje, prošnji, naj učitelji in ravnatelji s svojimi besedami opišejo primer nasilja, za katerega menijo, da ga je šola dobro obravnavala ter rešila, in primer nasilnega dogodka, ki so ga bili deležni, in menijo, da ga šola ni dobro rešila. Opisi dogodkov pojasnjujejo ostale zbrane podatke v študiji. Odgovore ravnateljev smo analizirali kvalitativno, odgovore učiteljev pa tudi s pomočjo zahtevnejših postopkov besedilne analize pogostosti pojavljanja besed in besednih zvez. V nadaljevanju povzemamo glavna sporočila opisov dogodkov, najprej ravnateljev in nato učiteljev, ločeno z osnovnih in srednjih šol. Opisov ravnateljev je bilo relativno malo, zato jih lahko prikažemo v celoti. S kvalitativno analizo smo jih razvrstili v večje vsebinske skupine. Za objavo v tem poročilu smo jih uredniki po potrebi skrajšali v povzetke. Primeri nasilnih dejanj in vedenja, ki so jih ravnatelji šol navedli kot slabo rešene Ravnatelji so poslali 42 opisov slabo rešenih primerov (tabela 5a), ki smo jih razvrstili v štiri vsebinske skupine: – Spletno nasilje, ki je slabo obravnavano zaradi pomanjkanja znanja (2 primera). – Pomanjkanje ali neusklajena raba protokola ali pravil za postopke na šoli, ki neposredno opozarjajo na potrebno izboljšanje pravilnikov in postopkov na sistemski ravni (13 primerov). – Nasilno ali neprimerno vedenje staršev, ki onemogoča izvedbo in ukrepanje šole nad učencem ali pa povzroči spor s šolo, čeprav učenci v nasilje niso vpleteni (17 primerov). – Agresivni učenci zaradi zunanjih razlogov, ki ne dobijo dovolj pomo- či, kljub dobremu sodelovanju šole, staršev in zunanjih institucij (2 primera) – Neustrezno sodelovanje ali delo zunanjih institucij (8 primerov). Tabela 5a: Opisi slabo rešenih problemov z nasiljem nad učitelji po poro- čanju ravnateljev osnovnih šol* Spletno nasilje Spletno nasilje, snemanje in namestitev slike na Snapchat. Starši so nevešči, učenci doma ne povedo, kaj počno. Spor učitelj učenec v primeru, ko je učenec na spletu uporabil učiteljevo sliko. Pomanjkanje ali neusklajena raba protokola ali pravil za postopke na šoli Nasilje učenca do drugih učencev, do učiteljev. Učenca nismo mogli odstraniti iz oddelka, kljub 70 temu, da je motil pouk in ogrožal sošolce in učitelje. Odtujitev učiteljeve lastnine. Brez ustrezne kazni in različne kazni za posamezne učence. Predolgo odlašanje z ustreznim ukrepanjem na razredni stopnji. Prehitro se zaključi kontrola s strani CSD in se včasih problemi ponovijo. Pretep se je zgodil danes. Reševali smo ga čez 2 dni, zaradi časovne stiske in odsotnosti razrednika. Primer, ko so bili izpuščeni postopki po Protokolu ob zaznavi nasilja. Informacije niso stekle, prav tako ne obveščanje staršev. Problem obrekovanja med zaposlenima. Postopek ni končan, težko dokazljive navedbe posa-meznikov, potrebna vključitev zunanje institucije, morda celo sodišča. Psihično nasilje izvajata nad drugimi zaposlenimi in vodstvom šole dva tehniškoadministrativ-na delavca, ki imata težave z duševnim zdravjem, a zelo dobro podporo pri odvetnikih in v obstoječih delovnopravnih predpisih. Psihično nasilje sošolcev nad učencem, pomanjkanje informacij, neukrepanje razrednika. Se nam je zgodilo že večkrat, da nam je v postopku reševanja nasilnega dejanja zmanjkova-lo strokovnih delavcev ali strokovnosti, da bi primer uspešno rešili. Tisti na šoli, ki imajo znanje za reševanje tovrstne problematike, navadno nimajo dovolj časa, ker so s svojimi drugimi ob-veznostmi vpeti v delo z učenci. Koristilo bi imeti delež zaposlitve (npr 20 %) samo za reševanje tega. Učenec je dobil tretji vzgojni opomin, sklicali smo multidisciplinarni timski sestanek, šole pa, ki bi vzela tega učenca, nismo uspeli dobiti in je zaradi tega še vedno na šoli. Učitelji imajo različne poglede na to, kako reševati probleme z nasiljem. Eni bi probleme reševali strpno, drugi so zelo nestrpni. Težava je, da se vsi učitelji ne držijo dosledno naših dogovorov. Pripraviti oz. dopolniti bomo morali pravila šolskega in hišnega reda. Vsako leto imamo na šoli kakšen oddelek z učencem, ki ves čas moti pouk. Postopki, ki vodijo do rešitve teh težav, so s pravnega vidika prezapleteni in absolutno trajajo predolgo časa. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Neustrezno sodelovanje ali delo zunanjih institucij Kljub posredovanju informacij zunanji ustanovi, le-ta ni opravila pričakovanih postopkov. Otrok ne upošteva pravil, je nasilen do učiteljev, starši so v postopku ločitve, otrok ločen od družine, nasilno vedenje je nepredvidljivo in v poznejših urah. Otrok bi šel domov, a mora biti po navodilu CSD v OPB, kar je zgrešeno. Pomanjkanje ali odsotnost komunikacije med vpletenimi, nesodelovanje odgovornih in vpletenih, pomanjkanje dialoga, nerazjasnitev okoliščin, neprepoznavanje dejstev o dogodku, neob-veščanje ustreznih inštitucij, pomanjkanje protokolov, pomanjkanje motivacije za izboljšave. Pred leti smo imeli primer, ko je šlo za sum nasilja v družini. Zadevo smo prijavili na CSD. Žal niso ukrepali po naših pričakovanjih. Primer so zaključili, brez da bi nas obvestili, se z nami pogovorili. Prepočasno odzivanje zunanjih institucij. Učenec 4. razreda je nasilen do sošolcev, psih. obremenjuje tudi učiteljico, vendar kljub vklju- čitvi staršev, od CSD ni učinka, na pedopsihiatrično obravnavo pa je potrebno čakati eno leto. Učenec, ki ima motnje avtističnega spektra, pogosto vidi v drugem učencu vzrok za vse svoje težave in neuspehe, zato mu na vsak način hoče vrniti. Do sošolca se vede nasilno in še vedno smo v fazi reševanja problema. Strokovni delavci iščemo pomoč pri zunanjih strokovnjakih, saj menimo, da imamo premalo znanja za reševanje takih težav. Večmesečno čakanje na obravnavo otroka s strani zunanjih institucij, predvsem pedopsihiatra, 71 prelaganje odgovornosti z ene institucije na drugo. Agresivni učenci zaradi zunanjih razlogov, ki ne dobijo dovolj pomoči Agresivni učenec, umrla mama, nepredelano žalovanje, odsoten oče, posesivna babica. Sodelovanje s CSD, pedopsihiatrijo. Učenec je nevaren sebi in sovrstnikom. Nobena institucija ga ne vzame v resno obravnavo, le CSD. Nemočni starši, nemočna šola in otrok, potreben pomoči. Učenec, ki je nasilen do vrstnikov, starejših učencev, nasilen do deklet, jih nadleguje. Od leta 2015 redno obveščamo CSD, MIZŠ, policijo, ZRSŠ, zdravnico. Imeli smo vsaj 2 timska sestanka v sestavi predstavniki MIZŠ, policija, CSD, ZRSŠ, šola, svetovalna služba, posvetovalnica. Učenec je še vedno na šoli. Z njim se ukvarja 8 strokovnih delavcev. Izhaja iz romske družine. Nasilno ali neprimerno vedenje staršev Besedno nasilje, žalitve učitelja s strani staršev. Grožnja s strani romskega starša (prijava na inšpektorat za šolstvo, ker otrok ni obiskoval šole) s fizičnim nasiljem, če bo moral plačati predpisano kazen. O tem smo obvestili policijo. Epilog? Nasilje staršev na govorilnih urah. Izsiljevanje za ocene. Hladno, da te spreleti srh. Neutemeljeno obtoževanje staršev o nasilju učitelja nad učencem in tajno snemanje pouka s strani staršev. Primer ločenih staršev, skrbništvo dodeljeno očetu, mama ves čas nezadovoljna z odzivi šole na zahteve poročanja CSD in sodišča o dobrem ravnanju očeta skrbnika. S šolo, razredniki, vodstvom ne sodeluje v živo, v zapisih žali, blati posamezne učitelje in vodstvo. Otroci v šoli dobro delajo in se dobro počutijo. Reševanje konflikta, ko starš nenapovedan vkoraka direktno v pisarno ravnatelja, mu pove, kar hoče slišati, nato pove učitelju prilagojeno zgodbo. Reševanje s pomočjo odvetnikov. Starši so se spravili na učitelja, češ da otroka ni pravilno ocenil. Napad je bil verbalno grob. opisi problemov nasilja na šolah Starši vpletenega učenca niso želeli sodelovati pri razreševanju nastale situacije. VEDNO je kriv nekdo drug, ki povzroči nove težave. Nasilje četrtošolca nad drugošolcem, ki ga mama prvega ne razume kot nasilje, težave se nadaljujejo kljub ustreznim postopkom na šoli. Težje rešljiv je problem nasilja na šoli, pri katerem starši ne želijo sodelovati, saj zagovarjajo svojega otroka. Učenec je motil pouk in bil nasilen do sošolcev. Izrečen vzgojni opomin, vendar ni bilo nič bolje, ker starši niso primerno sodelovali. Učenec je namerno poškodoval drugega učenca. V razgovoru s starši, ki so podpisali izrek vzgojnega opomina, nam je bilo jasno povedano, da se je njihov otrok maščeval, ker je učenec prej izzival, in da ni njihov otrok nič kriv. Če ni podpore pri starših, vzgojno ukrepanje v šoli ne doseže svojega namena. Učenec je provokator, starši ga zagovarjajo, vidijo le njegovo plat, verjamejo njegovim lažem. Učitelji in starši so na nasprotnem bregu. Verbalno nasilje staršev, ki tega ne priznavajo. Otrok avtist, ultra bister, izzivanje in pretep med tremi učenci, učitelj dežural, ni točno videl dogodka, ni bilo vidnih poškodb, mama obvestila medije, očrnila šolo, ravnatelja, posredovala do-pisovanje z ravnateljem. Obsežna preiskava na šoli, težka zgodba, ravnateljica se zaradi pritiskov vključi v psihoterapevtsko obravnavo. 72 Vlom večjega števila učencev v vitrino s sladkarijami in odtujitev le-teh. Nesodelovanje staršev in banaliziranje, da to ni nič kaj takšnega. *Opisi primerov so bili po potrebi povzeti ali skrajšani ter jezikovno popravljeni. Iz opisov sklepamo, da na šolah probleme nasilnih dejanj in vedenja nezado-voljivo rešujejo tedaj, ko so oblike nove in postopki še niso opredeljeni (spletno nasilje), ko sodelovanje zaposlenih na šoli ni usklajeno ali dosledno, morda tudi zaradi pomanjkljivih pravilnikov, ko starši ne sodelujejo ali celo nasprotujejo ravnanju šole, ko so starši neposredno nasilni do zaposlenih na šoli in ko zunanje institucije neustrezno ali prepočasi pomagajo ali prevzamejo reševanje, če starši sodelujejo ali pa ne. V srednjih šolah so ravnatelji navedli manj primerov slabega reševanja, vendar pa se tisti, ki so jih zapisali, precej razlikujejo od primerov v osnovi šoli. Razdelili smo jih v skupine problemov, ki jih družijo težave s pravnimi postopki, pomanjkanje sodelovanja staršev, slaba podpora in zaščita učiteljev s strani vodstva šole ali slabo sodelovanje med učitelji ter stalni nasilni dijaki. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Tabela 5b: Opisi slabo rešenih problemov z nasiljem nad učitelji po poro- čanju ravnateljev srednjih šol* Pravni postopki Dijak je prišel v šolo opit, med pogovorom z vodstvom je postal vidno vznemirjen, postajal je vse bolj agresiven. Poklicali smo policijo, ki se je res hitro odzvala in ocenila, da je dijaka treba odstraniti iz šolskega prostora. Zaradi poprejšnjih drugih prekrškov in tega zadnjega, ki je šel preko meje dovoljenega, smo ga izključili. Napaka v postopku bi lahko zadržala izključitev, kar je narobe. Take dijake je treba prijaviti v ustrezne inštitucije in te bi morale takoj ukrepati. Dijak je v šolo prinesel lovski nož in ga pokazal sošolcu, s katerim je bil sprt. Preden je žrtev problem prijavila šolskemu vodstvu, ga je najavila medijem. Prizadevanje šole za rešitev problema je bilo nato zaradi medijske izpostavljenosti precej jalovo. Sodni epilog je bila oprostitev nasilnika Primer dijaka, ki je preprodajal drogo in so ga policisti aretirali v šolskem okolju, ga odpeljali, iz-pustili in sedaj je ta dijak zmagovalec. Pomanjkanje podpore staršev Če pri starših ni bilo podpore. Dijak dobi kazen, njegovi starši pa ne sodelujejo Medvrstniško spletno nasilje po socialnih omrežjih – slabo sodelovanje enega od staršev vple-73 tenih dijakov. Prepir med dvema dijakoma sošolcema, od katerih je eden avtist. Povzročena manjša material-na škoda. Problem ni dobro rešen, ker na obravnavi niso sodelovali starši obeh dijakov. Starši, ki so pravniki, to profesionalno prednost izkoriščajo v komunikaciji z učitelji. Sum nasilja med dvema dijakinjama zaradi slepe podpore staršev svojima otrokoma – našima dijakinjama. Slaba ali neobstoječa podpora vodstva šole učiteljem kot žrtvam nasilja ali slabo sodelovanje zaposlenih Fizično nasilje dijak – profesor. Vodstvo šole je reagiralo preveč mlačno zato se je nasilje ponovilo. Takrat je bila obveščena policija, incident se ni ponovil. Informacija, kdo je glasoval o izključitvi dijaka, je prišla do dijaka. Nihče od oddelčnega učiteljskega zbora ni priznal, kdo je dal informacijo ven, zato je bilo učinkovito ukrepanje nemogoče, razen govor o moralnem in etičnem delovanju učitelja. Mama, ki je branila neprimerno vedenje svojega sina, je poklicala na pomoč še očeta, ki je prišel na razgovor v vinjenem stanju. Ravnatelj ni dovolj odločno reagiral in učiteljem prepustil, naj sami rešijo zadevo. Med sabo smo se vsi sprli, delovala so čustva in ne razum. Na šolskem centru je dijak napadel učitelja in nam ni uspelo identificirati dijaka, ki je bil z druge šole in je bil posnet z nadzorno kamero. Pred leti je bil na šoli dijak, ki je bil strokovno voden in je imel z odločbo odobrene dodatne ure svetovalne pomoči. Dijak je bil precej eksploziven in nekega dne je napravil dejanje, ki je povzročilo, da se je učitelj počutil ogroženega. Učitelj je predlagal izključitev (ta je bila na vrsti kot končni ukrep zaradi stopnjevanja ukrepov). Ravnatelj je dijaka zaščitil, saj je bil sam vključen v njegovo obravnavo (ostali učitelji nismo poznali podrobnosti), vendar je učiteljski zbor stopil na stran ogroženega učitelja in zahteval izključitev dijaka. Premajhna podpora vodstva, ko bi se bilo po mojem mnenju potrebno postaviti na stran delavca šole. opisi problemov nasilja na šolah Stalno nasilni dijaki Gre za stalno nasilje s strani dijakov, ki motijo pouk. Je nerešljivo ali zelo težko rešljivo, ker predpisani ukrepi ne zaležejo. Pogovor z dijakom, ki je izvajal nasilje nad učiteljem, prisotna je mama in policist in tudi na razgovoru grozi vsem trem. Situacija se ni spremenila, nato že bivšemu dijaku izrečena prepoved obiskov na šoli, vendar se je ne drži. Dijak s psihopatsko strukturo osebnosti je pred leti izvajal psihično nasilje nad sošolci, ostalimi dijaki in zaposlenimi. Kljub temu, da smo prijavili na policijo, na CSD, na psihiatrijo, je dijak ustrahoval dijake in zaposlene. To se ni rešilo, problema ni bilo več, ko je zaključil šolanje. Ni bilo podpore zunanjih inštitucij in tudi MIZŠ ne. *Opisi primerov so bili po potrebi povzeti ali skrajšani ter jezikovno popravljeni. V opisih izstopajo problemi, ki so nastali kot posledica slabega sodelovanja med učitelji in vodstvom šole, česar v osnovni šoli nismo opazili. Navedeni primeri nasilja so sicer tudi večji in zahtevnejši ter pogosto presegajo prostor šo-le. Omenjeno je tudi neustrezno sodelovanje s policijo in sodni postopki, ki so v podporo nasilnemu dijaku in ne šolskim prizadevanjem za preprečeva-74 nje nasilja. Primeri nasilnih dejanj in vedenja, ki so jih ravnatelji šol navedli kot dobro rešene Ravnatelji osnovnih šol so poslali 51 opisov dobro rešenih primerov (tabela 6a), ki smo jih razvrstili v šest vsebinskih skupin. – Spletno nasilje, kjer pa niso navedli, kako so rešili težavo (4 primeri). – Mediacija in pogovor, ki ju uporabijo v konkretnem primeru ali ju na šoli izvajajo kot preventivno dejavnost pred nasiljem (6 primerov). – Sodelovanje s starši in njihovo soglasje z izrekanjem ukrepov (13 primerov). – Sodelovanje med več zaposlenimi na šoli, kjer izpostavljajo zaščito učiteljev s strani vodstva šole in timsko delo z deljenjem vlog (8 primerov). – Organizirano sodelovanje šole, svetovalne službe, zunanjih institucij in staršev, kjer so nasilnim osebam izrečeni tudi ukrepi (11 primerov). – Izrečeni ukrepi, to so primeri, kjer so v ospredju opisi ukrepov, ki jih je šola izrekla (9 primerov). nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Tabela 6a: Opisi dobro rešenih problemov z nasiljem nad učitelji po po-ročanju ravnateljev osnovnih šol* Spletno nasilje Izdelava lažnega profila učitelja na Facebookovi strani. Pisanje na Facebooku Nasilje med učenci preko družabnih omrežij smo že večkrat in učinkovito rešili. Spletno nadlegovanje učenca, učenke. Ustrezna odzivnost šole, staršev in zunanje institucije. Mediacija ali pogovor Po enoletnem izobraževanju z naslovom ŠOLSKA IN MEDVRSTNIŠKA MEDIACIJA se je nasilje na šoli občutno zmanjšalo. Učenec, ki je žalil drugega učenca, je po razgovoru dojel napako in sam predlagal, da bi temu učencu pomagal pri predmetu, pri katerem je imel težave. Delavnice s celim razredom na razredni uri, možnost, da vsi učenci poročajo o svojem počutju, izdelava plakatov, sprotna refleksija dogodkov, počutja. Pogovor in analiza dogodkov vseh udeležencev v konfliktnem dogodku. Vodimo razgovore z učenci in njihovimi starši. Oddelčni učiteljski zbori sodelujemo z vodstvom 75 šole in svetovalno službo. Na šoli imamo medvrstniško mediacijo. Učenca z mediacijo rešita verbalen konflikt ter sta obligirana sodelovati v tandemu pri nadaljnjem delu in se učiti eden o drugem glede pogledov, načel, drugačnosti. Sodelovanje s starši, tudi soglasje z ukrepi Pretep dveh sošolcev v jedilnici šole pred številnimi učitelji. Takojšni razgovori z učencema, s starši obeh, vodeni pogovori v obliki mediacije, izrečeni ukrepi po Pravilih šole. Vse strani so bile konstruktivne, zato je bil problem rešen. Pogovor učenca in staršev z razredničarko, ŠSS, ravnateljico Ko se starši strinjajo z vzgojnimi ukrepi in se aktivno vključijo v njihovo izvajanje (npr. da učenec nasilnež preživi odmor v avli, ločen od učenca žrtve). Vsi problemi, ki smo jih skupaj s starši rešili z roko v roki in v medsebojnem soglasju. Večinoma nasilna ravnanja zelo dobro rešimo, saj imamo natančna pravila in dobro sodelovanje z večino staršev. Starši so šolo podprli ob izreku vzgojnega opomina. Če prideta oba starša na pogovor in sta soglasna pri ukrepih. to pozitivno deluje na učence. Hiter odziv staršev in sodelovanje staršev pri vzgojnem delovanju. Hitro reševanje konflikta in takojšen pogovor s starši, ki so priskočili na pomoč. Vključevanje staršev, vsakega posebej, potem pa skupaj Veliko jih je in jih rešujemo skupaj, takoj, timsko. Najpomembnejše je sodelovanje s starši. Če starši ne priznajo nasilnosti svojih otrok, je nemogoče napredovati. Konflikte rešujemo tudi do nekaj mesecev ali pol leta (sestanki, razgovori, timski sestanki, delavnice za učence in cele od-delke, mediacije). Nasilje učenca, opomin, družbeno koristno delo, starši so sodelovali. Nasilno dejanje, pri katerem so se starši aktivno in odgovorno vključili v vzgojno delovanje šole. opisi problemov nasilja na šolah Sodelovanje med več zaposlenimi na šoli, zaščita učiteljev s strani vodstva šole Zbran učiteljski zbor je bil seznanjen s problemom in skupaj smo načrtovali korake reševanja problema. Verbalno zmerjanje dveh učencev. Kasneje sta se začela tudi pljuvati med poukom. Učiteljica je poklicala na pomoč ravnateljico in učenca sta morala sama obvestiti starše o dejanju po telefonu iz pisarne ravnateljice. Ko tvorno sodelujejo vsi udeleženci. Nenehno motenje pouka, nasilje nad sovrstniki in učitelji (predvsem verbalno), doma preobre-menjen z varstvom mlajšega brata, visoke zahteve staršev po šolskem uspehu. Ni bil viden, sli- šan. Prestavljen ob 3. vzgojnem opominu na našo šolo. Redna podpora šolske svetovalne služ- be, sodelovanje s starši, razredničarko, učitelji, podprli smo njegove potenciale, da se je lahko izkazal. Uspešno so vključili v obravnavo pomoč družine. Učenec je uspešen v nadaljevanju šolanja. Starš je verbalno napadel učiteljico pred učenci. Ravnateljica ga je, ko je izvedela za dogodek, poklicala in se z njim dogovorila za postopek prihoda v šolo – najprej se najavi, pride do ravnateljice, z normalnim tonom pove, kaj se je zgodilo, ravnateljica stvar razišče in se pogovorijo vsi udeleženi. Oče v razburjenju kriči na učiteljico pred učenci in drugimi starši, še isti dan ga vodstvo pokli- če na pogovor, opozorjen je, da to ni dopustno in da bomo v šoli ustrezno ukrepali. Oče pojas-76 ni svojo stisko, se opraviči (naknadno tudi učiteljici) ter ne ponovi takega dejanja, učiteljici po-damo povratno informacijo. Na šoli imamo vzgojni tim, ki je podpora učiteljem in razrednikom pri reševanju vzgojnih težav. Vzgojni tim je tim 4 strokovnih delavcev (2 šolski svetovalki in 2 učitelja), ki se na predlog učitelja ali razrednika pogovori z učencem, ki je kršil pravila šolskega reda in je pred izrekom vzgojnega ukrepa. Vsi učenci, ki so nasilni do drugih učencev ali učiteljev, so skoraj vedno obrav-navani na vzgojnem timu, ki skupaj z učencem določi tudi restitucijo za storjeno napako. V vzgojnem timu je določena tudi oseba, ki o vsem obvešča starše učenca, ki je obravnavan na ti-mu, in ki ji strokovni delavci pošljejo zapise o učencu (če gre za ponavljajoče se kršitve, verbalno nasilje) ali dogodku. Večino težav zelo dobro rešujemo. Npr. učenec z večjimi vedenjskimi težavami, ki ima teža-ve s pozornostjo, koncentracijo in to pripelje nato v motenje med poukom, agresivnimi izpadi do vrstnikov in učiteljice. Vključijo se ŠSS, ravnatelj, učitelj, starši, obvestimo CSD, na zahtevo staršev se skliče izredni RS in se pogovarjamo, kaj naj naredi šola, kaj pričakujemo od inštitucij izven šole in kaj lahko naredijo starši, katerih otroci so deležni motenj in tudi agresije s strani otroka; sestanek MULTDISCIPLINARNEGA tima na CSD. Zaradi hitrosti pomoči in odzivnosti vseh smo lahko otroku pomagali in s tem tudi izboljšali delo v razredu in nekoliko umirili ostale starše. Organizirano sodelovanje šole, svetovalne službe, zunanjih institucij in staršev, ukrepi Psihično nasilje učenke 6. razreda nad sošolko – pogovori s ŠSS, starši obeh učenk, učenkama. Z učencem 3. r. so se v prejšnjem šol. letu veliko pogovarjale razredničarka, svetovalna delavka in ravnateljica. Nato je prišel na razgovor skupaj s starši. Skupaj smo določili strategijo (samo-opazovanje) za spremembo vedenja. Strategija je bila uspešna, a tudi to šolsko leto spremljamo njegovo vedenje in po potrebi se samovrednoti. Nasilje učenca nad mlajšim učencem, ko so starši priznali nasilno vedenje in se strinjali z ukrepi šole – premestitev v drug razred. Vzgojno problematičnega učenca smo prestavili na podružnično šolo in tam se je njegovo vedenje bistveno izboljšalo. Zadovoljni starši, učitelji in učenec. Pri nasilnem vedenju učenca Roma smo v reševanje vključili vodstvo šole, socialno službo, Center za socialno delo, policijo, starše, Urad za narodnostna vprašanja ter MIZŠ nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Učenec je z roko udaril učiteljico v telo. Z otrokom je bil takoj opravljen pogovor pri ravnatelju in pri svetovalni službi. O zadevi je bil narejen zapisnik. Na razgovor so bili v šolo poklicani tudi starši. Otroku je bil izglasovan in izrečen vzgojni ukrep. Izdelal se je IP za tega otroka. Zaznano nasilje, urgentna obravnava, pridobivanje informacij in izjav učencev ob prisotnosti razredničarke ali svetovalne službe, pravočasno obveščanje staršev in skupno dogovarjanje, mediacija, izrek vzgojnega ukrepa. Učitelj zapiše zapisnik in obvesti ravnateljico, ki imenuje skupino za reševanje nasilja. Razpore-dimo delo. Svetovalna delavka in ravnateljica se pogovorita z učenci in njihovimi starši. Učencem je izrečen ukrep po Šolskih pravilih. Sledita obravnava pri šolski svetovalni službi in spremljanje vedenja na oddelčni konferenci, kjer učitelje seznanimo z načrtovanimi aktivnostmi dela z učenci. Neprimerno vedenje učencev po pouku z zadrževanjem na mestih, kjer po šolskih pravilih to ni dopustno. Usklajen dogovor med vsemi vpletenimi: učenci, dežurnimi učitelji, starši, svetovalno službo. Sledilo je najprej opravičilo, nato pa še restitucija, in sicer po dogovoru izvede vsak obravnavan učenec 10 ur izbranega dela na šoli, eden je izbral delo v jedilnici. Zadovoljstvo je bilo ne vseh straneh, tudi pri starših. O možnih dogodkih, predvidenih situacijah nasilja imamo zapisan protokol, ki opredeljuje postopanje v določeni situaciji in ga poznajo zaposleni, starši, učenci in vodstvo, oblikujejo, pre-verjajo in potrdijo ga skupaj. Ob konkretnem dogodku, nasilju skličemo udeležene in razjas-nimo okoliščine, posledice. V reševanje se glede na obseg in težo dogodka odzove ustrezno število zaposlenih z različnimi znanji (najprej razredniki, sorazredniki, pri težjih svetovalna služ- 77 ba, vodstvo in v skrajnem primeru tudi zunanje inštitucije – policija, CSD, zdravstvena služba). Glede na težo dogodka odločamo tudi o umiku žrtve, načrtujemo časovnico reševanja. Vklju- čimo možnost mediacije, restitucije, če je primerna za obliko nasilja. Takoj ali pravočasno ob-veščamo starše vseh vpletenih in jih aktivno vključimo v razreševanje problema. Iščemo konstruktivne rešitve in kompromise, ki bodo omogočali varno in demokratično sobivanje v šoli. Ponudimo in predstavimo možnosti nadaljnjega sodelovanja oz. ustrezno ukrepamo (skladno s protokolom ali pravili). Vsa opažanja, pomembne elemente in sklepe pogovorov zapišemo in arhiviramo, tudi posredujemo naprej. Otrok, ADHD, učno zelo uspešen, zelo nasilen, z nepredvidljivimi izpadi, nasiljem do učiteljev, učencev, do sebe, starši dobro situirani, na visokih vodstvenih položajih, ki so zavračali ukrepe. Po otrokovem pobegu iz šole in grožnjah s samopoškodbo vključitev CSD in drugih institucij. Ko so starši sprejeli terapijo, se je otrok umiril, učno napredoval, sprejet v razredu, v okolju, star- ši v tesnem stiku s šolo. Vsi zadovoljni in hvaležni drug drugemu, da smo otroku pomagali. Izrečeni ukrepi Nasilje učenca nad zaposlenim, vzpostavitev dežurstva v primeru eskalacije nasilja v razredu. Učenec vpil nad učiteljem, izrek vzgojnega opomina, dober individualiziran program ob izreku. Učenec, ki se je šolal 10. leto, je velikokrat kršil Pravila šolskega reda, prejel dva vzgojna opomina, vendar ni zaleglo. Smo ga izključili iz šole in končuje 9. razred na Ljudski univerzi. Premestitev učenca v drug razred, zaradi več kršitev. žaljenje učitelja; izrečen vzgojni opomin Takojšnje posredovanje med učenci ob konfliktu, razrešitev situacije in razgovor z učenci ter starši o nasilju. Dogovor o ukrepi in o morebitnih sankcijah, če se ukrepi ne bodo upoštevali. Ob enostranskem neodzivanju učenca in staršev na ukrepe vključitev pristojnega centra za socialno delo, ki je starše aktivneje vključil v odzivanje. opisi problemov nasilja na šolah Problem nasilnega učenca smo rešili z zamenjavo učiteljice. Nova učiteljica je imela boljše ve- ščine obvladovanja uporniških učencev. Po več mesecih vztrajnega dela, ki je vključevalo predvsem dosledno zahtevanje od učencev, da upoštevajo navodila, pravila, ter sočasno izgradnjo pozitivnega odnosa med učenci in učiteljico je tudi najbolj nasilen učenec prenehal z nasilnim obnašanjem, upošteva pravila in v primeru nestrinjanja zna to sporočiti na primeren način. takojšnje ukrepanje, vključitev svetovalne službe in zunanjih institucij zaradi teže prekrška Isti učenec je dobil še drugi vzgojni opomin. Vključili smo CSD, tudi starši so nato bolje sodelovali in vedenje se je bistveno izboljšalo. *Opisi primerov so bili po potrebi povzeti ali skrajšani ter jezikovno popravljeni. Iz opisov dobro rešenih problemov z nasiljem izstopata dva pristopa. Za dobro rešene probleme je značilno, da jih rešujejo v sodelovanju med več osebami na šoli in izven nje ter da izrečejo tudi ukrepe. Šole sporočajo, da je primere nasilja mogoče dobro obravnavati, če s šolo sodelujejo starši, če se v reševanje vključi več zaposlenih na šoli v več vlogah (učitelji, svetovalna služba, vodstvo šole), če se vsi seznanijo s problematiko in jo sistematično rešujejo. Navedle so, da je dobro, da timsko vzpostavijo cilje in razdelijo delo. Drugi pristop, ki se bi-78 stveno razlikuje od opisov primerov slabo rešenih problemov z nasiljem, je izrekanje ukrepov. Šole so zapisale celo, katere praktične ukrepe izrekajo, seveda v soglasju s starši. To so največkrat omenjene premestitve v drug razred ali šo-lo, vzgojni opomini, dežurstvo in nadzor nad učenci s strani učiteljev ter predpisano določeno število ur koristnega dela na šoli nasilnemu učencu. Ravnatelji srednjih šol so sporočili 45 primerov dobro rešenih problemov z nasiljem v svojih šolah. V srednjih šolah sta v povezavi z dobro rešeni problemi največkrat omenjena mediacija ali pogovor z vsemu udeleženimi v dogodku, sicer pa jih druži še dobro sodelovanje staršev, usklajeno delo vseh na šoli skladno z načrtovanimi protokoli, izrekanje ukrepov, ki so mnogokrat alternativni, in uspešno sodelovanje z zunanjimi institucijami. V tabeli 6b so opisi posameznih primerov. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Tabela 6b: Opisi dobro rešenih problemov z nasiljem nad učitelji po po-ročanju ravnateljev srednjih šol* Mediacija Praviloma zadostuje pogovor z dijaki in učitelji. Hitro ukrepanje, takoj razgovori z vsemi vpletenimi, starši poklicani v šolo, hiter dogovor, v 1 tednu o posebni pozornosti za preprečitev naslednjega primera podobnega nasilja in jasna ter kratka navodila in dogovor, kako bo tekel postopek ob naslednji situaciji Nasilne situacije pri nas so izjemno redke in ne eskalirajo v radikalne oblike; vse rešimo s komunikacijo vseh vpletenih, po potrebi so predvidene tudi šolske sankcije Nadlegovanje sošolk na FB. Pogovor z dijakinjami in starši je opravila razredničarka po posveto-vanju s svetovalno službo. Uspešno rešili problem. Ravnateljica sem ves čas sledila, nisem se pa vpletala, ker ni bilo potrebno. Obrekovanje med dekleti. Delavnica o spoštljivi komunikaciji v celotnem razredu. Na sestanku smo se o problematičnem obnašanju dijaka pogovorili razrednik, pomočnik ravnateljice, dijak, svetovalna služba in dijakovi starši. Zadnji primer, ki smo ga imeli, je bila neka objava na Instagramu. Zadevo smo rešili takoj, na miren način in s pogovorom. 79 Problem medsebojnega konflikta je bil s pogovorom med dijakoma samima, ki sta po pogovoru prišla k ravnatelju poročat o pogovoru. Neprimeren odnos do sprehajalca v parku – pogovor z dijakom, oddelčno skupnostjo, razrednikom. Nasilje staršev nad učiteljem: po (elektronski) pošti. Širjenje neresnic, žaljenje, omalovaževanje. Reševali smo ga v timu: učitelj, vodstvo, svetovalna služba in dijakinja. Opravili smo pogovore z dijakinjo ob vsakem očitku. Starše smo kljub žaljivemu odnosu spoštljivo umirjali in pojasnjeva-li svoja dejanja. Uporabljamo šolsko mediacijo, ki je dolgoročno uspešna. Tudi pogovori z vodstvom so načeloma uspešni. Vedno soočimo vse vpletene in opravimo razgovor. Do sedaj se je to obrestovalo. prespali smo, se najprej pogovorili ločeno šele nato smo soočili vse in se pogovorili Jasna šolska praksa (pravila), prevzem odgovornosti in takojšnje ukrepanje, ki mu sledijo pogovori, refleksije, dogovori ter spremljava vseh vpletenih. Uporaba šolske mediacije. Z mediacijo rešimo vsak šolski problem. Dobro sodelovanje s starši Dijak dobi kazen, njegovi starši podpirajo delovanje šole. Če smo problem rešili skupaj s starši. Večino problemov dobro rešimo, če imamo podporo pri starših dijakov. Spletno nadlegovanje sošolke, prijava staršev naslednji dan, dijakinja ni prišla k pouku, ravnateljica in svetovalna delavka sva takoj poklicali vse omenjene dijake, pogovor z dijaki, ki so morali sami doma povedati, kaj so počeli, po pogovoru s starši so naslednji dan dejanje obžalovali, šo-la jih zato ni kaznovala, dijaki so se sošolki opravičili, spor je bil rešen Vključitev vseh potrebnih akterjev za reševanje problema in dober odziv staršev opisi problemov nasilja na šolah Nasilje nad učiteljico, objava fotomontaže njene fotografije (slečene) na socialnih omrežjih. opravljen temeljit razgovor z dijakom in starši, dijaku izrek vzgojnega ukrepa. Dijak je razumel razsežnosti tovrstnega nasilja in objav. Usklajeno delo več zaposlenih na šoli po ustreznih pravilnikih Hudo verbalno nasilje dijakinje nad razredničarko. Profesorica je preko e-pošte o dogodku obvestila vodstvo šole in učeče učitelje. Dijakinja je dobila ustrezen vzgojni ukrep. Nasilje se ni ponovilo. Kar dobro rešen primer, ki ga je prijavil eden od zaposlenih, ki je prijavil, da hospitacije in podobno predstavljajo nasilje nad njim. Pritožbi s strani vodstva je bilo ugodeno. Oče se ni strinjal z obravnavo otroka v postopku vzgojnega ukrepa in je bil besedno nasilen. V srečanju z očetom in v pisnih odgovorih smo zato vedno sodelovale razredničarka, svetovalna delavka in ravnateljica. Očeta smo seznanili z možnimi posledicami njegovega obnašanja in s pravicami, ki jih ima v postopku. Vedno smo delovali popolnoma usklajeno in po pravilih postopka. Nasilje rešujemo takoj, in sicer svetovalna služba z vodstvom šole in učitelji. Vedno takoj obvestimo tudi starše. V obravnavo vključimo vse dijake, ki so bili prisotni. Po psihičnem nasilju med dvema dijakoma na avtobusu in pred učilnico v šoli, po fizičnem kon-taktu v telovadnici se je takoj aktiviralo vodstvo šole, svetovalna služba. V reševanje smo vklju- čili starše, druge dijake in v dveh dneh dosegli spravo med dijakoma, ki sta naslednji dve leti so-80 bivala na šoli brez konflikta. Verbalno nasilje dijaka do učitelja: postopanje po Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah. Skupni sestanek vpletenih, njihovih staršev, razrednikov, svetovalne službe in ravnatelja. Analiza primera z vseh strani, prisluhniti vsem stranem, upoštevanje šolskih pravil in dodelitev ustrezne kazni po pravilniku, ukor celotnega učiteljskega zbora. Ničelna toleranca. Fant, ki je bil nasilen in posledično pred izključitvijo, je razrešil neko drugo nasilje, za kar smo ga javno pohvalili. Dijak se je potem spremenil na bolje. Ugotovljeno nasilje na plesu, pogovor z vpletenim dijakom in varnostno službo. Po jasnih besedah, kaj je sprejemljivo in da bi glede na šolska pravila to pomenilo izključitev, a smo dijaku dali zadnjo možnost, da se drži pravil in do konca šolskega letos ni bilo več nobenih kršitev (od konca januarja do junija). Izrečeni ukrepi s pomočjo alternativnih ukrepov Dvakrat se je zgodilo, da so starši vpili na razredničarko, svetovalnega delavca in ravnateljico. Opozorili smo jih, da vpitja in take vrste vedenja ne dovoljujemo na šoli. Ker so s početjem na-daljevali, smo sestanek prekinili in ravnateljica jih je odslovila. Naročili smo jih ponovno čez en teden in takrat so se čisto drugače pogovarjali z nami. Skupina dijakov je nekajkrat onemogočila izvedbo pouka pri več predmetih. Razrednik je od-ločno nastopil, dosledno izvajal razgovore z dijaki, starši, svetovalno službo, ravnateljico in izrekal vzgojne ukrepe, predvsem alternativne, ki so bili bolj učinkoviti. Ker je bil razrednik dosleden in ker so starši sodelovali, so se dijaki umirili. Zmeraj pa ni tako. Prišlo je do fizičnega nasilja med dijaki priseljenci in ostalimi dijaki. Vsi vpleteni so bili kaznovani z ukori in izrečena je bila izključitev Dijak je klical v šolo, da je bomba, bil je izključen. Takojšnji pogovor, seznanitev staršev, pogovor s starši, učitelji, svetovalno službo. Vzgojni ukrep, tudi alternativni, je v določenih primerih že pomagal. Primer uničevanja šolskega inventarja, kjer smo iskali povzročitelja, bili uspešni pri njegovi identifikaciji in vzgojnem ukrepu. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Alternativni ukrep in pogovor z dijaki. Alternativni ukrepi Dijak, ki je izvajal nasilje nad vrstniki, je preko alternativnih kazni spoznal, kaj je delal narobe, in je to svoje dejanje tudi popravil. Sodelovanje z zunanjimi institucijami Problem izostajanja od pouka, in sicer velikega števila neopravičenih ur. Na pobudo šolske svetovalne delavke se je v reševanje problema vključil lokalni center za socialno delo. Problem ni več tako enoznačen, ugotovili smo razloge in ukrepali s pedagoško pogodbo. Takoj smo bili obveščeni o dogodku, prosili za dodatne informacije razrednika, varnostno služ- no, šole v mestu in policijo. Storilca smo ujeli in obravnavali v treh dneh od dogodka. Učitelj obvesti vodstvo šole o nasilnem dogodku. Vključitev vodstva šole, varnostnika, svetovalne službe. Prijava na policijo. Razgovori s starši. Izrek najvišjega vzgojnega ukrepa. Zamenjava izobraževalnega programa. Nasilje preko SMS. Za vse vpletene v dogodek smo organizirali sodelovanje z zunanjimi institucijami, ki so se zelo hitro odzvale in prišle predavat (policija in Arnes). *Opisi primerov so bili po potrebi povzeti ali skrajšani ter jezikovno popravljeni. 81 V obeh skupinah opisov prevladujejo primeri nasilja učencev ali dijakov do odraslih na šoli, nasilja med zaposlenimi ali konfliktov učiteljev z vodstvom šole ne vsebujejo. Opise medvrstniškega nasilja smo izločili že pred analizo, ker ni-so predmet te študije. Sklepamo, da je nasilja med zaposlenimi malo ter da ga na šolah rešujejo individualno. Mogoče pa je tudi, da je nasilje med odraslimi še vedno tako neželen pojav na šoli, da ga ravnatelji v tem vprašanju raje ni-so navedli. Metoda primerjave opisov reševanja nasilnih dogodkov s strani učiteljev Zapisov učiteljev je mnogo več kot zapisov ravnateljev, več tisoč. Zato smo jih analizirali s pomočjo metod besedilne analize. Vsi opisi so bili najprej vneseni in urejeni v spletnem portalu korpusov, ki ga omogoča spletišče Clarin (Clarin. si), kjer so na voljo različne metode za pregledovanje in statistike besed v zapisih. Korpus opisov reševanja problemov nasilja na šolah najdemo pod ime-nom »Zaznavanje nasilja nad učitelji v šolah (odgovori na vprašalnik)« z opi-som: Odgovori učiteljev in ravnateljev na vprašalnik Pedagoškega inštituta o primerih nasilja nad njimi s strani učencev. Korpus ima 87.810 besed, če štejemo tudi večkratne pojavitve posamezne besede, ali 75.024 besed, če pojavitev vsake štejemo samo enkrat. Obseg korpusa ni zelo velik, je pa dovolj obsežen za podrobnejše analize. Za osnovni korpus so že ustvarjeni podkorpusi zapisov učiteljev osnovnih in srednjih šol in znotraj njih še zapisi slabo in dobro rešenih problemov. Korpus je javno dostopen za vse nadaljnje analize z orodji Clarin. opisi problemov nasilja na šolah Za primerjavo zapisov učiteljev o slabo in dobro rešenih problemih z nasiljem smo najprej izpisali frekvence pojavljanja besed v štirih podkorpusih uči-teljskih poročanj: osnovnošolski slabo in dobro rešeni ter srednješolski slabo in dobro rešeni primeri. Nato smo v vsakem dobljenem seznamu besede uredili po abecedi in jim pripisali splošnejše pojme, ki niso več vsebovali spola in sklona, da smo dobili večje skupine. Odstranili smo besede, ki niso imele vsebinskega pomena za analizo, kot so pomožni glagoli in vezniki. Potem smo skupinam besed pod vsakim pojmom izračunali frekvence pojavljanja, ki so bile vsote frekvenc posameznih besed v skupini, ter količnike frekvence pojavljanja na milijon besed, tudi v referenčnem splošnem korpusu slovenskega jezika (Gigafida v2.0 (referenčni, dedupliciran)). S tem smo pridobili primerjalne ocene o pogostosti posameznega pojma v zapisu. Nato smo skupine besed in posamične besede, ki so nastopile samo enkrat, uredili glede na količnik med relativnimi frekvencami v podkorpusu in referenčnem korpusu. Ta količnik meri, kolikokrat pogosteje kot v splošnem jeziku se pojavijo posamezni pojmi v opisih reševanja nasilnih dejanja na šolah. 82 Za opise slabo rešenih primerov od srednješolskih učiteljev smo dobili seznam 56 pojmov, od katerih se jih je 42 v tem podkorpusu pojavilo vsaj desetkrat pogosteje kot v referenčnem korpusu Gigafida. Za opise dobro rešenih primerov od srednješolskih učiteljev smo dobili seznam 55 pojmov, od katerih se jih je 50 v tem podkorpusu pojavilo vsaj desetkrat pogosteje kot v referenčnem korpusu Gigafida. Tabela 7a: Slabo rešeni primeri nasilja v srednjih šolah po poročanju učiteljev Relativna frekvenca Količnik med Slabo Relativna frekvenca v Gigafida relativnima rešeni Frekvenca na milijon besed na milijon besed frekvencama v SŠ (RF) (RF_G) RF/RF_G dijak 230 13520,6 6,6 2048,6 razrednik 33 1940,0 1,2 1616,7 pomete 5 293,9 0,4 734,8 izrečen 5 293,9 0,8 367,4 pretep 13 764,2 3,1 246,5 dijaki 166 9758,4 49,1 198,7 nasilje 262 15401,9 82,4 186,9 izključitev 46 2704,1 17,4 155,4 preproga 11 646,6 4,5 143,7 inšpekcija 5 293,9 2,1 140,0 nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Relativna frekvenca Količnik med Slabo Relativna frekvenca v Gigafida relativnima rešeni Frekvenca na milijon besed na milijon besed frekvencama v SŠ (RF) (RF_G) RF/RF_G pouk 65 3821,1 31,6 120,9 psihično 20 1175,7 9,8 120,0 ravnatelj 17 999,4 11,3 88,4 hodnik 9 529,1 7,2 73,5 razgovor 5 293,9 4,2 70,0 predolgo 9 529,1 8,9 59,4 reševanje 114 6701,6 114,7 58,4 reakcija 5 293,9 5,7 51,6 obnašanje 8 470,3 9,2 51,1 neprimerno 12 705,4 14,6 48,3 šolanje 8 470,3 11,0 42,8 problem 140 8229,9 200,7 41,0 83 motenje 18 1058,1 29,2 36,2 prijava 5 293,9 8,8 33,4 potrebe 6 352,7 10,6 33,3 grožnje 11 646,6 19,5 33,2 fizično 12 705,4 22,2 31,8 šola 186 10934,1 345,3 31,7 šolski 19 1116,9 46,8 23,9 ocene 31 1822,3 83,5 21,8 dogodek 18 1058,2 54,6 19,4 obravnave 5 293,9 15,6 18,8 posebne 5 293,9 15,9 18,5 pritisk 8 470,3 27,4 17,2 pravila 21 1234,5 72,8 17,0 primer 165 9699,5 607,4 16,0 kazen 31 1822,4 118,3 15,4 pogovor 11 646,6 44,0 14,7 kršitve 11 646,6 45,9 14,1 mama 14 823,0 59,6 13,8 izkušnje 22 1293,3 114,7 11,3 dejanja 10 587,9 57,6 10,2 opisi problemov nasilja na šolah Tabela 7b: Dobro rešeni primeri nasilja v srednjih šolah po poročanju učiteljev Količnik med Relativna frekven- Relativna frekvenca Dobro relativnima Frekvenca ca na milijon besed v Gigafida na mili-rešeni v SŠ frekvencama (RF) jon besed (RF_G) RF/RF_G razrednik 84 5312,8 1,4 3794,9 verbalno 23 1454,7 1,8 808,2 svetovalna 169 10688,8 14 763,5 dijak 405 25615 35,8 715,5 vzgojne 65 4111 5,8 708,8 izrečen 7 442,7 0,8 553,4 obiskovanje 6 379,5 0,8 474,4 razgovor 55 3478,5 8 434,8 sošolec 32 2023,9 5,5 368,0 84 mediacija 5 316,2 0,9 351,3 dijaki 105 6640,9 21,1 314,7 izključitev 66 4174,3 14,6 285,9 delavka 49 3099,1 10,9 284,3 ravnatelj 77 4869,9 26,4 184,5 alternativni 8 506 2,8 180,7 nasilje 243 15369,1 85,4 180,0 vpleteni 33 2087,1 12,5 167,0 pouk 59 3731,6 31,6 118,1 varnostnik 6 379,5 3,4 111,6 pretep 35 2213,7 24,9 88,9 učitelj 107 6767,2 90,5 74,8 starši 176 11131,5 152,4 73,0 opravičil 25 1581,1 21,8 72,5 pogovor 143 9044,3 128,3 70,5 fizično 29 1834,2 27,5 66,7 obnašanje 18 1138,4 17,3 65,8 neprimerno 17 1075,2 19,4 55,4 vedenje 22 1391,4 27,7 50,2 grožnje 15 948,7 19,5 48,7 šolski 22 1391,4 32,8 42,4 narodnost 5 316,2 7,8 40,5 nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Količnik med Relativna frekven- Relativna frekvenca Dobro relativnima Frekvenca ca na milijon besed v Gigafida na mili-rešeni v SŠ frekvencama (RF) jon besed (RF_G) RF/RF_G ukrep 107 6767,4 169,5 39,9 nož 6 379,5 9,7 39,1 služba 124 7842,6 212,2 37,0 poklicati 12 758,9 21,8 34,8 vključeni 19 1201,6 36,6 32,8 problem 92 5818,6 200,7 29,0 šola 178 11258 427 26,4 obvestilo 11 695,7 27,2 25,6 vodstvo 77 4870 191 25,5 rešen 114 7210,1 294,9 24,4 zunanje 17 1075,2 59,9 17,9 institucije 10 632,4 37,3 17,0 85 škoda 10 632,5 41,5 15,2 primer 148 9360,6 663,5 14,1 kazen 13 822,2 59,7 13,8 takoj 44 2782,9 224,3 12,4 policija 29 1834,2 154,5 11,9 ocene 12 759 69,7 10,9 učinkovit 7 442,7 41,3 10,7 V primerjavi prvih pojmov na obeh seznamih že lahko zaznamo nekatere razlike med opisi dobro in slabo rešenih primerov. Za boljši vpogled je v tabeli 7c prvih deset pojmov iz obeh seznamov. Nekateri pojmi se ponovijo v seznamu dobro rešenih problemov in v seznamu slabo rešenih. Za našo primerjavo so pomembni tisti, ki se pojavijo samo na enem od obeh seznamov. Med dobro rešenimi je na primer na tretjem mestu »svetovalna«, ki je na seznamu slabo rešenih ni. opisi problemov nasilja na šolah Tabela 7c: Deset pojmov, ki se med opisi dobro in slabo rešenih primerov v SŠ pojavijo največkrat* Dobro rešeni Slabo rešeni Količnik med Količnik med Ni na Ni na relativnima relativnima seznamu Pojmi seznamu Pojmi frekvencama frekvencama dobro slabo rešenih RF/RF_G RF/RF_G rešenih razrednik 3794,9 dijak 2048,6 verbalno 808,2 X razrednik 1616,7 svetovalna 763,5 X pomete 734,8 X dijak 715,5 izrečen 367,4 vzgojne 708,8 X pretep 246,5 X izrečen 553,4 dijaki 198,7 X obiskovanje 474,4 X nasilje 186,9 X razgovor 434,8 X izključitev 155,4 86 sošolec 368,0 X preproga 143,7 X mediacija 351,3 X inšpekcija 140,0 X * imajo najvišje razmerje v primerjavi z referenčnim korpusom slovenskega jezika Pojmi, ki so med najpogostejšimi opisi dobro rešenih problemov, kažejo na sodelovanje s svetovalno službo, na pogovore in mediacijo ter na izrečene vzgojne ukrepe. Pojmi, ki so med najpogostejšimi opisi slabo rešenih problemov, so pometanje (pod preprogo), pretepi, nasilje, izključitve in inšpekcija, kar kaže na večja nasilna dejanja, ki končajo z izključitvami dijaka in se v povezavi z njimi zgodi tudi »pometanje pod preprogo« ali zanikanje problema in odlaganje reševanja. Iz zgornjega lahko sklepamo, da so bolje rešeni tisti problemi nasilja, pri katerih sodeluje svetovalna služba in sta vključena razgovor in mediacija. Iz zapisanega ne moremo presojati, koliko težki problem so opisani in ali so med dobro rešenimi samo manjši, ki jih šola zmore učinkovito rešiti. Opise posameznih primerov je potrebno neposredno preveriti v zbranih podatkih. Besedilna analiza korpusov omogoča še mnogo podrobnejše analize in vpoglede v zapise. Med njimi je učinkovito iskanje pojavov pojmov v konte-kstu (konkordance). Za primer navajamo pregled pojavljanja besede preproga. Izkaže se, da se povezuje s pometanjem pod preprogo, torej odstopom od reševanja in zakrivanjem problema. Vidi se tudi nekatere razloge za to, kot so močni starši, nemoč nad nasilnimi dijaki, pa tudi, da povzroča dodatne pritiske nad učitelji, ki jih takšno ravnanje prizadene. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Primer iskanja pojavljanja pojma preproga v besedilih srednješolskih učiteljev Učitelji SŠ, opisi slabo rešenih primerov ni bil narejen noben zapisnik, pometlo se je pod preprogo , kar doživljam kot dodatno po- nižanje. Torej mi pa ga nismo nikoli obravnavali - pometli smo preprogo Podpora učitelju, pogovor z di- pod jakom, ustrezni nasilje s strani staršev. Vse se pomete pod preprogo , samo da so starši potem tiho, kajti grožnje z ni bila kaznovana. Vse skupaj se je pometlo pod preprogo , o tem se je bilo nezaželeno pogovarjati. V krivde na učitelja, poskuspometanja pod preprogo „, nadaljnje ustrahovanje žrtve, razni odvetniška roka in se je vse lepo pometlo pod preprogo . ne poznam takega primera medvrstniško reševanja, razgovor, pomoč pometanje pod preprogo Neprestano motenje pouka in nepravilen odnos 87 , pol leta kasneje. Vedno se vse pomete pod preprogo . Dijake bi bilo potrebno izpisa- ti. Zelo slabo so starši močni se hitro zadeva skrije pod preprogo . Neustrezno odgovarjanje na pritiske z ne upa odločno ukrepati in zadevo pomete pod preprogo , češ da bo čas prinesel svoje. Dijak, ki je - kadarkoli je katerikoli problem pometen pod preprogo „ Pretep med dvema dijakoma, pogovor Ostali konteksti, v katerih se pojavljajo značilne besede za slabo in dobro reše-ne probleme z nasiljem na srednji šoli, so v prilogi B. V osnovni šoli smo po enaki metodi pri opisih slabo rešenih primerov s strani učiteljev dobili 104 pojme, od katerih jih je imelo 72 količnik med relativno frekvenco pojavljanja v podkorpusu zapisov slabo rešenih primerov in relativno frekvenco v referenčnem korpusu splošnega slovenskega jezika večjo od 10. Med opisi dobro rešenih primerov je bilo v seznamu vsega 114 različnih pojmov ter 80 s količnikom med relativnima frekvencama, večjima od 10. Zaradi lažjega pregleda v tabelah 8a in 8b navajamo samo tiste, ki so imeli omenjeni količnik večji od 30 in jih je med opisi slabo rešenih 41 ter med opisi dobro rešenih 51. opisi problemov nasilja na šolah Tabela 8a: Slabo rešeni primeri nasilja v osnovnih šolah po poročanju učiteljev Relativna frekven- Količnik med Relativna frekven- Slabo rešeni ca v Gigafida na relativnima Frekvenca ca na milijon besed v OŠ milijon besed frekvencama (RF) (RF_G) RF/RF_G prešolali 18 727,5 0,1 7275,0 razrednik 41 1656,9 0,7 2367,0 pometlo 5 202,1 0,1 2021,0 razredničarka 27 1091,2 0,9 1212,4 verbalno 71 2869,4 2,4 1195,6 izrečen 10 404,1 0,8 505,1 zmerjanje 6 242,5 0,5 485,0 opomin 52 2101,5 5,3 396,5 sošolci 71 2869,3 9,1 315,3 88 vzgojni 82 3314 12 276,2 učenec 592 23925,1 93,1 257,0 svetovalna 79 3192,7 14 228,1 razgovor 18 727,5 4,5 161,7 učitelj 363 14670,2 91,5 160,3 nasilje 316 12770,9 82,9 154,1 CSD 11 444,6 3,1 143,4 pouk 112 4526,3 31,6 143,2 sodelavke 6 242,5 1,7 142,6 preprogo 14 565,8 4,5 125,7 inšpekcija 6 242,5 2,1 115,5 nemoč 8 323,3 2,9 111,5 psihično 23 929,5 10,7 86,9 prijava 6 242,5 2,9 83,6 ravnatelj 31 1252,8 15,3 81,9 starši 328 13255,7 164,8 80,4 motiti 62 2505,7 31,2 80,3 fizično 52 2101,5 26,6 79,0 predolgo 16 646,6 9,5 68,1 delavci 7 282,9 4,3 65,8 vedenje 55 2222,8 35,3 63,0 neprimerno 22 889,1 15,1 58,9 nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Relativna frekven- Količnik med Relativna frekven- Slabo rešeni ca v Gigafida na relativnima Frekvenca ca na milijon besed v OŠ milijon besed frekvencama (RF) (RF_G) RF/RF_G zagovarjajo 6 242,5 4,5 53,9 pisni 7 282,9 5,4 52,4 odmorom 5 202,1 4 50,5 hodnik 9 363,7 7,2 50,5 grozil 13 525,4 11,8 44,5 ponavlja 13 525,4 13,2 39,8 obnašanje 16 646,7 17,3 37,4 problem 183 7395,8 201,2 36,8 izboljšanje 5 202,1 6,2 32,6 razred 84 3394,8 111.4 30.5 Tabela 8b: Dobro rešeni primeri nasilja v osnovnih šolah po poročanju 89 učiteljev Relativna frekven- Količnik med Relativna frekven- Dobro rešeni ca v Gigafida na relativnima Frekvenca ca na milijon besed v OŠ milijon besed frekvencama (RF) (RF_G) RF/RF_G restitucija 20 912.5 0.1 9125.0 prešolali 32 1459.9 0.2 7299.5 razrednik 87 3969.2 1 3969.2 razredničarka 48 2189,9 0,9 2433,2 pedagoginja 5 228,1 0,2 1140,5 mediacija 55 2509,3 2,5 1003,7 vzgojni 95 4334,1 5,9 734,6 stepla 8 365 0,6 608,3 svetovalna 176 8029,6 14 573,5 psihologinjo 5 228,1 0,4 570,3 verbalno 28 1277,4 2,4 532,3 razgovor 77 3512,9 8 439,1 opomin 45 2053 5,7 360,2 učenec 753 34353,7 95,5 359,7 pretep 37 1688,1 5 337,6 sošolci 66 3011,1 10,4 289,5 vpleteni 35 1596,8 5,6 285,1 opisi problemov nasilja na šolah Relativna frekven- Količnik med Relativna frekven- Dobro rešeni ca v Gigafida na relativnima Frekvenca ca na milijon besed v OŠ milijon besed frekvencama (RF) (RF_G) RF/RF_G spletno 5 228,1 1,1 207,4 nasilje 296 13504,2 80,6 167,5 izrečen 12 547,5 4,7 116,5 pouk 77 3512,9 31,6 111,2 učitelj 196 8942 81,1 110,3 ravnatelj 60 2737,3 25 109,5 starši 384 17519,1 164,6 106,4 soočenje 9 410,6 4,1 100,1 umiril 7 319,4 4 79,9 fizično 41 1870,6 27,5 68,0 pogovor 208 9489,4 149,8 63,3 vedenje 44 2007,4 32,1 62,5 90 zapisnik 7 319,4 5,3 60,3 držimo 5 228,1 3,9 58,5 odmorom 5 228,1 4 57,0 upoštevanje 5 228,1 4,1 55,6 opravičilo 12 547,5 10,5 52,1 obnašanje 19 866,8 17,3 50,1 ukrep 119 5429,1 123 44,1 individualni 11 501,8 11,5 43,6 obveščanje 60 2737,4 63,8 42,9 konflikti 5 228,1 5,8 39,3 šolska 56 2554,8 65,3 39,1 grozil 7 319,4 8,3 38,5 vključeni 24 1094,9 28,5 38,4 hodnik 6 273,7 7,2 38,0 služba 171 7801,4 212,2 36,8 odstranili 10 456,2 13 35,1 neprimerno 11 501,8 14,6 34,4 dogodek 41 1870,5 54,6 34,3 razred 80 3649,8 114,6 31,8 dosledno 9 410,6 12,9 31,8 problem 144 6569,6 206,8 31,8 nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Relativna frekven- Količnik med Relativna frekven- Dobro rešeni ca v Gigafida na relativnima Frekvenca ca na milijon besed v OŠ milijon besed frekvencama (RF) (RF_G) RF/RF_G sestanek 34 1551,1 48,9 31,7 Primerjava med prvimi desetimi pojmi v obojih opisih pokaže kar šest različnih pojmov med obema skupinama zapisov (tabela 8c). Tabela 8c: Deset pojmov, ki se med opisi dobro in slabo rešenih primerov v OŠ pojavijo največkrat* Dobro rešeni Slabo rešeni Količnik med Količnik med Ni na Ni na relativnima relativnima Pojmi seznamu sla- Pojmi seznamu do- frekvencama frekvencama bo rešenih bro rešenih RF/RF_G RF/RF_G restitucija 9125,0 X prešolali 7275,0 prešolali 7299,5 razrednik 2367,0 91 razrednik 3969,2 pometlo 2021,0 X razredničarka 2433,2 razredničarka 1212,4 pedagoginja 1140,5 X verbalno 1195,6 X mediacija 1003,7 X izrečen 505,1 X vzgojni 734,6 zmerjanje 485,0 X stepla 608,3 X opomin 396,5 X svetovalna 573,5 X sošolci 315,3 X psihologinjo 570,3 X vzgojni 276,2 * imajo najvišje razmerje v primerjavi z referenčnim korpusom slovenskega jezika Pojem restitucije izrazito izstopa po večji pojavnosti kot v splošnem jeziku. Šo-le v svojih vzgojnih načrtih navajajo restitucijo kot pozitiven način reševanja problemov: Restitucija je oblika vzgojnega ukrepanja, ki omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Učenec se v postopku restitucije sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče in sprejme načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodo-vancem dogovori za načine poravnave. V nasprotju s kaznovanjem pou-darja restitucija pozitivno reševanje problemov (primer: Vzgojni načrt OŠ Čepovan). opisi problemov nasilja na šolah Med opisi dobro rešenih primerov so še pojmi pedagoginja, mediacija, svetovalna, psihologinja in stepsti, ki v opisih slabo rešenih primerov niso med najpogostejšimi. Tam so pojmi pomesti, verbalno, izrečen, zmerjanje, opomin, ki jih ni v drugi skupini. Analiza konkordanc je v prilogi A, tu pa sta dva primera besed, značilnih za slabo rešene probleme. Pomesti ali pometanje pod preprogo je izstopajoč pojem v opisih slabo re- šenih problemov tudi v osnovi šoli. Spodnji zapisi pokažejo, kako se pojavlja v zapisih iz osnovnih šol. Primer iskanja pojavljanja pojma pomesti v besedilih osnovnošolskih učiteljev Učitelji OŠ, opisi slabo rešenih primerov . Imam občutek, da je ravnateljica vso zadevo pometla pod preprogo. 2. Primer učitelji- ce, ki je imela dejanje ni nikoli odgovarjala. Tudi tu se je vse pometlo pod preprogo. Zahteva staršev do učitelja po ter vzgojni načrt za naprej NPR: Če bi se vse pometlo pod preprogo. Takojšen pogo- 92 vor vseh ponavljalo. Po nastali težavi so se stvari pometle pod preprogo. medvrstniško na- silje, ki je vzgojnega opomina. se ne spomnim problem se pomete pod preprogo in se posledično nič ne ukrepa starša 3 otrok (ga bom ustrelil) je vodstvo pometlo pod preprogo in izvajalo verbal- no nasilje nad šolsko lastnino, pa se je vse skupaj pometlo pod preprogo. Problem spletne- ga nasilja med mama grozila posameznim učiteljem in se je vse pometlo pod preprogo. ga ni ga ni V istem primeru problemov, imamo kar srečo. Včasih se kaj pomete pod preprogo in učenci mislijo, da lahko počno, Za pojasnitev pojma izrečen, ki se tudi pojavlja med pogostimi v opisih slabo rešenih problemov, iskanje konteksta pokaže, da ni vedno govora o pozitiv-ni situaciji izrečenega ukrepa, pač pa je z izrečenim ukrepom večinoma nastal nov konflikt. Primer iskanja pojavljanja pojma izrečen v besedilih osnovnošolskih učiteljev Učitelji OŠ, opisi slabo rešenih primerov , preverjanje informacij in potem nadzor nad izrečenimi ukrepi. Kadar razrednik in učitelj takoj nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji precej časa, da je bil sklican sestanek in izrečen vzgojni ukrep. Fizično nasilje med učenci se s strani devetošolke je učenki takoj izrečen vzgojni ukrep, učiteljici pa se učenka ne - učenca sta rekla, da sta se samo igrala. Ni bil izrečen noben ukrep. Učenec veliko manjkal - otoke prepišejo drugam! (Ta namera je že bila izrečena a je bila nekako pometena pod preprogo). Čeprav . Šola dela ogromno na preventivi. Za problem in izrečen vzgojni ukrep nad učenko prve triade bi vodstvu obnašanje. Učenec krši šolska pravila tudi po izrečenem vzgojnem ukrepu in se ga pusti na miru. Trenutno . Kršitve se kljub temu nadaljujejo; izrečen vzgojni opomin. Učenec še vedno nadaljuje z učitelja, vodstva, staršev in učenca Izrečen ustni ali pisni opomin sam po sebi ne more rešiti starši dosegli, da smo morali izbrisati dva že izrečena ukrepa učencu. Ob pretepu dveh učencev, 93 učitelja ali varnostnika. Učencu je bil izrečen vzgojni ukrep, ki pa je bil zanj samo papir in se je bil samo opozorjen, čeprav bi mu moral biti izrečen vzgojni opomin, ker je njego- va razredničark vzgojnega opomina. Opomin, ki bi moral biti izrečen , ni bil izrečen. Posledično se je zgodila še . Opomin, ki bi moral biti izrečen, ni bil izrečen . Posledično se je zgodila še hujša kršitev, ki glasovala proti. Učencu bi morala biti kazen izrečena v tednu dni in bi imela smisel. nimam primera ustrezno obnašanje. Učencu je bilo za dejanje izrečen vzgojni ukrep, učenec je šel skozi pa se ne spremeni. Starši so na otrokovi strani, izrečeni ukrepi se jih ne dotaknejo. Na- silje se Besedilna analiza opisov reševanja problematike nasilja na šolah opozarja, da imajo na šolah izkušnje s slabo rešenimi problemi, in nakaže, kaj je zanje zna- čilno. Izstopa nekaj značilnosti: povezanost teh primerov z odlašanjem reševanja, prikrivanjem ali odločitvam na šoli, da se problem ne reši; slabo sodelovanje z zunanjimi institucijami po presoji šole; v srednjih šolah tudi izključitve in v osnovnih šolah prešolanje. Po drugi strani so opisi dobro rešenih situacij prav tako pokazali nekatere prakse, ki bi bile lahko vodilo za razvoj nacionalnih strategij za odpravo vsakega nasilja iz šolskega prostora: mediacija, pogovori, sodelovanje s starši, sodelovanje vseh zaposlenih na šoli, učinkovita podpora svetovalne službe in vodstva šole učiteljem, od katerih se ne pričakuje, da bo-do probleme reševali sami, sploh, če so v vlogi žrtve. opisi problemov nasilja na šolah Če povežemo opise ravnanja na šoli s stališči učiteljev iz prejšnjega poglav-ja, ugotovimo še, da je najprej zelo pomembno spremeniti mnenje v šolah in družbi, da se nasilnih oseb ne da spremeniti, zato jih prilagajajo ravnanje in odzive v šolskem okolju. Sporočilo o sprejemljivosti nasilnega vedenja kot osebne značilnosti, ki ga nasilne osebe dobijo na svojih šolah v mladosti, prenesejo v odraslost in v svoje poklicne vloge. V družbi vse prevečkrat opazimo verbalno nasilje odraslih na pomembnih položajih in visoko zahtevnih poklicih, kjer okolica, podrejeni in uporabniki zaradi visokega položaja in strokovnosti nasilno vedenje osebe še naprej razumejo kot osebnostno značilnost ter ga toleri-rajo ali mu prilagodijo svojega vedenja. 94 nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Povezanost zaznave nasilja z drugimi kazalci učiteljevega dela V zadnjem delu obravnave odgovorov učiteljev in ravnateljev nas je zanima-95 lo, ali je zaznavanje nasilja med šolami v Sloveniji porazdaljeno enakomerno ali pa obstajajo skupine šol z značilno manj ali značilno več zaznanega nasilnega vedenja. Zato smo z modeliranjem podatkov najprej določili štiri kazalce zaznave nasilja, po katerih smo nato primerjali šole. S statistično metodo glavnih komponent smo iz naborov spremenljivk za merjenje zaznave nasilja s strani učencev ali dijakov, staršev in drugih zaposlenih izračunali po tri kazalce zaznanega nasilja nad učitelji. Učitelji so poroča-li o redkih primerih določenega nasilja, zato smo uporabili samo del nabora možnih dogodkov, ki so bili še statistično sprejemljivi za analizo. Ker se poro- čane pogostosti nasilja nagibajo k redkim dogodkom, so nekateri sklopi podatkov na meji sprejemljivosti za izračune. Kljub omejitvam podatkov smo opravili zahtevnejšo analizo in tukaj prikazujemo njene rezultate, da bi pridobili splošen vpogled v stanje problematike. To so prvi zbrani podatki o nasilju nad učitelji v Sloveniji, problematika pa je tudi sicer neraziskana in še ni upošteva-na v okviru drugih prizadevanj za zagotavljanje varnega in vzpodbudnega šolskega okolja. Statistične izračune je treba previdno interpretirati in jih upoštevati v povezavi z vsebino kazalcev ter drugimi značilnostmi študije, kot je tudi mejna sprejemljiva odzivnost vzorca. Povprečne vrednosti vseh izračunanih kazalcev nasilja so enake 0 in stan-dardni odklon je enak 1. Večja vrednost kazalcev pomeni več zaznanega nasilja. Kazalec zaznano nasilje s strani učencev v osnovni šoli skupno pojasni 54 % variance treh vključenih spremenljivk, v srednji šoli pa 53 %. V osnovni šoli vanj največ prispevajo grožnje učiteljem in najmanj pisne ter elektronske grožnje učiteljev, v srednji šoli pa so vse tri vrste vedenja enakovredne (tabeli 9.1a in 9.1b). Ker je poročanega nasilja v srednji šoli zelo malo, je kazalec za srednjo šolo manj zanesljiv. Ločen kazalec motenje izvedbe pouka v osnovni in srednji šoli pojasni 87 % variance poročanja učiteljev o onemogočanju pouka s strani posameznika in celotnih skupin v razredu, oboje pa enako prispeva h kazalcu (tabeli 9.2a in 9.2b). Tabela 9.1a: Kazalec zaznano nasilje nad učitelji OŠ s strani učencev Delež variance Spremenljivke, vključene v kazalec zaznano nasilje Velikost spremenljive, učencev nad učitelji OŠ (kazalec pojasni 54,4 % komponente ki jo pojasni variance spremenljivk) kazalec Kako pogosto v tem šolskem letu se je zgodilo naslednje: Učenci so kričali name, me zmerjali ali mi grozili. 0,77 0,59 Učenci so pisno, elektronsko ali po telefonu o meni širili žaljive neresnice ali me obrekovali. 0,69 0,47 Učenci so bili do mene fizično nasilni (npr. me odrinili, udarili, spotaknili, kaj vrgli vame ali mi grozili s predmeti). 0,76 0,58 96 Tabela 9.1b: Kazalec zaznano nasilje nad učitelji SŠ s strani dijakov Delež variance Spremenljivke, vključene v kazalec zaznano nasilje di-Velikost spremenljive, jakov nad učitelji SŠ (kazalec pojasni 52,5 % variance komponente ki jo pojasni spremenljivk) kazalec Kako pogosto v tem šolskem letu se je zgodilo naslednje: Dijaki so kričali name, me zmerjali ali mi grozili. 0,44 0,49 Dijaki so pisno, elektronsko ali po telefonu o meni širili žaljive neresnice ali me obrekovali. 0,45 0,51 Dijaki so bili do mene fizično nasilni (npr. me odrinili, udarili, spotaknili, kaj vrgli vame ali mi grozili s predmeti). 0,48 0,58 Tabela 9.2a: Kazalec motenja pouka v OŠ s strani učencev Delež variance Spremenljivke, vključene v kazalec motenje pouka Velikost spremenljive, (kazalec pojasni 86,8 % variance spremenljivk) komponente ki jo pojasni kazalec Kako pogosto v tem šolskem letu se je zgodilo naslednje: Posamezen učenec je s svojim vedenjem otežil ali onemogočil načrtovano izvedbo pouka. 0,93 0,86 Učenci so kot skupina s svojim vedenjem otežili ali onemogočili načrtovano izvedbo pouka. 0,93 0,86 nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Tabela 9.2b: Kazalec motenje pouka v SŠ s strani dijakov Delež variance Spremenljivke, vključene v kazalec motenje pouka Velikost spremenljive, (kazalec pojasni 86,8 % variance spremenljivk) komponente ki jo pojasni kazalec Kako pogosto v tem šolskem letu se je zgodilo naslednje: Posamezen dijak je s svojim vedenjem otežil ali onemogo- čil načrtovano izvedbo pouka. 0,54 0,87 Dijaki so kot skupina s svojim vedenjem otežili ali onemogočili načrtovano izvedbo pouka. 0,54 0,87 Kazalca zaznave nasilja s strani odraslih, to je staršev in zaposlenih na osnovni in srednji šoli, ki ju oblikuje štiri do šest spremenljivk, skupaj pojasnita okoli 53 % variance spremenljivk. Največjo težo v kazalcu nasilje staršev imajo grožnje staršev, v kazalcu nasilje zaposlenih pa poročanje o psihičnem nasilju s strani vodstva šole (tabele 9.3a, 9.3b, 9.4a in 9.4b). Med spremenljivke, ki določajo kazalec nasilje zaposlenih na šoli nad učitelji, se nista uvrstili zaznava spolnega nasilja in nadlegovanja po elektronski 97 pošti ali socialnih omrežjih, oboje s strani vodstva šole ali drugih kolegov, ker so učitelji o teh vrstah nasilja poročali preredko za statistično obravnavo. Tabela 9.3a: Kazalec zaznano nasilje staršev nad učitelji OŠ Delež variance Spremenljivke, vključene v kazalec zaznano nasilje Velikost spremenljive, staršev (kazalec pojasni 53,8 % variance spremenljivk) komponent ki jo pojasni kazalec Kako pogosto v tem šolskem letu se je zgodilo naslednje: Starši mojih učencev so z menoj nespoštljivo govorili. 0,75 0,52 Starši mojih učencev so mi grozili. 0,79 0,57 Starši učencev so me zmerjali po elektronski pošti. 0,75 0,52 Starši učencev so me obrekovali po socialnih omrežjih. 0,64 0,36 povezanost zaznave nasilja z drugimi kazalci učiteljevega dela Tabela 9.3b: Kazalec zaznano nasilje staršev nad učitelji SŠ Delež variance Spremenljivke, vključene v kazalec zaznano nasilje Velikost spremenljive, staršev (kazalec pojasni 53 % variance spremenljivk) komponent ki jo pojasni kazalec Kako pogosto v tem šolskem letu se je zgodilo naslednje: Starši mojih dijakov so z menoj nespoštljivo govorili. 0,27 0,50 Starši mojih dijakov so mi grozili. 0,30 0,63 Starši dijakov so me zmerjali po elektronski pošti. 0,29 0,58 Starši dijakov so me obrekovali po socialnih omrežjih. 0,26 0,50 Vložene so bile zlonamerne anonimne prijave o meni (vodstvu šole, šolski inšpekciji). 0,25 0,45 Tabela 9.4a: Kazalec Zaznano nasilje zaposlenih na šoli nad učitelji OŠ Delež variance Spremenljivke, vključene v kazalec zaznano nasil-Velikost spremenljive, je zaposlenih na šoli (kazalec pojasni 52.3 % variance 98 komponent ki jo pojasni spremenljivk) kazalec Kako pogosto v tem šolskem letu se je zgodilo naslednje: Moji kolegi ali člani vodstva šole so z menoj nespoštljivo govorili (npr. kričali name, me poniževali, mi po krivici kaj 0,74 0,55 očitali). Obrekovanje s strani sodelavcev. 0,71 0,51 Izključevanje iz skupnih strokovnih aktivnosti s strani sodelavcev. 0,64 0.41 Psihično nasilje s strani vodstva šole (tudi krivična presoja mojega ravnanja). 0,79 0,62 Odtegovanje določenih del in nalog s strani vodstva šole. 0,75 0,56 Prekomerna obremenitev z določenimi deli in nalogami s strani vodstva šole. 0,70 0,50 nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Tabela 9.4b: Kazalec zaznano nasilje zaposlenih na šoli nad učitelji SŠ Delež variance Spremenljivke, vključene v kazalec zaznano nasil-Velikost spremenljive, je zaposlenih na šoli (kazalec pojasni 53,4 % variance komponent ki jo pojasni spremenljivk) kazalec Kako pogosto v tem šolskem letu se je zgodilo naslednje: Moji kolegi ali člani vodstva šole so z menoj nespoštljivo govorili (npr. kričali name, me poniževali, mi po krivi-0,24 0,59 ci kaj očitali). Obrekovanje s strani sodelavcev. 0,22 0,48 Izključevanje iz skupnih strokovnih aktivnosti s strani sodelavcev. 0,22 0,51 Psihično nasilje s strani vodstva šole (tudi krivična presoja mojega ravnanja). 0,25 0,64 Odtegovanje določenih del in nalog s strani vodstva šole. 0,24 0,59 Prekomerna obremenitev z določenimi deli in nalogami s strani vodstva šole. 0,20 0,41 99 Povezanost med kazalci smo preverili s korelacijskima analizama za vsako stopnjo izobraževanja. Rezultati za osnovno šolo so pokazali tri zmerno moč- ne povezave in tri šibke (tabela 9.5), ki pa so vse statistično značilne1. Najbolj sta med seboj povezana kazalca zaznano nasilje učencev in zaznano nasilje star- šev nad učiteljem, sledita povezanost med motenjem izvedbe pouka in nasiljem učencev ter povezanost med nasiljem staršev in nasiljem zaposlenih. Med povezanostjo kazalcev v srednji šoli izrazito izstopa močna povezanost med kazalcema nasilje staršev in nasilje dijakov nad učitelji, po moči ji sledi povezanost med nasiljem staršev in nasiljem zaposlenih v šoli. Nasilje dijakov in nasilje zaposlenih sta srednje močno povezana s kazalcem motenje pouka. Čeprav podatki odražajo zaznavanje nasilja in ne prijavljenih primerov, iz primerjave med osnovno in srednjo šolo vidimo, da so povezave v srednji šo-li močnejše. Sporočilo te analize je, da obstaja povezanost nasilnega vedenja staršev in nasilnega vedenja dijakov do učiteljev. Ker nasilja staršev večinoma ne more reševati učitelj sam, je potrebno posebne sistemske pozornosti. Kaže, da bi preprečitev nasilja staršev zmanjšala nasilje dijakov in učencev do učiteljev. 1 Izračuni veljajo z 99-odstotno stopnjo zaupanja. povezanost zaznave nasilja z drugimi kazalci učiteljevega dela Tabela 9.5: Medsebojna povezanost kazalcev zaznava nasilja Korelacije v osnovni šoli A B C D A: Kazalec zaznano motenje izvedbe pouka 1 B: Kazalec zaznano nasilja učencev nad učitelji 0,398 1 C: Kazalec zaznano nasilja staršev nad učitelji 0,289 0,469 1 D: Kazalec zaznano nasilje zaposlenih nad učitelji 0,203 0,279 0,340 1 Korelacije v srednji šoli A: Kazalec motenje izvedbe pouka 1 B: Kazalec zaznano nasilje dijakov nad učitelji 0,374 1 C: Kazalec zaznano nasilje staršev nad učitelji 0,230 0,590 1 D: Kazalec zaznano nasilje zaposlenih nad učitelji 0,245 0,365 0,460 1 Za odkrivanje porazdelitve zaznanega nasilja med šolami smo učitelje s stan-dardnim zaporedjem dveh metod razvrščanja2 razvrstili v skupine podobnih oseb po vseh njihovih vrednosti kazalcev nasilja. Tako so se oblikovale tri sku-100 pine učiteljev v zajeti populaciji, ki jih lahko opredelimo kot osebe, ki imajo: a – visoke vrednosti vseh kazalcev zaznanega nasilja; b – visoke vrednosti kazalcev motenj izvedbe pouka ter rahlo nadpovprečne vrednosti ostalih kazalcev; c – majhne vrednosti vseh kazalcev zaznanega nasilja (tabela 9.6). V prvi skupini je samo 2 % učiteljev. V skupini z malo zaznanega nasilja je dobri dve tretjini učiteljev, v skupini z motnjami pouka in srednjim obsegom zaznanega nasilja pa je 30 % učiteljev. Tabela 9.6: Opisi skupin učiteljev po zaznavi nasilja Skupina Motnje Veliko pouka Malo nasilja (a) in srednje nasilja (c) nasilje (b) Voditelji skupin – osnovna šola Kazalec motenje izvedbe pouka 1,60 1,03 -0,50 Kazalec zaznano nasilje učencev nad učitelji 4,74 0,44 -0,33 Kazalec zaznano nasilje staršev nad učitelji 3,72 0,45 -0,31 Kazalec zaznano nasilje zaposlenih nad učitelji 2,58 0,46 -0,28 Deleži učiteljev OŠ 2 % 30 % 68 % 2 Hierarhično razvrščanje v drevo podobnosti in z metodo voditeljev v podobne skupine učiteljev okoli tipičnih predstavnikov vsake skupine. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Skupina Motnje Veliko pouka Malo nasilja (a) in srednje nasilja (c) nasilje (b) Voditelji skupin – srednja šola Kazalec motenje izvedbe pouka 2,77 1,28 -0,39 Kazalec nasilje učencev nad učitelji 14,72 0,78 -0,27 Kazalec zaznano nasilje staršev nad učitelji 15,85 0,61 -0,22 Kazalec zaznano nasilje zaposlenih nad učitelji 7,54 0,75 -0,26 Deleži učiteljev SŠ Manj kot 1 % 23 % 77 % Porazdelitev učiteljev po šolah pokaže, da so učitelji prve skupine prisotni na okoli šestini šol v vzorcu (slika 3.1) in na dveh šolah je več kot 60 % učiteljev uvr- ščenih v skupino z motnjami pouka in s srednjim obsegom nasilja. 101 Slika 21.1a: Porazdelitev učiteljev treh skupin po zaznavi nasilja na osnovnih šolah, kjer so učitelji iz skupine z veliko zaznanega nasilja Učitelji, ki so se uvrstili v skupino, ki je poročala o veliki količini zaznanega nasilja, so le na dveh šolah; na eni jih je med drugimi učitelji 7 % in na drugi še manj, 3 % (slika 21.1b). Da je nasilja v splošnem malo, potrjuje dejstvo, da so na 11 osnovnih in 7 srednjih šolah vsi učitelji uvrščeni v skupin z malo zaznanega nasilja ter na vsega 17 osnovnih in 6 srednjih šolah sta deleža učiteljev v skupini z malo zaznanega nasilja manjša od polovice, na vseh drugih pa večja od polovice. Porazdelitev deležev učiteljev v skupine za vse osnovne in srednje šole prikazuje slika 21.2. Šole so razporejene po padajočem vrstnem redu po deležih učiteljev iz skupine z malo zaznanega nasilja. Na tistih šolah, ki nimajo prikazanega dele-povezanost zaznave nasilja z drugimi kazalci učiteljevega dela Slika 21.1b: Porazdelitev učiteljev treh skupin po zaznavi nasilja na srednjih šolah, kjer so učitelji iz skupine z veliko zaznanega nasilja 102 Slika 21.2: Porazdelitev učiteljev treh skupin po obsegu zaznanega nasilja po šolah ža skupine z veliko zaznave nasilja, je ta delež enak 0 %. Na robu posebej opazimo 11 oziroma 6 šol, ki imajo 100-odstotni delež učiteljev v skupinah z malo zaznanega nasilja Zaznavanje nasilja bi bilo lahko na šolah povezano z drugimi dejavniki po-učevanja, delovnega okolja in šolske kulture. Ker so učitelji, ki so odgovorili na vprašalnik o nasilju, že oddali tudi svoje podatke za raziskavo TALIS, ki se je pozorno ukvarjala z vsemi vidiki poučevanja, smo lahko kazalce nasilja med uči-nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Tabela 9.7: Analiza povezanosti kazalcev nasilja s kazalci poučevanja iz študije TALIS Kazal- Kazal- Kazal- Kazal- ec nasil- ec moten- ec nasilje ec nasilje Kazalci iz TALIS je učencev/ je izvedbe staršev nad zaposlenih dijakov pouka učitelji nad učitelji nad učitelji Osnovna šola Stres zaradi vedenja učencev 0,444 0,291 0,159 0,101 Učitelji so zaznali urejeno šolsko okolje 0,432 0,253 0,138 0,100 Počutje na delovnem mestu in stres 0,314 0,265 0,287 0,293 Učinkovitost pri vodenju razreda -0,278 -0,125 Zadovoljstvo z delom, na splošno -0,210 -0,192 -0,162 -0,268 Učinkovitost učiteljev, na splošno -0,210 -0,089 Zadovoljstvo z delovnim okoljem -0,179 -0,190 -0,161 -0,349 Timska inovativnost -0,065 -0,044 -0,113 -0,214 103 Srednja šola Stres zaradi vedenja dijakov 0,417 0,247 0,160 0,104 Potrebuje prof, razvoj za poučevanje raznolikosti 0,358 0,168 0,102 0,096 Samoučinkovitost v večkulturnih razredih 0,248 0,177 0,231 0,334 Učinkovitost učiteljev, na splošno -0,215 -0,143 -0,184 -0,365 Zadovoljstvo z delovnim okoljem -0,210 -0,076 Učinkovit profesionalni razvoj -0,194 -0,131 -0,174 -0,308 telji povezali s kazalci, ki so bili izračunani v njenem okviru. Analiza povezanosti je prikazana s korelacijskimi koeficienti med kazalci iz obeh študij v tabeli 9.7. Prikazane so samo statistično značilne vrednosti korelacijskih koeficientov kazalcev nasilja s tistimi kazalci iz študije TALIS, pri katerih je vsaj ena vrednost presegla mejno mejo minimalne povezanosti (to je korelacijska vrednost 0,2). Nabor teh kazalcev se razlikuje glede na to, ali gre za osnovno ali za srednjo šolo. Ugotavljamo, da analiza potrjuje, da je v osnovni šoli večji učiteljev stres zaradi vedenja učencev srednje močno povezan z več motnjami izvedbe pouka s strani učencev in na meji med srednjo in rahlo povezanostjo z nasiljem učencev nad učitelji. Motenje pouka se srednje močno povezuje še z urejenostjo šolskega okolja in s počutjem ter stresom na delovnem mestu. Rahlo je povezano z manjšo učinkovitostjo pri vodenju razreda. Nasilje učencev nad učitelji je rahlo povezano tako z urejenostjo šolskega okolja kot s počutjem in povezanost zaznave nasilja z drugimi kazalci učiteljevega dela stresom na delovnem mestu učiteljev. Nasilje staršev se tudi rahlo povezuje s počutjem in stresom na delovnem mestu učiteljev. Nasilje zaposlenih, vključ- no z vodstvom šole, nad učitelji je tudi rahlo povezano s slabšim počutjem, z večjim stresom na delovnem mestu učiteljev in s splošnim manjšim zadovoljstvom z delom ter srednje močno z manjšim zadovoljstvom z delovnim okoljem. V srednji šoli se več motenj pouka povezuje z večjim učiteljevim stresom zaradi vedenja dijakov in njegovimi večjimi potrebami po udeležbi v dejavno-stih profesionalnega razvoja za poučevanje v raznolikem okolju, to je poučevanje dijakov iz različnih kultur, s posebnimi potrebami in z drugim maternim jezikom, kot je slovenski. Srednje močne so še povezave med obsegom nasilja zaposlenih nad učitelji in samooceno učinkovitosti učiteljev pri poučevanju v raznolikih razredih in v splošnem. Več od učitelja zaznanega nasilja s strani zaposlenih in vodstva je srednje močno povezano tudi z manjšo učiteljevo učinkovitostjo profesionalnega razvoja. Druge povezave so šibke, vendar celotna slika opozarja, da je nasilje nad učitelji statistično značilno povezano z bistvenimi dejavniki uspešnega pou-104 čevanja in zagotavljanja urejenega učnega okolja v šolah. V srednjih šolah podatki še posebej opozarjajo na povezanost nasilja s problematiko poučevanja v raznolikem okolju. Zaradi prikazanega medsebojnega učinka med dejavniki dela na šolah je zato nasilju nad učitelji nujno potrebno posvetiti dovolj pozornosti in ga obravnavati v zakonsko določenih dokumentih, ki urejajo delo na šolah. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Zaključek V študiji smo učitelje in ravnatelje prosili za informacije o stališčih in izkušnjah 105 z nasilnim vedenjem na šoli in izvedeli precej novih informacij o obsegu nasilja nad učitelji ter o odzivih nanj na šolah. Ugotovili smo pomanjkanje sistemskih rešitev in sklepamo, da to bistveno otežuje ukrepanje ob nasilnih dogodkih. Najširše sporočilo študije je zato potreba po povečanju pozornosti na nasilje do učiteljev, tako pri zaposlenih v šolah kot načrtovalcih politik, ter sistemska ureditev področja. Do takrat pa lahko posamezne skupine šolskih strokovnjakov, kot so ravnatelji, učitelji in svetovalna služba, v izsledkih prepoznajo ideje za izboljšanje svojih stališč, pričakovanj in ukrepanj. Čeprav je bil odziv na sodelovanje pri odgovarjanju na vprašalnike velik, ima študija svoje omejitve. Šlo je za prvo sistematično zbiranje informacij o nasilju do učiteljev, z glavnim namenom, da sploh ugotovimo, kakšnim vrstam nasilja so učitelji na šolah izpostavljeni. Zato ni bilo mogoče preverjati uspeš- nosti določenih ukrepov ali učinkovitosti nekaterih pristopov, raziskava pa je vsebinsko omejena na poročila učiteljev tretjega triletja osnovne šole in srednjih šol. Iz izsledkov tako ni mogoče sklepati o nasilju nad učitelji razrednega pouka in druge triade. V besedilnih opisih reševanja problemov nasilja na šo-li smo opazili, da se ne nanašajo vedno na primere nasilja nad učitelji; pogosto namreč opišejo tudi medvrstniško nasilje. Potrebno je natančno branje izsledkov besedilne analize in primerov bolj ter manj uspešnega pristopa k rešitvam, da rezultatov ne bi prehitro posplošili še na nasilje med učenci. V pričujočem poročilu tudi niso preučene vse povezave s kazalci poučevanja iz raziskave TALIS, a ostaja naloga za prihodnje. Cilj študije in tega poročila je prispevati k vzpodbudnejšemu učnemu okolju v šolah in ugotoviti, katere informacije bi še potrebovali, da bi lahko na- silje popolnoma preprečili. Ugotavljamo, da bi bilo v bodoče koristno preveriti razloge za ravnanje na šolah pri določeni vrsti pogostejših dogodkov, ki jih prikazuje to poročilo, kot so nasilne zahteve staršev ali neustrezni odnosi med vodstvi šol in učitelji, in preučiti možnosti širše podpore učiteljem, tako pri predhodnem usposabljanju učiteljev za odziv na vsako nasilje kot potem, ko postanejo žrtve. Rešitev, da se od učitelja, ki je žrtev nasilja na šoli, pričakuje, da bo sam reševal nastalo situacijo, ne more ostati sprejemljiva. 106 nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Viri Japelj Pavešić, B., M. Zavašnik in T. Ažman, ur. 2020. Učitelji in ravnatelji, cenje-107 ni strokovnjaki: izsledki Mednarodne raziskave poučevanja in učenja, TALIS 2018, 2. del. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Japelj Pavešić, B., M. Zavašnik, T. Ažman in A. Mlekuž, ur. 2019. Vseživljenjsko učenje učiteljev in ravnateljev: izsledki Mednarodne raziskave poučevanja in učenja, TALIS 2018, 1. del. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Japelj Pavešić, B. in Svetlik, K. 2016. Znanje matematike med osmošolci v Sloveniji in po svetu. Izsledki raziskave TIMSS 2015. Ljubljana: Pedagoški inštitut. http://timsspei.splet.arnes.si/files/2016/11/T15-tretja-osmosolci.pdf Lešnik Mugnaioni D., Koren, A., Logaj, V. in Brejc, M. 2009. Nasilje v šoli: Opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obravnava, zbirka Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Kranj: Šola za ravnatelje. Mullis, I. V. S., M. O. Martin, P. Foy in M. Hooper. 2016. TIMSS 2015 International Results in Mathematics. Chestnut Hill, MA: Boston College, TIMSS & PIRLS International Study Center. http://timssandpirls.bc.edu/timss2015/ international-results/. Sardoč, M. 2019. »Kako misliti in razumeti nasilje.« Šolsko polje ( tematska števil-ka Nasilje, šola, družba) XXX (1–2), 151–65. OECD. 2018. TALIS 2018, mednarodna zbirka podatkov. https://www.oecd.org/ education/talis/talis-2018-data.htm. TIMSS 2015. 2016. Almanacs. TIMSS 2015 International Database. Boston College, TIMSS & PIRLS International Study Center. https://timssandpirls.bc.edu/ timss2015/international-database. Priloga A Konteksti nastopanja značilnih besed, ki opredeljujejo dobro ali slabo rešene primere nasilja na osnovnih šolah 109 Dobro rešeni problemi Restitucija Po vzgojnem ukrepu je učenec dobil restitucijo , ki jo je tudi opravil. Problem je bil ustrezno vsaj za je za neustrezno vedenje dobil pisni opo- restitucijo , pri kateri smo sodelovali vsi delav-min in ci šole. svobodnega odločanja. Ker nobeni restitucija dobro sodelovanje s starši niso po- razgovori, magali in se o tem razredničarko in starše, se pomeniti o restituciji . Pride samo do opozorila, da se to ne počne. starši so bili seznanjeni, učenca sta sprejela restitucijo in nasilje med njima se ni nadaljeva- lo. V odmoru gibanja (med odmori) nasilnega učenca, restitucija . Dolgotrajen mobing s strani nekdanje , še nekaj časa se je spremljal odnos med restitucija , ki je bila narejena. Otrok s PP je njima in napadel drugim učencem, pa ni dobil vzgojnega restitucija izsiljevanje ocen Neprimerno vede- ukrepa. nje učencev do učencev tujcev po načelih mediacije in restitucije z jasnimi sklepi s strani učencev Učenec je imel podpirajo. Učenec je po pogovoru spre- restitucijo . Mama učenca se je vodstvu šole pri- jel svojo tožila, da so . Sledil je izrek vzgojnega opomina in restitucija (pomoč čistilki in priprava predsta- vitve na nad mlajšim vrstnikom je učitelj rešil z restitucijo ter oblikovanjem in spremljanjem Restitucija – sladkarije; težavo smo dobro rešili z restitucijo ; tudi z vključenostjo policista, ki je imel Primeri fizičnega nasilja – uradni zaznamek, restitucija . V primeru objave žaljivih komentar-jev in slik svojih neprimernih dejanj. Sledila je restitucija Večkratno nasilje nad sošolci v času odmora, ki roku po dogodku, ustrezen ukrep v smislu restitucije v prid žrtve. Učenec je bil že velikokrat vzgojni tim učiteljev in jima naložil restitucijo . Izdelati sta morala plakat o pome- nu timskega v ekipi in zrelemu načinu prenašanju restitucija je bila zelo dobro opravljena. V razre-poraza. du učenec . Padel je postopek! Razgovor, opravičilo, restitucija . Učencu, ki je metal snežene kepe v hrbet Vse smo rešili. običajni pretepi, pogovor, restitucija Nasilen učenec, ki je ponavljal ra- zred se ne puncam niti starši. Vzgojni ukrep z restitucije . Verbalno nasilje se kljub opozori- 110 namenom lom in sam prišla do rešitve glede rešitve proble- restitucija ). Učenec je bil verbalno nasilen do ma ( mene med in ravnatelj; učenci so dobili vzgojni ukrep restitucijo (delo); starši so bili na strani šole; in ukrep je , da za to sledi neopravičena ura in da za to restitucija , ki so jo učenci sami predlagali. sledi Pogovor Nasilje učenca nad učitelji in učenci na šoli Restitucija : Družbeno koristna dela Vsi proble- mi na šoli so Pedagoginja prišla o dogodku povedat. takoj sva vključili pedagoginjo in starše. dogodek so starši prijavili na razredničarki, ki je sklicala RU (tematsko) s pedagoginjo . Slednja je spretno izzvala učen- ce in z njimi takoj obvestila vodstvo šolo in specialno pedagoginjo , ki dela z učencem. Specialna pe- dagoginja se pedagoginjo, ki dela z učencem. Specialna pedagoginja se je pogovorila z njima individu- alno in potem narobe. Večina: delo razrednika, učiteljev, pedagoginj , vodstva šole. Nisem seznanjen s takšnim s strani učenca sem takoj obvestila šolsko pedagoginjo , razredničarko in vodstvo, ki je poskrbelo za . takoj sestanek, sodelovanje s specialno pedagoginjo , reševanje problema. učenec izva- ja verbalno nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Mediacija rešeni. Med mojim dežuranjem na hod- stepla učenca, ki ju nisem poznala. Primer je niku sta se prevzela učencev nad učiteljem. Učenca, ki sta se stepla , sta se pogovorila, s pomočjo svetovalne takoj, kar pa ni vedno mogoče. Dva učen- stepla pred šolo (fizično precej grdo). Šola: oba ca sta se rešenih. Nimam v spominu Sovrstnika stepla . Takoj je ukrepala razredničarka tako, sta se da sta uspeli sprejet. Spor med deklicami, ki so steple , a so se bile pripravljene pogovori- se ti. Primer nasilje, ko sta se 2 učenca predmetne stepla na hodniku. Takega primera se ne stopnje spomnim. 1. pod nadzorom strokovnjaka. Učenca sta stepla zaradi poraza pri nogometni tekmi. Z se učencema mora otrok imeti zadostno oceno. učen- stepla med poukom, lahko sem ju izločila in ca sta se sta pri , družinske vrednote so drugačne). Če se stepeta , naredimo pogovor, odkrijemo 111 učenca okoliščine, .Potrebno bi ga bilo izločiti . Učenca sta se stepla . Ker je prvi učenec že dalj časa izzival drugega Svetovalna Vedno na koncu najdemo rešitev. Sode- psihologinjo , učencem, s starši in ravnateljem. lovanje s od nje, da se srečujeta vsak odmor. Raz- psihologinjo , ravnateljem, svetovalno delav- govor s ko, UZ, sošolcev glede dodatne strokovne Psihologinja je predala informacijo razredničar- pomoči. ki, ki je učitelju, z njim so se izvedli pogovori s psihologinjo , razrednikom, naredil se je zapisnik, šolsko ter vodstvom šole in strokovnim delav- psihologinjo , na katerem se naredi temeljit načrt cem, npr. dela starši, učitelji, ravnateljica, šolska psihologinja z učencem in sprotno sodelova- nje vseh, bilo, ko smo učitelji in starši, vodstvo šo- psihologinja našli skupni jezik in si zaupali – se le in skupaj po vzgojnem načrtu šole, pomoč šolske psihologinje in vodstva šole. Menim, da tovrstne probleme Pogovor z učencem, starši, svetovalno psihologinjo , ravnateljico; skupni sestanek s star-službo, ši, ki so vpletenih učencev, nato, če je potreb- psihologinji . Na naši šoli dobro rešujemo pro- no, še pri bleme. Ne bi priloga a Slabo rešeni problemi Verbalno učenca, starše in učitelje. Učenec je bil verbalno in fizično večkrat nasilen do sošolcev, enkrat pojasnjevati. Skupina učencev je redno verbalno nasilna med sabo in do učiteljev, ima močno se morajo starši in otroci držati. Ob dveh verbalno nasilnih bratih iz 7. razreda so učitelji in ravnanju dosledna in pravična. Uče- verbalno nasilen nad učiteljico, ki mu je postavi- nec je bil la mejo med posameznimi učenci. Učenec je verbalno agresiven in žaljiv do sošolcev in učiteljev počasi kaže. Učenec je bil s svojim verbalno nasilen do sošolcev in občasno tudi do konstantno pred leti prešolanje učenca. Učenec je verbalno nasilen do vseh (tudi sošolcev), ven- dnevno dar mu zanj odgovarjati starši! Npr.: verbalno ali psihično nasilje (npr. izključevanje). Permanentno 112 natisnili. Učenca sošolko že dve leti po verbalno napadata. Kljub pogovorom in oblju- malem bam in z velikimi čustvenimi stiskami je ved- verbalno nasilen do učiteljev in do sošolcev, do no znova teh tudi . Učenec je dobil spremljevalko. Uče- verbalno nasilen in žaljiv do mlajše učenke. Os- nec je bil talo je . Vse bi se dalo izboljšati. Z učenko, ki verbalno nasilna smo pač prebili in preživeli uro. je bila Na romske učenke, ki na šoli že četrto le- verbalno in fizično nasilje nad učenci in učitelji. to izvaja učencev Romov, ki so dnevno tako fi- verbalno nasilni do drugih učencev in učiteljev, zično in vendar težav. starši otroka, ki ima stalno fizič- verbalno obračunava s sošolci in strokovnimi no in delavci učenec počutil ogroženega in me je verbalno žaliti. Sicer se je čez nekaj dni prišel začel zagovorila, nič se ni zgodilo. Učenec je verbalno obračunal s sošolko med poukom. Teža- grobo ven učenec v okviru DSP ni dovolj. Učenec je verbalno žalil učitelja. Kljub vsem postopkom, ki so na svoje stroške. Ga ne vem. Učenec se verbalno neprimerno obnaša do učiteljev, zaradi večkrat je fizično obračunal, učenec, ki pa ga je verbalno žalil, pa ni bil kaznovan, ker ima vplivne ves čas bil premeščen na podružnično šolo. verbalno žalil, postopki so bili uvedeni. Vabilo Učenec me je nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Verbalno starši. Več let je učenec izvajal psihično, verbalno in občasno tudi fizično nasilje, pa so ga starši ni več sam na pogovornih urah. Uče- verbalno nasilen do sošolcev. Moti pouk. Skli- nec je če se , se ni zgodilo nič, učenec pa je bil še verbalno in fizično nasilen do drugih. Ne spom- naprej nim se, da . Starš tega učenca je učitelja po tem verbalno napadel na sestankih, ki jih je večkrat organiziralo . Učenec moti pouk z govorjenjem in je verbalno nasilen. Zaradi družinskih razmer se marsikaj z vsemi vpletenimi učenkami. Učenec je verbalno občasno pa tudi fizično nasilen pred- pogosto vsem do ne udeležuje športnih tekmovanj uče- verbalno nasilno reagiral nad učiteljico je bil le nec, ki je s pogovorom s starši in učenko. Uče- verbalno nasilen do učencev in delavcev šole, nec, ki je vendar . Ali smo sošolci in učitelji dolžni trpeti verbalno in fizično nasilje takšnega učenca? Ob 113 Učenec je bil že velikokrat nasilen do verbalno nasilen tudi do učiteljev. ADHD. Ni drugih in obravnavan romskega porekla je nad drugimi učen- verbalno in fizično nasilje. Vse to se je vleklo od 3. ci izvajal ne upošteva, bil nasilen do vrstnikov in verbalno do učiteljev, starši niso ustrezno sodelovali je med uro dobil izpad, kričal, metal verbalno grozil učencem. Nič se ni zgodilo, z mize, učencem sem . Učenec stalno izziva sošolce, se nad verbalno znaša, a noben pogovor ali sankcija ne njimi dosežeta starši zagovarjajo svojega otroka, čeprav verbalno in fizično nasilen do svojega otroka. je Ostali rešitve problema (restitucija). Učenec verbalno nasilen do mene med poukom. Sa- je bil ma sem prišel, tako sem ostala sama s staršem, verbalno Nasilen. Takega primera pri nas ni. ki je bil Verbalno nasilje – seznanitev zunanjih institucij. Verbalno moteč učenec pri pouku. Učenec je do- bil vzgojno službe so premalo dosledne pri pravilih Verbalno nasilen otrok v 2. razredu – nič konkret- nega ni in se zopet pridružil oddelku. Učenec verbalno nasilen do svojih sošolcev, pripravi- je bil li smo priloga a Zmerjanje . Psihično nasilje sošolca nad sošolko ( zmerjanje , obrekovanje). V tem primeru je učen- ka vse v stiski, da se nasilje ne bi več Zmerjanje učitelja s strani čustveno motenega ponavljalo. otroka. vedenjem nasilen, verbalno zmerjanje , fizično – prevračanje predmetov oko- – preklinjanje, li sebe, med sprtimi, sodelovanje staršev zmerjanje učencev. Razgovor, mediacija, medsebojno obveščanje premalo medsebojne pomoči pretep zmerjanje posameznega učitelja s strani učen- dveh učencev ca Nasilje . Za kršitev pravil – vzgojni opomin zmerjanje učenca – ni dobil vzg. opomina Nasil- Besedno než je moral motenja Upoštevanje drugačnih po Zmerjanje med učenci. Nismo imeli takšnega narodnosti. primera. . Nadlegovanje sošolke prek interneta, zmerjanje , žaljenje. Dlje od moraliziranja nis- mo prišli učitelja in učenca z motenjem, izziva- zmerjanjem , ob opominu je mati hotela kaznova- 114 njem in ti učitelja z Opomin pouka, neprimerno vedenje do sošol- opomin in enotedensko pospravljanje s cev. Ukrep: čistilkami. Kljub vsem pogovorom, tudi s starši, opominu , se njegovo vedenje ne izboljša. Mis- ukrepom in lim, da bi . Učenec je moteč pri pouku; dobil je že opomin , a učenec še vedno izvaja fizično in vzgojni verbalno žaljenje učiteljev; učenec dobil vzgojni opomin ; učenec vseeno nadaljuje z žaljenjem. staršev, družbeno koristno delo, vzgoji opomin Ko se starši strinjajo z vzgojnimi ukre- pi in se in vrnil ukradene stvari. Sledil je pisni opomin učencu, temu pa prijava dogodka njegovih prijava dogodka njegovih staršev Opomin je razrednik moral razveljaviti zaradi inšpekciji. napake zboru, da bi takšen učenec dobil vzgojni opomin , čeprav bi ga moral. Vsi problemi, ki smo jih programa za delo z učencem, ki je do- opominov , naslednji, ki mu je grozil je pomenil bil že več , napak v postopku (npr. pri izrekanju opominov ), namesto da bi se starši osredotočili na vzgojnih , rešen le s pogovorom. ne vem omeji- opomini ni ustrezna, bolj proste roke razredniku. tev s tremi situacijam. Učenec je dobil dva vzgojna opomina , med drugim tudi zaradi nasilnega in nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Opomin in učiteljev. Lahko bi dobil tudi že 3. opomin , a so stvar zavlačevali. Vklopila se je tudi vzgojni nad drugim učencem, a ni dobil opomina . Bil je obravnavan le na policiji. vzgojnega Dosledna dejavnosti problematičnih učencev opomin se ni izvršil. Ne vem. Ne vem. pogovor Vzgojni z akterji, vsi delavci šole. Učenec je dobil pisni opomin , ni pa pristal na restitucijo in se zato ni deklica poslala v P.M. in pri tem dobi- opomin . Nisem še bila deležna pri reševanju la le ustni nasilja. želji staršev po spremembi zapisa opomina Prepričana sem, da je zagotovo tudi kak- vzgojnega šen tak, . Za prekršek ni dobila nobenega opomina . se ne spomnim problem se pomete vzgojnega pod preprogo in vedenje učenci pogosto ne dobijo opomina in problem prepogosto rešujemo zgolj s vzgojnega drugega učenca, za kar niso prejeli opomina . takojšnje ukrepanje, vključitev vzgojnega svetovalne 115 rešen. Včasih se učencem ne izreče opomina pravočasno. Učenec je moteč pri pou- vzgojnega ku, ne je učenec razredne stopnje je prejel opomin nakar se je širša skupnost zgrozila nad vzgojni že učencem v prvih letih šolanja daje- opomine . Posledica tega je, da naslednjih mo vzgojne vzgojnih telefon in pri vodstvu zahtevala pisni opomin , je vodstvo reagiralo proti meni. Češ, da mu razložena in da za prekršek najprej do- opomin in ne pisnega. V šolskih pravilih ima- bi ustni mo jasno v drug oddelek učenec avtist, ki dobi opomin za svoje vedenje (bolan učenec, ki se vzgojni svojega podpisati, da se strinja, da otrok do- opomin . Ko sam predlaga vrsto koristnega de- bi kazen, la. Kraja zbora šole in mine 10 dni, da se izda opomin . Nespoštljivo vedenje učenca do uči- telja na in učiteljico. Predlagan je bil drugi opomin . Starši so pričeli z grožnjami šoli, opo- vzgojni min bi opomin. Starši so pričeli z grožnjami šoli, opomin bi padel zaradi postopka, zato se je šola dejanja ga. ravnateljica takoj zahteva opomin , za nekatera pa jih odklanja. Že večkrat pisni smo jih odklanja. Že večkrat smo hoteli da- opomine , vendar se ga. ravnateljica ni strinja- ti pisne la in je strani staršev. Mediacija Samo kazno- Opomin .) Zelo uspešna za reševanje nasilja se je vanje. ( priloga a Opomin . Po več opozorilih učenec dobi vzgojni opomin , razrednik napiše vzgojni načrt in s tem je v otroku. Kaznovanje učencev z opomini , ko pa bi moral učenec dobiti tretje- vzgojnimi ga, se vse , kot vsa tista procedura vzgojnega opominov . Spor med vrstniki rešili tako,da so učno izrekanja učenca. Ni dobil ustreznega vzgojnega opomina oziroma sankcij. Učenec je zlorabil e–naslov . Vsako leto obravnavana, dobivata po opomina , do tretjega in do prešolanja ne pride dva pisna zaradi na razgovor; ponavljajoči dogodek, na- opomin in spet neodzivnost staršev Ne poz- to pisni nam. Ne je potrebnih, da lahko učencu izrečeš opomin . To je večja kazen za učitelja kot za vzgojni učenca. se kljub temu nadaljujejo; izrečen opomin . Učenec še vedno nadaljuje z neprimer- vzgojni nim in kršitev pravil šolskega reda dobil vzgojni opomin . Problem: starši se ne zavedajo resnosti 116 , staršev in učenca Izrečen ustni ali pisni opomin sam po sebi ne more rešiti problema, potreben je s starši (razredničarka) in izrek vzgojnega opomina . vse rešeno. vse rešeno. Hiter odziv star- šev in do ostalih učencev. Izrekanje vzgojnega opomina se odlaša in se mu nudi učno pomoč, ki jo odklanja svetovalna služba, učenec je dobil (le) opomin in vzgojno kazen (med odmori je uče- ustni nec pri ŠSS). , čeprav bi mu moral biti izrečen vzgojni opomin , ker je njegova razredničarka rekla, da ne bo traja od trenutka do končne odločitve in opomina . preveč sestankov, premalo ali nič sklepov. na drug zavod. Učenec, ki ima že vse opomine še vedno izvaja nasilje nad ostalimi mogoče učenci; s se ne spomnim učenec ima že pol leta opomine , pa se mu ni nič zgodilo Na žalost nima- tri vzgojne mo vzvodov težave z nasilnimi učenci. Učenec je do- opomin meseca novembra in bi moral biti bil 3. prešolan. otroka potem premestili na drugo šo- opomini , otroka bi bilo treba premestiti na dru- lo 3 vzgojni go šolo, me je poklical v pisarno in mi izročil pisni opomin , brez predhodnega razgovora. Mislim, da se upoštevanje pravil za izrekanje opomina . Opomin, ki bi moral biti izrečen, ni bil vzgojnega pravil za izrekanje vzgojnega opomina. Opomin , ki bi moral biti izrečen, ni bil izrečen. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Opomin niso dovolili, da bi njihovemu otroku opomin in dodelili kakršenkoli vzgojni ukrep, izrekli češ, . Učenec je zmerjal učiteljico in dobil opomin , vendar svetovalna služba ni ukrepa- vzgojni la naprej ( . Vzgojno problematičnega otroka, opomina ne moremo prepisati na drugo šolo, ker polnega ga nihče opomin Besedno zmerjanje učenca – ni opomina Nasilnež je moral sodelovati pri pou- dobil vzg. ku, dnevih sošolce. Vztrajanje vodstva, da se učen- opomina kljub več hujšim kršitvah. Ko se cu ne da dosledno ga vseskozi motil. Učencu je bil izdan opomin , ki s strani staršev ni bil podpisan. Šo- vzgojni la je ob . Starši niso želeli podpisati vzgojnega opomina , ker se z zapisom niso strinjali. Enotnost, pri razredniku, da naj ukrepa, izreče opomin , sama ni prevzela odgovornosti. Bila je samo učiteljev na šoli smo izvedeli, da so opomin s strani vodstva šole. V šoli je med dobili učitelji 117 ni točno vedel, zakaj so ti učitelji dobili opomin . Nihče ni o tem hotel govoriti. Krožile so z motenjem, izzivanjem in zmerjanjem, opominu je mati hotela kaznovati učitelja z lažno ob Sošolci je bil verbalno in fizično večkrat nasi- sošolcev , enkrat tudi do učiteljice. Z učencem len do problema ; sam si potem ni upal nič. Šikaniranje sošolcev : pogovor z razredničarko in starši učen- cev, ki , motenje pouka, neprimerno vedenje do sošolcev . Ukrep: opomin in enotedensko pospra- vljanje s staršev, pogovor. Psihično nasilje sošolca nad sošolko (zmerjanje, obrekovanje). V tem . Skupina učencev, ki se ves čas norčuje iz sošolca . Večinoma nasilna ravnanja zelo dob- ro rešimo, problemi med vrstniki. Maltretiranje sošolca . Primer fizičnega nasilja–pretep med . Učenec je verbalno agresiven in ža- sošolcev in učiteljev med poukom in izven nje- ljiv do ga. nimam za krajši čas rešen. Učenec je večkrat žalil sošolce , učitelje, bil nasilen. Dobil je le papir. njegovega motenja in nasilja so trpeli vsi sošolci , a zaradi pravic tega učenca in odloč- be se ni , so prešolali. Učenec se redno znaša nad sošolci , je nasilen zaradi težke situacije doma. Napadalen učenec, ki je poškodoval sošolca ima sedaj že dva meseca stalen nad- zor, ki ga priloga a Sošolci je bil s svojim konstantno verbalno na- sošolcev in občasno tudi do učiteljev. Starši, so ga silen do Učenec je dnevno verbalno nasilen do sošolcev, vendar mu nihče nič ne more. Na nasi- vseh, tudi lje se šoli in ne zdravljenje. Učenec je neva- sošolce , prišlo je tudi do poškodb, kljub ren za prisotnosti dobro rešen. Učenka je bila večkrat na- sošolcev , sošolci se je bojijo. Za prekršek ni silna do dobila . Učenka je bila večkrat nasilna do sošolci se je bojijo. Za prekršek ni dobila sošolcev, nobenega izvaja psihično in fizično nasilje nad sošolci in učitelji, šola pa nima vzvoda, da ukrepa je bil še naprej nasilen fizično in psihič- sošolcev in določenih učiteljev. Psihično nasilje no do seveda brez plačila. Učenec je nasilen, sošolce in učitelje, je agresiven. Šola je pomoč zmerja vedno znova verbalno nasilen do učite- sošolcev , do teh tudi fizično. V reševanje smo 118 ljev in do vključili staršem). Se ga ne spomnim. Učenec je sošolca , ko sem se o njegovem vedenju hote- davil la z njim , le kričal je nazaj, da je to storil, ker ga je sošolec žalil. Psihologinja se je izmikala pogovoru, se bo stvar rešila šele takrat, ko se bo- sošolcev tega otroka začeli odločati, da svo- do starši je otoke obnašanje. Učenec se je nasilno vedel sošolcev , jih žalil in se ni držal razrednih in do svojih šolskih ne uboga navodil, ne opravlja nalog, sošolce pri delu in ga potem moraš odstrani- moti ti iz razreda in je fizično ter psihično nasilen do sošolcev , starši ga zagovarjajo in krivdo za neznosno , ki ima stalno fizično in verbalno obra- sošolci in strokovnimi delavci kolegici čunava s neprestano vedenja. Učenec je nasilen do učiteljev in sošolcev , postopek steče in se konča še pred ustreznim Težaven učenec, hitro vzkipljiv, agresi- sošolcev in inventarja. – dobro sodelovanje ven do staršev ne obvlada svojega obnašanja, zato sošolca . Kljub vsej obravnavi v šoli, vključno z udari besedno in včasih tudi fizično nadleguje sošolce . Takih primerov ni bilo. Takih prime- rov ni bilo tudi pisni opomin. Učenec je včasih na- sošolcev , šola je organizirala dežurstvo učite- silen do ljev, ki nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Sošolci fizično in psihično nasilna drug do dru- sošolcev tudi do učiteljev. Vsako leto gega, do obravnavana, . Učenec z izbiro besed (verbalno nasi- sošolce . mediacija. Medvrstniško nasilje učen- lje) žali ca, ki psihično maltretiranje učenca s strani sošolcev – vodstvo se je umaknilo, ker so se ustrašili . Učenec je bil od 1. razreda dalje nasi- sošolcev in ostalih vrstnikov. Veliko smo len do sestankovali pogovornih urah. Učenec je verbalno na- sošolcev . Moti pouk. Skliče se sestanek. Ugoto- silen do vi se, da – prevračanje predmetov okoli sebe, sošolcev , divjanje po šoli. Učitelji se neprestano odrivanje , noče sodelovati, med poukom moti me- sošolce , meče predmete po prostoru, lopu- ne in ta z vrati, potekal dokler učenec ni končal šole. sošolci so ga poskušali posnemati. ga ni ga ni Nekateri Ga ni bilo Ga ni bilo Učenec tretjega razreda je na- sošolcev in spremljevalke. Učenec ni izločen iz 119 silen do skupine ob izboljšavah. Starši rešujejo proble- sošolci . Skupina učencev devetošolcev je med me med odmorom v . Učenec že več let zapored zmerja uči- sošolce brez pravih posledic. Razen pogostih telje in akterji in mediacija. Učenec, ki je grozil sošolcem in tudi učiteljem, ni upošteval hišne- ga reda, . Psihično nasilje (besedno žaljenje sošolca ) ni bilo dobro rešeno, saj se je ustavi- lo samo zasmehovanje in poniževanje učenca s sošolcev , ker je drugačen Takega primera ni bi- strani lo. Vedno učni proces izven oddelka. Učenec je sošolce , odvzet mu je bil telefon, starši pa so se posnel je namenoma motil potek dela v razre- sošolce . Večkrat sem zapisala kršitve. Vodstvo du in žalil šole in so se stvari izboljšale. Učenec ustrahuje sošolce in mlajše učence že več let (trenutno je v osmem problema. učenec izvaja verbalno nasi- sošolci , dovoli si preveč, pa vendar ostaja na lje nad šoli, ker , ker ne jemlje zdravil, je huda nevar- sošolce . Nič se ne ukrene. Starši pravijo, da so nost za nemočni ukrene. Starši pravijo, da so nemočni. sošolci in učitelji dolžni trpeti verbalno in Ali smo fizično , da ne udari prvi. Učenec je namerno sošolce in šibkejše od sebe s skrajno izzival neprimernimi priloga a Sošolci . Učenec, ki je že večkrat izvajal nasi- sošolci je bil samo opozorjen, čeprav bi mu mo- lje nad ral biti . Sledila je restitucija Večkratno nasi- sošolci v času odmora, ki se začne z igro, teka- lje nad njem po po hodnikih, končalo pa se je že s sošolca . Preveč pogovorov z učencem, premi- poškodbo li ukrepi prenehal s temi dejanji) otrok je bil na- sošolca , pa je bil poslan domov (ne le enkrat) silen do Takega ) in načrtovanje fizičnega obračunava- sošolci , ustrahovanje razreda, po 3 tednih nja med jalovih dobro. neopravičeno izostajanje nasi- sošolcem Kar nekaj je takih problemov, ki jih lje nad dobro , češ, zakaj pa ne dobijo ukrepa tudi sošolci . nimamo učenec je večkrat odrinjen iz ostali skupine, je večkrat odrinjen iz skupine, nekateri sošolci se občasno nasilno vedejo nad njim, sam pri , ker se ni do konca raziskalo, kdo od sošolcev je to storil. Učenca smo odstranili od po- 120 dveh uka ter Učenec se je umiril. Učenec naj bi bil na- sošolcev , zato, ker ni mogel biti v razredu pri silen do pouku, neprimeren besednjak. Učenec stalno sošolce , se nad njimi verbalno znaša, a noben izziva pogovor drugega. učenec že vseh 8 let maltretira sošolce in druge učence šole ter dela probleme tudi med neprimerne besede, pretepa določene sošolce , vendar se mu ne izreče vzgojnega ukrepa v pouku. V svojem razredu smo primer na- sošolcem reševali tako, da smo za pomoč zapro-silja nad sili tudi učitelja na socialnih omrežjih; kazen: sošolcu , ki ima težave z učenjem. učenec je do- pomoč bil naloge šole; ukrep je zalegel Nasilje – pretep sošolci – razredničarka in svetovalna delav- med ka sta izzveneli. Učenec se je nasilno obna- sošolcev , metal predmete tudi v učitelje. Po vseh šal do z neprimernim vedenjem, preklinja- sošolci in učitelji, motenjem pouka, dobi prvi njem nad vzgojni , da njegovo ravnanje ni napačno in tu- sošolcem , sošolkam sporoča, da tudi oni lahko di ostalim enako njim in njegovim obnašanjem, žali uči- sošolce . In ne dela nalog, ki jih more naredi- telja in ti med v uri in pol. Učenec je vršil fizično nasi- sošolci , mi smo pomagali dotičnemu, star- lje nad ši niso nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Sošolci . fantje so se prerivali in eden od njih je sošolca udaril v nos, da mu je tekla kri Pretep med dvema . Učenec je bil verbalno nasilen do svojih sošolcev , pripravili smo individualiziran program, učenca, ki je fizično in psihično nasi- sošolcev in učiteljev. Na našo šolo se je prešo- len do lal, ker ga 121 priloga a Priloga B: Konteksti nastopanja značilnih besed, ki opredeljujejo dobro ali slabo rešene primere nasilja na srednjih šolah 123 Dobro rešeni problemi Verbalno razreda (dolgoročno to ni rešitev) Di- verbalno nasilen. Poslan je bi pred razred. Po po-jak je bil uku, ko učitelja. Nisem zaznal takšnih primerov Verbalno nasilen dijak po prejemu pisne ocene. Sledil je nadaljevati šolanje. Dijak je bil pri pouku verbalno nasilen. Učiteljica je poslala po varnostnika pod predpražnik. Nasilje nad učiteljem ( verbalno ). Vodstvo šole nudi pomoč sprtim stranem. . Medvrstniško nasilje – dve dijakinji sta verbalno znašali nad sošolko – jo zmerjali, o njej se pisali ponavljal, zaradi odločbe ni bil izključen. Verbalno in psihološko trpinčenje dijakinje se je Odlašanje s kaznijo. Ko se je neka ma-verbalno znesti nad mano in me okriviti za sinovo ma hotela služba, policija Zgodilo se je, da je dijak verbalno izzval pretep. Sošolec me je kot razrednika Obiskovanje razrednikom, ravnateljico, začasna obiskovanja pouka in ustrezne terapije. Ne spom- prepoved nim se . Dobili so alternativni vzgojni ukrep – obiskovanje srečanj alkoholikov. Vsi drugi dijaki v za nasilno obnašanje v šoli izrečena obiskovanja pouka in vstop v šolo, za določeno prepoved obdobje. Obiskovanje šolo. Takojšen pogovor z dijakom, obiskovanja šole in izveden korekten in dosleden prepoved postopek slab dan, zadeva je hitro potihnila. obiskovanja pouka Hitro reagiranje kolegice, ki je Prepoved nasilje . Možnost izreka začasnega ukrepa obiskovanja pouka takoj po hujši kršitvi. Ovira za prepovedi še kaj). Dijak je dobil 2 mesečno obiskovanja pouka. Nek dijak je udaril drugega di-prepoved jaka, ker Sošolec , opozorili ga ni bilo Verbalno nasilje nad sošolci , tudi grožnje. Dijaka smo izključili. Ga ni. po pravilniku popustimo staršem Dijak je sošolcu preko mobilnega telefona grozil s fizičnim . Prekinitev pouka, ko je dijak dvignil stol sošolca . Verbalno nasilje med vrstniki se nad pogosto takih primerov. nasilno vedenje dijaka do sošolca , kjer se je vključila svetovalna služba in 124 šole, ki je postopek formalno izpeljalo. Sošolec je na družabnem omrežju žalil sošolko. se bo njegovo, občasno tudi nasilno ve- sošolcev in profesorjev, zmanjšalo. Z doslednostjo denje do . Dijak je z zelo neprimernim vedenjem sošolce in motil pouk. Skupaj sva šla k ravnate- zbadal lju, kjer težje popravljiva. Medvrstniško nasi- sošolci v razredu. Učenec stalno s svojim lje med vedenjem srečo) takih izkušenj. Medvrstniško na- sošolec se je pogosto norčeval iz dijaka, ga za- silje – piral v nasilen tako do nekaterih učiteljev kot do sošolcev Bil je moteč za razred in učitelje. Problem smo ni bilo podpore. Dijaka mojega razre- sošolci zaprli v garderobo, oče je napisal da so sporočilo dijaka zaradi nasilnega vedenja do sošolcev Predolgi postopki nisem sodelovala. Nisem drugačno kot v osnovni šoli. Ne poznam sošolca zmerjal po spletnih medijih. Starši so Dijak je vsaj pripelje na pot izboljšav. sošolca – pogovor s starši, njim in svetovalno Nadlegovanje službo, . Nasilno vedenje dijaka v oddelku, do sošolcev , do nadrejenih. Vključitev dijaka v šolsko in takega primera. Dijak je hotel obraču- sošolcem iz paralelke izven šole. Šlo je za dekle. nati s . Dijak je zaradi neke opazke večkrat sošolca tako močno, da mu je zlomil arkadi in udaril pustil nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Sošolec Dobi samo alternativni ukrep. Dijak na- sošolca Razgovor posamezno z obema dijako- silen do ma in sicer , vključila starše, pridobila pisne izjave sošolcev in vključila zunanje institucije. Dijak je tleh. Učitelj zahteva pobotanje in sošolcem zaradi neprimernega obnašanja in opravičilo motenja nasilja nad izstopajočim“ dijakom s strani sošolcev . Pojavljanje drog v neposredni okoli-ci šole, ), kontrola V reševanje fizičnega nasi- sošolci se takoj vključi svetovalna delavka, lja nad pokliče in samo enkrat tudi blago fizično napade sošolca . Nasilnež je po predaji videoposnetka . Izključitev dijaka, ki je bil nasilen nad sošolcem . Alkoholiziran dijak ni bil kaznovan. Pogovor leta. Dijaki, ki so bili psihično nasilni do sošolca , so bili ustrezno kaznovani, žal pa ni priš- lo do nimamo večjih problemov z nasiljem Na- sošolcem . Uporaba socialnih omrežij. verbalno silje nad nasilje dijaka. Izpis dijaka, ki je nadlegoval sošolca . Dijaki je bil žaljiv do profesorice. 125 svetovalna služba,vodstvo in starši. sošolcev nad sošolcem – razgovori s posamezni- Nasilje mi dijaki, ,vodstvo in starši. Nasilje sošolcev nad sošolcem – razgovori s posameznimi dijaki, vzgojni in drugi razumeli, da hočemo pomaga-sošolcem . Učenec se je naslednje leto znova vklju-ti njemu in čil v obiska pouka dijaku, ki je bil nasilen do sošolcev ter učiteljev in kasnejši izpis. Da se na primer dijaka 2. letnika, ki se je vedel nasilno do sošolcev , ki mu je bil izrečen ustrezen vzgojni ukrep. se je, da je dijak verbalno izzval pretep. Sošolec me je kot razrednika obvestil in še is- ti dan smo s posebnimi potrebami. Dijak je tudi s sošolcev dobil povratno informacijo o strani neprimernem Mediacija nespoštljivem vedenju dijaka in matere. mediacije in razgovori s svetovalno službo pokli- cali smo ter posledic le tega. Opravljena je bi- mediacija med prizadetimi. Ne poznam takega la tudi primera. primera ni bilo. Na naši šoli primere rešu- mediacijo in vsak primer obravnavamo individu-jemo z alno, zato , kjer so zadevo skupaj (na način, mediaciji ), skupaj rešili. Primeren vzgojni ukrep podoben je bil in predlagamo rešitve. Zadevo rešimo z mediacijo , starši– dijak– učitelji –vodstvo. Ka- dar so priloga b Mediacija . Na šoli nimamo težav z nasiljem. mediacija med dijaki različnih izobraževalnih uspešna pri prepisovanju. Problem je bil rešen z mediacijo med profesorico, razrednikom in dija- kom na lep bila udeležena v nobenem nasilnem mediacija med sošolkama grožnja starša učite- dogodku. lju zaradi , MIR pogovor, reševanje konflikta z mediacijo žal nimam teh izkušenj 1. Fizični in verbalni med učiteljem in dijakom je bil rešen z mediacijo dijak, ki je verbalno napadel druge- uspešno ga dijaka, pa tudi učenec, ki je povzročil problem). Mediacija . Učitelj ni želel pogovora z dijakom in je bil opravljen učinkovit pogovor v obliki mediacije v istem prostoru in času, nato je sledilo Razgovor . Hiter sklic vseh vpletenih (isti dan) na razgovor z razrednikom, ravnateljem in svetovalno 126 grožnje. Dijaka smo izključili. Ga ni. razgovor z dijakom, po potrebi tudi s starši, najprej potem s strani dijakinje in starša. opravili smo razgovor z udeleženimi v nasilju, starši, izrekli , poklicalo se je starše in izvedlo sesta- razgovor . V primeru nasilja so postopki izreče- nek oz. ni oz. bil dijak težaven in je imel v tistem tre- razgovore zaradi drugih prekrškov, je bil po vseh nutku že vedenju dijaka in matere. mediacije in razgovori s svetovalno službo poklicali smo policijo učiteljev itd Poklicali smo starše na šo- razgovor – z ravnateljem, svetovalno službo, lo na razred. Po pouku, ko se je umiril, smo razgovor . Dijak je motil pouk tako, da je opravili telefoniral. . A trajalo je predolgo časa. – Individualni razgovori – Soočenja – Vključevanje staršev – vodstva šole, svetovalne službe – Razgovori v razredu Pridobljeno zaupanje dijaka. in ravnatelj. po obravnavi vseh vplete- razgovori s starši se je dijak poboljšal. nasilje s nih in strani soočamo z nasiljem, vsaj kolikor je me- Razgovor učenec–učitelj–starši–šolska svetovalna ni znano. svetovalna delavka vse udeležence po- razgovor v svetovalno službo, kjer so zadevo vabila na skupaj do sodelavke – pisno poročilo za razgovor dijakov z ravnateljico, vzgojni ukrepi, ravnateljico, soočili z žrtvijo, nato so potekali razgovori z dijaki, starši in uvedba vzgojnega ukrepa. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Razgovor ni zaznati veliko nasilja nad dijaki. razgovor z dijakom, ki je povzročil nasilje in bil na Takojšni policije in Centra za socialno delo: razgovori in pomoč vpletenim. Psihično nasi- lje nad nasilen dijak po prejemu pisne ocene. razgovor učitelja z razrednikom, razrednik pa Sledil je se je z dijaki pri razredni uri. Temu je sledil še razgovor učitelja z dijaki v samem razredu, kjer so sestavila se je slika dogajanja, opravi- razgovori z vpletenimi dijaki, podeljeni so bi- li so se li vzgojni sodeluje šolska svetovalna služba pri razgovorih – ki so velikokrat tudi učinkoviti in zaležejo“ s posameznimi dijakinjami in v skupnem razgovoru , obe razredničarki (prejšnja in sedanja). ). Odziv dijakinj je bil primeren, saj se po razgovoru tovrstno nasilje ni več dogajalo. Ni mi v nasilneža in toleranca njegovega razgovor s starši, vodstvom in dijakom Problem ravnanja. ; oba sta prejela vzgojne kazni po razgovoru . Verbalno nasilje nad učiteljico pred temeljitem celim 127 pogovor, ki je pripeljal do priznanja razgovor z ravnateljico, svetovalno delavko in krivde( ) boji reakcije starša tega dijaka. takojšen razgovor pri ravnatelju se ne spomnim takega sr. šole republike Slovenije. motenje razgovor s starši – vzgojni ukrep se ne spomnim, pouka, ne izvedejo. Z dijaki, ki so nasilni se razgovor z razrednikom, šolsko psihologinjo, izvede ostalimi , ostalimi dijaki in vodstvom šole. Ti razgovori trajajo toliko časa, da se dijak umiri in odreagira, seznani starše, jih pokliče na razgovor , na katerem sta poleg dijaka in njegovih . Svetovalna delavka takoj povabila di- razgovor , sledil ukrep razrednika. Dijak je bil jaka na alternativni ukrep. Dijak nasilen do Razgovor posamezno z obema dijakoma in sicer sošolca. , ravnateljica in svetovalna delavka. Razgovor tudi s starši dijaka, ki je izvedel nasilje. Na . Dobili so pogojno izključitev, imeli smo razgovor s starši, kar je pomagalo. Ne spom- nim se, šoli in vse rešimo primerno. Verbalno Razgovor dijaka z razrednikom in svetovalno nasilje. službo. dijaka z razrednikom in svetovalno Razgovor obeh z mano in na koncu še z dijakom. službo. šole menim, da so bili problemi ustre- Razgovor z vsemi vpletenimi ter svetovalno služ- zno rešeni bo in priloga b Razgovor – izključitev učenca. Ni bilo primera. Razgovor z dijakom, dijaki, razgovor s starši. . Ni bilo primera. Razgovor z dijakom, razgovor s starši. Vključitev svetovalne službe – dijaki, pozah ipd. Svetovalna služba je sklicala razgovor najprej posamično, nato je soočila dijakinje starša učitelju zaradi nezadovoljstva z Razgovor z vodstvom šole, starši. Neprimerno oceno vedenje ničelne tolerance do nasilja. Po razgovorih z vpletenimi, seznanita tudi učiteljski opravljenih zbor, s predpisi in protokoli ki veljajo na šoli ( razgovori z vsemi udeleženci– dijaki, starši, policijo, se je njihove starše ter jih poklicalo na razgovor . Kasneje se je vključilo tudi zunanje šole, ki se z dijakom pogovori. Nato razgovor s starši, svetovalno službo, vodstvom, izvedemo dobro rešujemo probleme. ni pripomb Razgovor med vodstvom šole in dijakom. ni pripomb Razgovor 128 ter starši. se ne spomnim primera. razgovori z dijaki, starši, svetovalno službo in nasilje v razredu vedno rešimo z razgovo- Problemi so vsi dobro rešeni. Vsi so ustreznim rom rešeni Predolgo trajanje samega postopka razgovor pomoč pometanje pod preprogo reševanja, Neprestano za preprečevanje nadaljnjega nasilja. V razgovor se vključijo tudi starši. Dijak ob izvajanju dijakoma je v najkrajšem možnem času razgovor , v katerem sta sodelovala tako opravljen svetovalna delavka in ravnateljica). Po opravljenem razgovoru , v katerem sta se oba dijaka zavedala takoj odzvala, da smo opravili vse razgovore s starši in dijakom. Nisem še imel take potrebne v času pouka uživala alkohol. Ukrep – po razgovorih začasna izključitev ter vključitev v PUM. nekaj in imeli večjo avtoriteto. Spletno nasi- razgovoru s svetovalno službo se je nasilje lje, po prenehalo. kot nasilje. Čez nekaj dni smo ime- razgovor , kjer se je dijakinja opravičila, jaz sem li skupen v letošnjem letu). Vse smo dobro rešili. razgovori , najprej ločeno, potem soočenje z dijaki, in še isti dan smo z vsemi vpletenimi razgovor v šolski svetovalni službi. Obvestili smo opravili . Obvestili smo starše, s katerimi smo razgovor naslednji dan. Vsi vpleteni v pretepu so opravili nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Vzgojni dijakom se nasilnemu dijaku izreče vzgojni ukrep, to je izključitev iz šole. S tem najstrožji dobi , potem pa še skupaj s starši. Kaznovan vzgojnim ukrepom in povračilom stroškov. Di- je bil z jak je med . Dijaki so se dijakinji opravičili, dobili so vzgojni ukrep, zbrisali vsebino s FB. Verbalno nasilje že zapustili šolo. Uvedba alternativnih vzgojnih ukrepov, kjer je vzgojni ukrep takšen, ki alternativnih vzgojnih ukrepov, kjer je vzgojni ukrep takšen, ki udeležencu ni najbolj po volji ne poznam Za nasilno vedenje dijaki vzgojne ukrepe. Fizično nasilje na šoli. Ukrep dobijo je bil fizičnem nasilju, za katerega vemo, vzgojne ukrepe, pogovore z dijakom, ki jih na- izrečemo potimo v svojega neprimernega ravnanja. Pisni vzgojni ukrepi običajno ne zaležejo in so v veliko oz. ga ne poznam Pritožba starša na vzgojni ukrep. Pritožba dijaka in starša na dodeljen 129 , podoben mediaciji), skupaj rešili. vzgojni ukrep je bil za dijaka izpeljan, ko je Primeren grozil , razgovor dijakov z ravnateljico, vzgojni ukrepi, obvestilo za starše HUD PRETEP potekali razgovori z dijaki, starši in vzgojnega ukrepa. Probleme nasilja večinoma uvedba ustrezno Podpora učitelju, pogovor z dijakom, vzgojni ukrep in seznanitev staršev. Pri ustrezni seznanitvi na naši šoli skoraj ni Ugovor matere vzgojni ukrep razrednika. Opravljen je bil po- zoper govor in in starše na pogovor. Sledil je ustrezen vzgojni ukrep. Fizično nasilje učenca nad profesorjem , obvestila starše in ravnatelj mu je izrekel vzgojni ukrep. Takojšnja reakcija se je pokaza-la za do fizičnega obračunavanja. Dijakinji vzgojni ukrep. Dogodek bi naj reševala policija. dobita širši, družinski prepir. Dijakoma so izrekli vzgojne ukrepe in jih v nadaljevanju bolj pozorno glas. Težavo sem rešila sama, in sicer z vzgojnim ukrepom ter pogovorom z njim in star- ši. Teh smo ju, se z njima pogovorili, jima izrekli vzgojna ukrepa, obvestili smo starše. V tem razredu in dijaka, sta danes prijatelja, dobila sta vzgojne ukrepe in zadeva se ne bo ponovila. Imel sem in učitelje. Problem smo reševali s vzgojnimi ukrepi, ki smo jih stopnjevali. K rešitvi je pogovori, priloga b Vzgojni z dijaki in njihovimi straši in dobili so vzgojne ukrepe. K razredni uri pa sem povabi- la tudi z vpletenimi dijaki, podeljeni so bili vzgojni ukrepi slabo smo reševali problem 10 dijakov, alkohol na ekskurziji. Dobili so vzgojni ukrep – obiskovanje srečanj alkoholi- alternativni kov. Vsi in svetovalne delavke ter takoj in izrečen vzgojni ukrep. Učenec v 4 letniku je udaril so- šolko, ji službo in vodstvom šole ter ustrezno vzgojno ukrepanje po enotnem vzgojnem vplivu. ter ustrezno vzgojno ukrepanje po vzgojnem vplivu. Prevec pogovorov, opozoril in enotnem nobenih opravile pogovor v svetovalni službi in vzgojni ukrep. Stanje se je izboljšalo. Ne spom- dobile nim se Fizično nasilje med dijakoma; oba sta vzgojne kazni po temeljitem razgovoru. prejela Verbalno ustrezno sankcioniran oz. glede na višino vzgojnega ukrepa tudi izključen iz šole. Dijak kljub 130 – svetovalna služba–starši –dijak– uči- vzgojni ukrep. Ni bilo izstopajočega problema. telj – opraviči, tudi to žrtvi največ pomeni. vzgojni ukrep sama po sebi ne moreta Kazen, pomagati. Slovenije. motenje pouka, razgovor s vzgojni ukrep se ne spomnim, velikokrat le starši – razgovori drugim dijakom, a mu je bil vseeno vzgojni ukrep v opomin. Nasilno reagiranje di- izrečen jakov na je izrečen tudi njegovemu dejanju vzgojni ukrep. Zaradi verbalno nasilnih dija- primeren kov (do na pogovor k svetovalni delavki, obe sta vzgojni ukrep. Zaradi psihičnega nasilja med dobili učno uro službe, ravnatelja, staršev. Pogovor, vzgojni ukrep, po potrebi vključitev zunanjih so vsi učinkovito rešeni. Ko je dobil dijak vzgojni ukrep in hkrati alternativni ukrep (pomaga dveh dijakov – takojšen pogovor in vzgojni ukrep neprimerno obnašanje vod- takojšen stva, za nasilja. Pogovor z vpletenimi osebami, vzgojni ukrep, pogovor s starši s svetovalno službo. in dijaka. Dijaku je bil izrečen alternativni vzgojni ukrep. Starši se niso odzvali vabilu, za-to je mobilnega telefona, seznanitev staršev in vzgojni ukrep. Dijakinja fizično napade sošol-ko. Dobi poukom. Obe, glede na izrazoslovje, sta vzgojni ukrep. Dopisovanja ni več bilo. Pre- dobili tep med nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Vzgojni neopravičenih izostankov, za kar je dobil vzgojne ukrepe. Zaradi pridobljene slabe ocene je in uničeval šolsko imovino. Ker je imel vzgojnih ukrepov, je bil nato izključen iz šole. Di- dovolj jak je in starši, sta dijaka opravila alternativni vzgojni ukrep, sta prijatelja in se vedeta v skla- du s vpletenimi ter svetovalno službo in starši Vzgojni ukrep, ki je dosegel namen. Pedago- ška pog. izvajanje pogovorov, analiz, izdajanje vzgojnih ukrepov dijaku, ki se ja nato izpisal. zbor, ki se ustrezno opredeli za izrek vzgojnega ukrepa, O dejanju je bila obveščena tudi , razrednik, vodstvo šole) dijak je poleg vzgojnega ukrepa dobil tudi obisk tečaja o nenasilni na socialnih omrežjih sta dijakinji prejeli vzgojni ukrep. V postopek sta se takoj vključili takšnega primera. Pogovor, kazen – ak- vzgojni ukrep, alternativni ukrep), kontrola V cija ( prišlo do neprimernega vedenja. vzgojni ukrep, o katerem nato glasuje učitelj- 131 Predlagamo ski zbor. po postopku izključena, tretji dijak pa je vzgojni ukrep. dobil mobilni telefoni. Če ga kdo krši, dobi vzgojni ukrep. Izključitev dijaka. Skoraj ved- no dobro pri pouku. Upoštevanje pravilnika in vzgojni ukrep. Dijak se je zlagal in učitelju niso dodeljen in smo ji podelili le ukor. Dodeljen vzgojni ukrep. Premajhna kazen za moteče- ustrezen ga dijaka. učinkovito, bolj kot alternativne kazni ali vzgojni ukrepi. Vidijo, da ga, jo ceniš in tudi on, ona sošolcem – razgovori s posameznimi vzgojni ukrepi, vključitev staršev. Nasilje dijaki, sošolke v obnašanju, sta dijaka prejela ustrezen vzgojni ukrep. Postopek težje kršitve je bil ustrezno do sošolcev, ki mu je bil izrečen ustrezen vzgojni ukrep. Morda nekoliko pozno, ker je svoja ni pogovor s šolsko svetovalno službo vzgojnega ukrepa, dlje praviloma niti ni potrebno in izrek opravičil vsem vključenim, dobil pa je vzgojni ukrep. Mislim,da je bil problem ved- tudi no dobro in svetovalne delavke. Konstruktiven, vzgojen pogovor in vzgojni ukrep, za katere- ga smo se delavke. Konstruktiven, vzgojen pogo- vzgojni ukrep, za katerega smo se vsi strinja- vor in li. Dijak priloga b Vzgojni , da se to vedenje upošteva pri kršit- vzgojni ukrep. Tudi svetovalna delavka in vah za izostanki je dijakinji bil izrečen tudi višji vzgojni ukrep). Mogoče reakcija mame ene- ga dijaka šole. Pogovor s starši vpletenih dijakov. Vzgojno delo v nadaljevanju šolanja in nadzor, da se vpletenih, pogovor, pomiritev, vzgojni ukrep dijaki zamolčijo medvrstniško alternativni zagovor skupaj s starši in posledični izrek vzgojnega ukrepa. Problemi se načeloma dobro rešujejo, Dijaki so mirno sprejeli tudi sankcije v vzgojnih ukrepov. Spor se ni nadaljeval in obliki poglabljal. . Odziv s strani vodstva je bil takojšen, vzgojni ukrep ustrezen. Postopek reševanja se je , delavnice za dijake o spletnem nasilju, vzgojni ukrep za dijake, ki so izvajali spletno nasilje 132 Svetovalna dan) na razgovor z razrednikom, ravna- svetovalno službo ter takojšnjo vključitvijo staršev. teljem in avtonomijo in avtoriteto. Šolska svetovalna služba dobro deluje, kljub podhranjenosti. sama pogovorila, nato se je vključila še svetovalna služba in nato sta se dijaka ob prisotnosti ni dobil. Tako po postopku so dijaka od- svetovalni službi, poklicalo se je starše in izvedlo peljali k . Nisem bila deležna takega primera. svetovalni službi šole, pogovori z vsemi vplete- Predaja nimi in , objavili njene fotografije. Poslani so bi- svetovalno službo, kjer je sodelovala tudi li v ravnateljica, dijaka in matere. mediacije in razgo- svetovalno službo poklicali smo policijo Dijaki- vori s nja je naredimo v takšnih situacijah, učitelj, svetovalna služba, vodstvo. Prav bi nam prišle sestanka s starši, ravnateljico, učiteljem, svetovalno službo – pogovor in takojšnje ukrepanje s – pogovor in takojšnje ukrepanje s strani svetovalne službe – nenasilna komunikacija Po žaljenju minimalne, je pogovor z dijakom, svetovalno delavko in starši zadostoval. Na na- učiteljem, ši šoli problema so sodelovali vsi: Vodstvo, svetovalna služba in dijaki, ki so bili vpleteni. starši, Sankcije soočili oba, sodeloval je mediator učitelj, svetovalna delavka, vodstvo, kaznovana sta bila z nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Svetovalna rešujemo Takoj se obvestilo vodstvo svetovalno službo, starše in policijo. Vse je bilo šole, rejeno , pogovore z dijakom, ki jih napotimo v svetovalno službo, pogovor opravimo s starši, ob šolsko hujših se nadlegovanje deklet, pogovor v svetovalni službi s starši in dijakom, napotitev na vaje smo starše na šolo na razgovor – z svetovalno službo, razrednikom Bilo mi je reče- ravnateljem, no, naj se je učitelju, seznanjeni so bili starši, svetovalna obveščena socialna služba, starši, dotični se je začel pri razredniku, nadaljeval pri svetovalni službi, kjer so prisostvovali tudi star- ši. Ker staršev – Vključevanje vodstva šole, svetovalne službe – Razgovori v razredu Pridobljeno vzgojnih ukrepov Sodelovanje svetovalne službe in vodstva šole in učitelja s razrednikov, nadlegovanje (vsaka ura in odmor na Svetovalna služba učitelje dobro usmerja pri de- 133 hodniku) lu z Vse probleme rešujemo s sodelovanjem svetovalne službe Na šoli ne zaznamo nasilja, če pa je, obtožbah starša – priskrbela šola, svetovalne službe Pritiski s strani staršev zara- pomoč di ocen ( nasilje. Ne poznam oz. nisem obveščen svetovalne službe, da bi na šoli imeli take prime-s strani re. Sam vedenje dijaka do sošolca, kjer se je svetovalna služba in ravnatelj. po obravnavi vseh vključila dijakom, nato sta se skupaj pogovori- svetovalno službo, ki je oba usmerila k rešitvi. la še s Postopku je bil obveščen tudi ravnatelj, ki je delo svetovalne službe in profesorja podprl. Vse pro- bleme smo ga ne poznam Dijak z vedenjskimi mot- svetovalno službo, zunanjimi institucijami smo di- njami, z jaka do vztrajno motil pouk. Učitelji so se obr- svetovalno službo in skupaj smo naredili načrt, ka- nili na ko se . Razgovor učenec–učitelj–starši–šolska svetovalna služba Takšnega primera ne poznam. mej, ob izgredu se je dijaka poslalo v svetovalno službo, jasnimi sporočili, kakšne poledice problemov vključimo: razrednika, šolsko svetovalno službo, ravnatelja, starše vpletenega dijaka fizičnega in psihičnega nasilja na šoli, je svetovalna delavka vse udeležence povabila na razgovor delavka vse udeležence povabila na raz- svetovalno službo, kjer so zadevo skupaj (na način, govor v priloga b Svetovalna psiholog iz zunanje ustanove (v sode- svetovalno službo) Obvesti tudi vodstvo šole. Uči- lovanju s telj ne zapise o učiteljih. Najprej so se v svetovalne delavke in razredničarke soočili z prisotnosti žrtvijo, – rešitev skupni pogovori z razrednikom, svetovalno službo, vodstvom šole in enotna stali- šča vseh učitelja, dijaka, razrednika, šolske svetovalne delavke in staršev. Prepričana sem, da je vseh udeleženih, profesorja, vodstva svetovalno delavko in starši. Jasna navodila, glede šole, govorijo slovensko. V to se je vključi- svetovalna služba in so se pogovorili pri razre- la šolska dnih urah . nisem imel takšnih dogodkov Vodstvo svetovalna služba v primerih, koče se to izkaže za šole in nujno vedenjem učencev. tako ravnateljica kot svetovalna delavka sta ustrezno reagirali, s pogovorom izsiljeval in tudi ustrahoval za boljše Svetovalna služba je koordinirala postopek s celim 134 ocene. dijakoma, obojimi starši, vodstvom šo- svetovalno službo. O prepiru in nastali situaci- le in ji so se večinoma verbalno s strani staršev, šo- svetovalna služba pa stori vse za pomiritev take- la – ga starša ni. Pogovor v kolektivu, pogovor svetovalne službe z dijakom. Nimamo takšnih razrednika, problemov Pogovor s starši z vodstvom in svetovalno službo je dovolj učinkovito rešil problem zlomljena očala. Z dijakoma smo ob svetovalne službe in vodstva šole opravili pomoči individualne enotnost razrednika, vodstva šole, svetovalne službe in staršev. Streljali smo z vse- mi topovi doma in o svoji ogroženosti. Obvesti- svetovalno službo, vložila prijavo, oče pa se je la sem potem govoriti z mano, vendar sta vodstvo šo- svetovalna služba to preprečila ter onemogočila le in 5) Ob nastopu nasilja je bila takoj svetovalna služba, ki je postopek med udeležen- vključena ci, starši , grožnje. Problem smo reševali s pogo- svetovalni službi in s spremembo načina dela pri vorom pri pouku. na e–Asistenta. Takoj sem obvestila svetovalno delavko in takoj poslala vabilo na se- vodstvo in stanek ( poslala vabilo na sestanek ( starši, dijak, svetovalna delavka, ravnatelj in razrednik). Teža- vo smo nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Svetovalna nisem uspešna. Pogovor, priznanje svetovalni pogovor, ukrep Ob nasilju dijaka do dijaka, so dijaka, . vpleteni so bili povabljeni k vodstvu svetovalni službi, kjer so se pogovorili o dogod- šole in ku. ni bilo in starši s strani vodstva šole, razredni- svetovalne službe. Ponavljajoče verbalno in ka in psihično izvajanje sankcij. Pogosti pogovori v svetovalni službi so dali želene rezultate. Pre- pis na si višjo oceno“– velikokrat sodeluje svetovalna služba pri razgovorih– ki so velikok- šolska rat tudi prevelikemu pritisku. s pomočjo svetovalne službe ga ni Nasilje med vrstniki. Vključena so takoj vključeni razrednik, vodstvo svetovalna služba in starši. nimamo takšnega šole primera dela, kar hoče. večina problemov se re- svetovalni delavki in ravnateljici. odvisno od ši pri stopnje za verbalno nasilje in ga zelo hitro re- svetovalno službo, ravnateljem in starši. Na na- 135 šimo s ši šoli ni pravil o redu v učilnici. Pogovor dijaka in svetovalne delavke ter takoj in izrečen vzgojni ukrep. neprimernih fotografij prišli v konflikt. Svetovalna delavka ju je večkrat soočila, poveda- li sta Obravnavo nasilnega dijaka je prevzela svetovalna služba Ne poznam primera nasilja na šoli. Ne . Pogovor dijaka z učiteljem, svetovalno službo in vodstvom šole ter ustrezno razrednikom, vzgojno Konflikt v razredu med dvema Svetovalna delavka se je z dijaki pričela ukvarjati v skupinama. Verbalno nasilje nad učiteljem je svetovalna služba. Dijakinje so opravile pogovor v obravnavala služba. Dijakinje so opravile pogovor v svetovalni službi in dobile vzgojni ukrep. Sta- nje se je do priznanja krivde(razgovor z svetovalno delavko in razrednikom). Hitrejši ravnateljico, postopek ukrepih. Dobro sodelovanje ravnateljice, svetovalne delavke, razrednika in staršev je fanta , a je dejanje ponovil. Dobro sodelova- svetovalno delavko. Dijak ni bil izključen kljub nje s ! Verbalno nadlegovanje dijaka svetovalna služba–starši –dijak–učitelj–vzgoj- pogovor– ni ukrep med učitelji, se zazna problem, vključi se svetovalna služba, vodstvo ter starši ko se učitelji ne službo ne rečem nič. Ob konfliktih se svetovalna služba, pomočnik ravnateljica, razre- aktivira dnik in priloga b Svetovalna dobro komunicira, ravno tako vodstvo svetovalna služba. Zaradi zakonodaje se vzgoj- šole in ni ukrepi sošolca – pogovor s starši, njim in svetovalno službo, točno določeno ravnanje v prihodnje iz razreda, nato se je izpeljal pogovor pri svetovalni delavki. medvrstniško verbalno nasilje med . Na zahtevo učitelja, ki je zaznal nasilje, svetovalna služba takoj odreagira, seznani star- še, jih primeru nasilnega dijaka so se vodstvo svetovalna služba in razrednik odzvali hitro in z šole, bolj uspešno. Dijak je bil vsiljiv in žaljiv. Svetovalna delavka takoj povabila dijaka na razgovor, med dijakinjama, obe so poklicali na po- svetovalni delavki, obe sta dobili vzgojni ukrep. govor k Zaradi , učitelja pri katerem se je nasilje svetovalne službe, ravnatelja, staršev. Pogovor, izvajalo, ukrepanje. Ne opazim nobenega svetovalna služba je preprečila komunikacijo z 136 problema. dijaka fizično poškodoval, sledil je svetovalne službe, ravnateljice in staršev z postopek dijakom. problem na ulici. Pogovor vodstva šole, svetovalne delavke in razrednika s starši in dijaki. , da bo s takšnim vedenjem prenehal. svetovalne službe, varnostnik, ravnatelj, starši – klicanje osebami, vzgojni ukrep, pogovor s star- svetovalno službo. Nikomur ne poveš za nasilje, ni ši s , ni pogovora s starši, s svetovalno služ- svetovalna služba pripravila dijaka, da se je izpi- bo Da je sal sam nasilje je bilo rešeno s sodelovanjem svetovalne delavke in dijaka. Dijaku je bil izrečen staršev, in sicer razredničarka, ravnateljica in svetovalna delavka. Razgovor tudi s starši dija- ka, ki je ni bilo ga ni bilo Takojšnja reakcija svetovalne službe, ustanov. Doslednost pri učitelja, upoštevanju spolno nadlegoval dekleta. Vključena svetovalna delavka, ki je dosegla takojšnje je bila prenehanje Pri nas vse rešimo s pogovorom z svetovalno delavko ter v sodelovanju s starši. Na razrednikom, naši šoli nasilje. Razgovor dijaka z razrednikom in svetovalno službo. Razgovor obeh z mano in na koncu še pogovorih vpletenih dijakov z svetovalno delavko, ravnateljico in starši, sta dijaka razredničarko, rešeni Razgovor z vsemi vpletenimi ter svetovalno službo in starši Razgovor z vsemi vpletenimi nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Svetovalna , dijaki, razgovor s starši. Vključitev svetovalne službe – napotitev na svetovanje v zunanjo na šoli pozitivno rešujemo težave svetovalna služba, starši, ravnateljica starši so razrednik, , izključitev sodelovanje razrednik – star- svetovalna služba – ravnatelj Nasilnega dijaka, ši – ki je . Kadar dijak na osnovi obravnave pri svetovalni delavki spremeni svoje obnašanje. Kadar so se reševale v sodelovanju ravnate- svetovalne službe (ter seveda razrednika) in ni- lja in so bile sta dijakinjo risali v neprimernih po- Svetovalna služba je sklicala razgovor – najprej zah ipd. je nasilje na hodniku zaznala, hitra svetovalne službe in vodstva šole, takojšnje reakcija nasilja, ki ga ne bi ustrezno rešili Pogo- svetovalno delavko, starši so bili uspešni. Nimam vori s ne tajnice, ne nikogar drugega. Vodstvo svetovalna služba sta takoj odreagirala. 137 in Ravnateljica verbalnem nasilju nad njim. Aktivno svetovalne službe nevzgojenost, nepoznavanje ukrepanje bontona, na naši šoli skoraj vedno zelo dobro re- svetovalna služba in nam je tudi vedno v veliko šuje naša pomoč. , posredovanje informacij, pogovor uči- svetovalno službo in vodstvom šole. Pomanjkljive telja s ukrep. V postopek sta se takoj vključili svetovalna služba in vodstvo šole, s starši in dijakinjama . Temeljit pogovor z vpletenimi dijaki, svetovalno službo, razrednikom, starši. Dogovor o . V reševanje se je vključil razrednik, svetovalna služba in vodstvo šole. Opravljeni so bili . Takoj po dogodku smo razrednik, rav- svetovalna delavka z vsemi opravili pogovor in natelj in dosegli ga dopušča ali celo spodbuja. Ravnate- svetovalna delavka sta se takoj odzvale na nasi- ljica in lje in ga fizičnega nasilja nad sošolci se takoj svetovalna delavka, pokliče se starše in dosledno vključi bil nikoli vpleten v tak problem Učitelj in svetovalna delavka sta se pogovorila z dijakoma, ki sta pogovori. Nato izvedemo razgovor s svetovalno službo, vodstvom, dijakom, razredni- starši, kom in o nadaljnjih ukrepih in kaznih, sodelo- svetovalna služba z zunanjimi institucijami ter vala je starši. spomnim primera. razgovori z dijaki, svetovalno službo in vodstvom šole. vse problem, starši, ki jih priloga b Svetovalna s pogovori z dijakom in s starši. Pogo- svetovalna služba, razrednik ali ravnatelj odvis- vor vodi no od negativno in še.. Pogovor dijaka in star- svetovalno službo in vodstvom šole, alternativ- šev s na kazen in nasilno obnašanje učenca Preko svetovalne službe in vodstva šole smo rešili šolske problem – z njima se je individualno pogovorila svetovalna delavka, ravnateljica in razrednik. vodstvom šole, dijaki in starši. svetovalna , starši, ravnatelj. Ne spomnim se pri- Sodelovanje: mera, ki rešimo problem. Dijak je bil obravna- svetovalni delavki, ravnateljici, dobil je ukor, v van pri enem . takojšen pogovor izvajalca nasilja pri svetovalni službi, soočenje izvajalca in žrtve pri službi, soočenje izvajalca in žrtve pri svetovalni službi, opravičilo, popravilo škode, dogovor se je vpletlo v pogovor razrednika, svetovalno delavko, ravnateljico ter oškodovan- starše, ca in 138 nadaljnjega nasilja (vedno zahvaljujoč svetovalni službi in vodstvu šole). Na naši šoli se . Ne poznam. Napotim dijaka k ravna- svetovalno službo. Če odstranim dijaka iz razre- teljici ali da, je to se konča le z ukori, pogovorom s star- svetovalno službo in se potem zaključi. Pred le- ši in ti me je dijak – dijak ali dijak – učitelj. Dobro svetovalne službe Hitrejši pravni postopki, ki bi delo so vključeni v reševanje težave svetovalna služba,vodstvo in starši. Nasilje razrednik, sošolcev , da smo vodstvo šole, učitelji,razre- svetovalni delavci ravnali enako in skupaj reševali dnik in obnašajo. Vedno se pogovorimo z svetovalno službo, profesorskim zborom. Zahte- razrednikom, va veliko dijak pri učnem procesu Dijak je obrav- svetovalni delavki, se pogovorijo ter postavijo navan pri meje kaj razgovor, v katerem sta sodelovala tako svetovalna služba kot tudi vodstvo šole (svetovalna tako svetovalna služba kot tudi vodstvo svetovalna delavka in ravnateljica). Po šole ( opravljenem ostalimi dijaki – ravnatelj, razrednik, svetovalna služba ne spomnim se kakšnega posebno ne vem zanj ga ni pogovor s šolsko svetovalno službo in izrek vzgojnega ukrepa, dlje za pogojno izključitev se je vodstvo šo- svetovalna služba takoj odzvala, da smo opravi- le in li vse situacije. Najprej se je vključil razre- svetovalna služba. poklicali smo še starše in se dnik in skupaj z nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Svetovalna ob nasilju. Ničelna toleranca. ga ni svetovalne in ravnatelja z dijakom in starši ter nato pogovor avtoriteto. Spletno nasilje, po razgovo- svetovalno službo se je nasilje prenehalo. Kaje- ru s nje v sodelovanje staršev, učitelja, ravnate- svetovalne delavke. Konstruktiven, vzgojen po- lja in govor in dejanje vključijo se razred, ravnatelj, svetovalna služba, učitelj le obračun med dijaki kaj dotikati njenih stvari. Razredničar- svetovalni delavki sem še isti dan predstavila ki in dogodek, upošteva pri kršitvah za vzgojni ukrep. svetovalna delavka in razredničarka sta punci sve- Tudi toval v . Vsekakor pogovor med sprtima dija- svetovalni delavki in ravnatelju šole. Pogovor s koma pri starši , potem še s starši. Prisotni so razrednik, svetovalna delavka, ravnatelj. Mislim, da smo vse tudi sodelovala na posebnih delavni- svetovalne službe. Danes sta prijatelja. Pretep cah preko dveh So bili kvalitetno rešeni. Na šoli imamo svetovalno delavko, ki nudi zelo močno oporo 139 učiteljem , sem takoj dobila pomoč ravnateljice in svetovalne delavke. Motenje pouka starš – učitelj. Obravnava nasilneža v svetovalni službi, njegov zagovor skupaj s starši in šolski pouka, sestanek učitelji, starši in dijaki, svetovalna delavka, ravnatelj. temeljit pogovor v pa to pomaga le za kratek čas. Učitelj, svetovalna služba, policija Zgodilo se je, da je dijak šolska z vsemi vpletenimi opravili razgovor v svetovalni službi. Obvestili smo starše, s kateri- šolski mi smo Zelo dobro rešujemo probleme nasilja svetovalne delavke, ki vodi vlogo mediatorja, s pomočjo sploh če so in starši skupaj z razrednikom in svetovalno službo na šoli in vodstvom je bil strokovno opravljen , posameznimi profesorji, ravnateljico in svetovalno delavko se stanje izboljša in dijak je manj degradira. Dijak se nasilno vede. Vklju- svetovalna služba, starši in ravnatelj, vse vključene či se nesporazuma. Vzgojitelj jih je fizično Svetovalna delavka je z razredniki vzpostavila kon- ločil. takte s umiriti, če ne gre, jo prijazno usmeriš k svetovalni službi Deklica, ki stisko kaže izjemno očitno, varnostnik, ki sta ju odpeljala k ravna- svetovalni delavki. Zapisnik je prišla opravi- telju in ti policija bore malo dela. ravnateljica, svetovalna delavka ter učiteljica so izvedli razredničarka, dogovorjene priloga b Svetovalna dijakinje) ga ni bilo Sodelovanje staršev, svetovalne službe in ravnatelja vedno prinese uspeh. Slabo rešeni primeri Pretep takšen, ki udeležencu ni najbolj po volji. Pretep med dijakoma, ker je eden izmed nji- ju dobil ni stopilo na mojo stran nasilje nad učiteljem pretep med dijakoma Nasilje rešujemo takoj in sicer v prihodnje in sankcije v primeru ponovitve Pretep na hodniku samo razgovor s pomočni- kom in nekaj zaradi zunanjih dejavnikov. Prišlo je do pretepa dveh dijakov na hodniku med odmo- rom in ves dijakov na hodniku med odmorom in ves pretep je bil posnet. Dijak, ki je sprožil pretep je 140 in ves pretep je bil posnet. Dijak, ki je sprožil pretep je kasneje tožil dijaka, ki ga je pretepel, je trajalo 1 teden. Učenec je učiteljici gro- zi s pretepom po šoli, ker mu je povedala, da ga je zapisala, ko dobili vzgojni ukrep. Dopisovanja ni več bilo. Pretep med poukom; začetnik pretepa ima ukrep, drugi to, da se mu je ukradlo ampak z nasi- ljem in pretepom je pa dobil vrnjen predmet in pohvaljen! tudi obisk tečaja o nenasilni komunikaciji pretep med dvema dijakoma, en dijak je bil kaznovan, , drugi pa ni dobil vzgojnega ukrepa, za pretep pa sta bila kriva oba Resen pretep med dijaki, predlogov svetovalne službe. Za pretep ni bila poklicana policija. jasen postopek in reševanja problema. Žaljenje profesorja Pretep dijakov Kaznovanje dijakov, kadar so strogo posameznega primera. Srednje dobro; nenaden pretep dijakov med poukom, pošljem po vodstvo; sledi Izbruh šovinizma, takojšen, uspešen pogovor! Pretep dijakinj, počasno reševanje! Dijak je svetovalne službe. Danes sta prijatelja. Pretep dveh dijakov. Eden huje poškodovan. Ta, huje Ta, huje poškodovan, je bil krivec in iniciator pretepa . Veliko slabše jo je odnesel drugi dijak ( večje kot bile ob bliskoviti reakciji (kot npr ob pretepu ). Pretep dveh dijakov zaradi nesporazuma. nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Inšpekcija dijak kršil šolsko pravilo, ampak z ob- tožbo in inšpekcijo . Nasilje v družini. Takojšnja prijava in . Nasilje nad učiteljem – anonimne pri- jave na inšpekcijo . Medvrstniško nasilje med dijaki, spor je bil poteka dolgotrajno. Starši lahko pokličejo inšpekcijo . V tem primeru gre za neuspešno komunikacijo. . Učitelj je nzd izbrisal zaradi grožnje z inšpekcijo . Ravnatelj zaradi zakonodaje ni mogel . Škoda ni bila nikoli popravljena, čeprav inšpekcija ob pregledu ni našla ničesar sporne-ga. ni bilo s starši, kateri so tudi vodstvu zagrozili z inšpekcijo , se je vodstvo premislilo in ni podprlo Za dijaka smo zahtevali izključitev, vendar je inšpekcija ugotovila nepravilne postopke in smo ga morali Nasilje ustrezno rešeni Z nasiljem se ne sreču- jem. Z nasiljem se ne srečujem. Glasovanje učiteljev za 141 in vodstva šole). Se ne spomnim Verbalno nasilje zaradi večkratnega opozarjanja dijaka, ki med kjer ga ne spremlja sloves nasilnika. V primeru nasilja dijaka nad dijakom, ki ga na šoli zaradi . če ni šlo, smo dijaka izključili. v glavnem nasilja ni zaznati, če pa, ga uspešno rešimo! Dijaka, ki dijaki se je izključilo. Dijaka, ki je izvajal nasilja nad drugimi dijaki se ni izključilo. dijak iz in izvedlo sestanek oz. razgovor. V primeru nasilja so postopki izrečeni oz. ukrepanje prepočasno je bil prestavljen v drug oddelek. Na šo- li je nasilja zelo malo in ga uspešno rešujemo. Pravi- loma gre vzgojni ukrep, zbrisali vsebino s FB. Verbalno nasilje dijakov med glavnim odmorom nad dežurnim prišla do profesorjev in se opravičila. Za nasilje v šoli je bil obveščen razrednik dotičnega kot tudi vodstva šole; še dalje se je toleriralo nasilje . vključitev zunanje institucije tudi v osebno nisem imela posebnega primera nasilja na šoli. Po navadi smo vse primere, ki so se učiteljem ali na kakršen koli drugi način nasilje uspešno rešili. Ker so težave res minimal- ne, je . Ni ga bilo Izključitev dijakov. Verbalno nasilje nad učiteljem (s strani staršev), sta bila z alternativnim ukrepom. vse primere nasilja ažurno in dobro rešujemo Takoj se obvestilo , ko je dijak dvignil stol nad sošolca. Verbalno nasilje med vrstniki se pogosto ignorira. ukre- panje z priloga b Nasilje , ob hujših dogodkih pa se obvesti policija. Nasilje na šoli vedno strogo kaznujemo. Pre- tep med dijaka, motenje pouka, verbalno nasilje nad dijaki in učiteljem. Ko smo prišli do omilijo reakcijo ob dijakovem verbalnem nasilju nad učiteljem, problematiko ocenijo kot veliko primerih sami sebi namen. V primeru nasilja se je preveč iskalo vzroke za izvajanje nasilja nasilja se je preveč iskalo vzroke za izvajanje nasilja s strani dijaka in opravičila za neprimerno še kar na šoli dokler ni konkretnega fizičnega nasilja nad učiteljem, Nič konkretnega. ne poznam šole in učitelja s problematičnimi dijaki. Nasilje nad učiteljem – anonimne prijave na inšpekcijo anonimne prijave na inšpekcijo. Medvrstniško nasilje med dijaki, spor je bil rešen ob posredovanju napotili na pogovor, terapijo o medvrstniškem nasilju . Vloga svetovalne službe je bila v tem primeru 142 izkušnje z nasiljem. Nisem še imela izku- šnje z nasiljem . Na šoli ni bilo nobenega resnega pro- blema z svetovalne službe Na šoli ne zaznamo nasilja , če pa je, se takoj vključi vodstvo šole in in razgovori s starši se je dijak poboljšal. nasilje s strani staršev, ko dijak ni opravil vodstva. Do sedaj nisem imela izkušenj z nasiljem , ki ne bi bil dobro rešen. O problemu se je Na naši šoli praktično ni nobenega nasilja , zato sem na mnoga vprašanja odgovar- jal bolj , vedenja in motenja pouka Verbalno nasilje , pogovor z dijakinjo, svetovalno službo, se nisem srečala. Na naši šoli se ne soo- čamo z nasiljem , vsaj kolikor je meni znano. Razgovor Težko najdem primer, saj na naši šoli te- žav z nasiljem nimamo. Po večini na gimnazijah z nasi- ljem ni z nasiljem nimamo. Po večini na gimna- zijah z nasiljem ni težav. Ga ni bilo. Ga ni bilo. V večini nimam primera, ne zaznavam nasilja nasilja Na pogovor s starši, ki so se do učitelji- ce vedli prepuščen svoji iznajdljivosti. njegovo nasilje nad učenci in učiteljem dojemamo ze- lo različno to zdelo. Nisem zaznala nasilja Nisem zaznala nasilja Nimam izkušenj z reševanjem pravih problemov Nimam izkušenj z reševanjem problemov nasilja . Ni bilo primera nasilja. Ni bilo takega in prijavila profesorico, ki je izvajala nasilje nad menoj. sama še nisem zaznala na- silja s nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Nasilje , vodstva ali staršev sama še nisem zaznala nasilja s strani dijakov, sodelavcev, vodstva ali rešujemo s pravilnikom. Na šoli ne pri- haja do nasilja . Nastanejo manjši prekrški, ki jih rešuje- mo s oziroma čez teden dni obvesti razredni- ka o nasilju med dijakoma. Ne obvesti svetovalne službe. . Na naši šoli ne zaznam veliko problemov nasilja . nimam izkušenj nimam izkušenj dijak je bil vpliven odvetnik, stvari so pometene pod mizo nasilje nad učiteljem in vodstvom, .. menim, da se s , starši in uvedba vzgojnega ukrepa. Probleme nasilja večinoma ustrezno rešujemo. neutemeljene . Gre za dijaka 3. letnika, ki izvaja psihično nasilje nad dijaki in tudi učitelji. Zaradi premajhne Nimam take izkušnje. Nasilja na šoli sko- raj ni. Nasilja na šoli skoraj ni. Na naši šoli nimamo te- žav z Na naši šoli nimamo težav z nasiljem . Če je kdaj kakšen tak primer bil, se ga ne 143 pogovor med učitelji in seznanitev staršev. Nasilje dijakov, ki imajo prilagoditve zaradi statusa seznanitev staršev. Pri seznanitvi vod- stva z nasiljem iskanje krivde v učitelju (enkratni primer). Ni bilo primerov nasilja. Ni bilo primerov nasilja . Zato težko odgovarjam na vprašanja v zvezi z v zvezi z njim. Učenec med poukom izvaja nasilje nad drugimi učenci, preklinja in mo- ti potek delo: razgovori in pomoč vpletenim. Psihično nasilje nad učitelji: pripisovanje krivde učiteljem je popolnoma nesmiselno. Nimam pro- blemov z nasiljem ne s strani dijakov, staršev in sodelav- cev. Se ne osebne izkušnje pri konfliktu, verbalnem nasilju med dijaki nisem bila osebno vpletena, tudi ne komentirati nasilja na naši šoli skoraj ni nasilja na naši šoli skoraj ni Ugovor matere zoper . Sledil je ustrezen vzgojni ukrep. Fizično nasilje učenca nad profesorjem, ni bilo takoj ukvarja strokovna služba in vodstvo. Če je to nasilje , lahko bi bilo tudi nasilje nad mano, ko sem in vodstvo. Če je to nasilje, lahko bi bi- lo tudi nasilje nad mano, ko sem poslala dijake na pregled Ni nasilja na šoli, kjer poučujem trenu- tno, ni nasilja Zato ne morem na to odgovoriti Enako kot zgoraj primera. Nimam primera. Ker na naši šo- li ni nasilja vsaj ne v takšnem smislu kot si jaz to priloga b Nasilje pogovor profesorja s starši dijaka. Verbalno nasilje dijaka med poukom nad profesorjem in . Resnično nimam izkušenj z kakršnimkoli nasiljem v šoli. Morda bolj izsiljevanje staršev za odreagira v prid osebi nad katero se izvaja nasilje . vemo, da bo določen dijak odreagiral ob problema nasilja Nisem zaznala problema nasilja če je kamera posnela dogodek, je pro- blem hitro Pri svojem delu nisem zaznala nobenega nasilja pri dijakih ki jih poučujem. Razen, če nagajivost in neposlušnost pri pouku enačimo z nasiljem (po mojem to NI isto) Oče se ni strinjal z . Dijak je nad sošolko izvajal psihično nasilje . Zaradi skrbi, da bi omenjeni dijak učiteljem Na šoli nimamo veliko težav z nasiljem . Mogoče je največ verbalnega. Ne spom- nim se . Nikoli nisem imela nobenih resnih te- žav z nasiljem . Vodstvo je modro rešilo zelo težak primer 144 , kradel, manipuliral in izvajal psihično nasilje nad učitelji in učenci. Sicer je dobival razne . Na šoli nimamo težav z nasiljem . uspešna mediacija med dijaki različnih nasilja na naši šoli. Nekih problemov nasilja na naši šoli ni. Pogovor v kolektivu, pogovor nimamo težav z nasiljem nimamo težav z nasiljem Nisem še imela takšnega primera Nisem še imela razberete iz odgovorov, se ne srečujem s pojavi nasilja in zato nimam izkušenj. Vsaka vrsta nasilnega problem Nismo imeli takega izrazitega primera nasilja nimamo težav z nasiljem nimam nobenega počutim popolnoma varno. Ni nobenih težav z nasiljem . izsiljevanje dijaka posedovanje droge tolerance do nasilja. Pri nas nimamo te- žav z nasiljem , zato takih izkušenj nimam. Z mamo, ki mi je Imel sem samo eno izkušnjo nasilja na šoli, ki smo ga uspešno rešili. Dijak je pritiskov name. Dijakinja je potožila o nasilju očeta doma in o svoji ogroženosti. Obvestila sem zaščito, saj me je bilo strah nadaljevanja nasilja ne samo v šoli, ampak tudi izven nje, ne samo nacionalizem in sprejemanje drugačnosti. nasilje nad učenko, nacionalizem, da je čefurka; , sosledno vodila do zaključka. Ob nastopu nasilja , zaradi premalo podatkov in slabega odslužiti alternativno kazen. medvrstniško nasilje : dijaki so se fizično in psihično izživljali nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Nasilje je bil alternativni ukrep (delo v VDC–ju). Nasilje nad živalmi v popoldanskem času v dija- škem domu problem 10 dijakov, ki so na šoli povzročali nasilje nad dijaki, nad nekaterimi učitelji, v čistilnici. Ne rešuje se problema verbalnega nasilja do dijakov s posebnimi potrebami in . V vseh letih, kar sem na šoli, skorajda ni bilo nasilja nad učitelji, nad ravnateljem pa sploh ne. Na Na šoli se z nasiljem ne soočamo. Na šo- li se z nasiljem ne soočamo. V splošnem nimamo pro- blemov z V tem šolskem letu se na šoli nisem sre- čala z nasiljem . ne vem ne vem razrednik(spet!!!) sam rešuje službe. Ponavljajoče verbalno in psihično nasilje učenca nad sošolci – ni bila izvedena selitev rešijo. fizično nasilje – izključitev Fizično nasilje – pogojna izključitev Kot nasilje dojemam . Pogovor s starši, boljše obnašanje. Za nasilje ni bil izključen pravočasno. Ko gre za 145 . Vključena zunanja institucija. Psihično nasilje s strani staršev. Vse se pomete pod preprogo, delavki in ravnateljici. odvisno od stopnje nasilja . pri posredovanju zelo napadalnih dijakov bili s strani šole rešeni dobro. Ga ni. Psihično nasilje nad dijakinjama po družbenih omrež- jih se je službo, ravnateljem in starši. Na naši šo- li ni nasilja , če se kdaj zgodi, gre bolj za verbalno nasilje nasilja, če se kdaj zgodi, gre bolj za verbalno nasilje in ga zelo hitro rešimo s svetovalno službo, zaposlena,bila (ponovno) deležna verbalnega nasilja s strani sodelavca. Sem stopila do tamkajšnjega , da bi na šoli bila prisotna kakršnako- li oblika nasilja , ki ne bi bila ustrezno obravnavana in rešena. Ne spomnim se takega primera. Psihično nasilje nad dijakinjo s strani sošolcev. Prepisa- la se je obravnavo. Neodzivnost ravnatelja na nasilje . varnostnik lahko odstrani nasilnega dijaka, iz šole. Opisala bom primer internetnega nasilja , ko so dijakinjo predstavili kot prostitutko, primera nasilja na šoli. Ne poznam primera nasilja na šoli. Pogovor dijaka z učiteljem, Na naši šoli imamo dobro organizirano, nasilje se pojavlja. Sabo je rešen pri dijakih, ki so kazni po temeljitem razgovoru. Verbalno nasilje nad učiteljico pred celim razredom; di- jak ni priloga b Nasilje primera kraja lastnine v garderobi verbalno nasilje nad profesorjem takoj se vključita socialna . Nisem bila v stiku s slabo rešenimi problemi nasilja na šoli, zato ne morem opisati reševa- nja. ga ni . Psihično nasilje nad učitelji Vrstniško nasilje med dijaki Ponovno – ker o problemih vedo le , kadar učiteljica ni pravočasno povedal- –a za nasilje , še posebej v primeru, ko se je le–to ponavljalo svetovalni delavki. medvrstniško verbalno nasilje med dijaki, predvsem nad šibkejšimi, se odgovora. Osebno se nisem srečal z nasiljem , tako, da ne morem podati kompetentnega pouka, uči se doma, opravlja razredne izpite). Nasilje staršev, očeta nad dijakom. dijak je bil uspešnem reševanju problema. Vsa reševanja nasilja so bila zadovoljivo rešena. prišlo je do . Na športnem dnevu je bilo izvedeno 146 fizično nasilje nad profesorico šole. vpletena dva dijaka sta dobili vzgojni ukrep. Zaradi psihičnega nasilja med učno uro sta bila dva dijaka tik pred izključitve obeh. nič premalo strog ukrep za nasilje nad sodelavko in prepočasno ukrepa- nje, ker poklicne usmeritve (motenje pouka, psihično nasilje , hrup, itd.) med poukom in odmori, ki predolgo vključitev zunanjih institucij. Problemi nasilja so vsi učinkovito rešeni. Ko je dobil dijak morajo imeti vse šole ničelno toleran- co do nasilja . Takojšnje ukrepanje. Ne opazim nobenega na šoli ustrezno rešeni. Ničelna toleran- ca do nasilja . Spletno nadlegovanje sošolke, prijava ni bilo nasilja. V zadnjem obdobju ni bilo nasilja . Dijakinja neupravičeno zmerjala nasilja. V letošnjem letu ni bilo primera nasilja . Pogovor z vpletenimi osebami, vzgoj- ni ukrep, starši s svetovalno službo. Nikomur ne poveš za nasilje , ni vzgojnih ukrepov, ni pogovora s star- ši, s pri odpravljanju tega. Šlo je za medvrstniško nasilje med dvema dijakoma, ki imata odloč- bi zaradi Se ne spomnim primera nasilja izključitev dijakov, ki so bili zelo moteči poklicali policijo. Učitelj izvaja nasilje nas dijaki (jih ponižuje, se jim posmehuje). šolskem letu je bilo precej verbalnega nasilja v določenem oddelku. Veliko se je grozi- lo, malo nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Nasilje in vse rešimo brez problemov. Pri nas ni dosti nasilja na šoli in vse rešimo primerno. Verbalno koncu še moj razgovor z dijakom. Verbalno nasilje dijaka. Razgovor le z razrednikom ni prinesel provociranje dijakov in vrstniško verbalno nasilje Sklic oddelčnega učiteljskega zbora, pogovor vsi učitelji. Na naši šoli nismo imeli primerov nasilja . Pretep dveh dijakov na hodniku: po vseh Ne zaznavam nasilja Najprej pogovor z vodstvom šole. Nato z ni spoštoval pravil. Sodelavec učitelj izvaja nasilje nad učitelji in vodstvom. Nerešljivo .. Tudi izpisan. Obrekovanje sodelavcev (psihično nasilje ) vodstvo bolj kot ne pomete pod predpražnik. . Oba sta dobila vzgojni ukrep zaradi nasilja . Nasilni dijak je še enkrat bil nasilen do takšnega primera, v srednji šoli ni takšnega nasilja , kot je očitno v OŠ dobro smo rešili pro- blem z z meddijaškim nadlegovanjem po FB 147 Problem nasilja je dvojen: – enkratni izbruh (to se rešu- je in v razredu. Izgredi se ne ponavljajo. Reševanje nasilja pri nas poteka relativno uspešno in ute- čeno. V psihologinjo ignoriranje nasilnega dejanja nasilje vplivne mame Ne poznam nobenega problema, problema, kjer je bilo potrebno reševanje nasilja . Se ga ne spomnim. Vodstvo šole je prisluhnilo glede tega zelo specifičen. Na šoli se z nasiljem praktično ne srečujemo, ker je izobraževalni nasilja ki ni bil dobro rešen nisem zaznal nasilja , ki ga ne bi ustrezno rešili Pogovori s dijakov učiteljev preko spleta Verbalno nasilje mame ob vpogledu v maturitetne po- le. Pri tem , O dejanju je bila obveščena tudi polici- ja. Za nasilje dijak ni bil ustrezno kaznovan, z ni bilo pošteno, da se mu je ukradlo am- pak z nasiljem in pretepom je pa dobil vrnjen pred- met in Na šoli učim že dvajset let in se z fizičnim nasiljem dijakov nisem srečala Nimam problemov, oz. pravila. na šoli nimam praviloma proble- mov z nasiljem zgodilo se je v razredu, prof. obvestil drugim, ki bi jih prijela želja po nasilju. Nasilje se je zgodilo, ni se prijavilo, ni se o tem ni ukrepal in podprl učitelja, po verbalnem nasilju nad njim. Aktivno ukrepanje svetoval- ne službe dnevu oz. še v istem tednu. Ne vem Izrazitega nasilja ni bilo. Večji problem je reševanja prestopkov priloga b Nasilje . Takšnega primera za gotovo ni. Na šo- li se nasilje niti ne prepoznava kot nasilje, kaj še- le da bi ni. Na šoli se nasilje niti ne prepozna- va kot nasilje , kaj šele da bi kdo znal in želel reševati šele da bi kdo znal in želel reševati pro- bleme z nasiljem , preprosto se ga dopušča ali celo spodbuja. takšnega problema. Na naši šoli ne pri- haja do nasilja ! nimam teh težav Nisem doživel nasi- lja, zato ne , zato ne morem komentirati. Nisem doživel nasilja , zato ne morem komentirati. Nisem bila Nisem bila vpletena v nasilje in ne morem komentirati. Imam samo en primer staršev, konflikti so prenehali verbalno nasilje med uro, opazke, žaljivke ali vdor nepoznanih in dosledno upošteva pravilnike. Psihično nasilje nad dijaki se prepozno začne reševati, če se 148 izključen po pogovoru Se ne spomnim nasilja Vsak problem se reši z dogovorom, ki ga dijaki tudi s starši in ravnateljem. Vse proble- me z nasiljem smo korektno izpeljali. Rešil ga je skupni bil deležen nasilja na šoli. Nisem bil deležen nasilja na šoli. Nimam takšne izkušnje. Nimam takšne – ničelna toleranca do nasilja Verbalno nasilje nad prof. – pogovor vseh. brez zaključ- ka in tretmajski teoriji. Vsi problemi v zvezi z nasiljem so po mojem mnenju dobro rešeni. Dva dijaka . ne poznam takega primera medvrstniško nasilje Učitelj obvesti vodstvo šole o nasilnem dijaki izključeni. Nad mano je bilo izvedeno nasilje izven šole (pred leti). Matična šola je na drugo šolo. Ga ne poznam. Medvrstniško nasilje v razredu, ko vodstvo ni poklicalo poli- cije in vedenju bolj previden, da šolski delavci nasilja ne zaznamo. Težave z njim imamo že dve šolski o popravljanju škode, tisti, ki je izvedel nasilje je car Izključitev iz šole. Vedno je bil problem osebno praktično nimam problemov v zvezi z nasiljem . Zato so nekatera predhodna vpraša- nja, ki se vprašanja, ki se nanašajo na probleme nasilja , kot, da obstajajo zame protislovna, ker in vodstvu šole). Na naši šoli se reševanje nasilja vedno hitro rešuje, ker je toleranca do nasilja nasilja vedno hitro rešuje, ker je toleran- ca do nasilja ničelna. takojšna pomoč vodstva – opozorilo nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Nasilje do izsiljevanja učitelja. Verbalno nasilje – sklicevanje na pravice, sam pa ni opravil zakaj je dijak drugačen in se ne pretvarja. Nasilje preko spletnih omrežij se ni rešil tako kot bi se sociolog. Rešitev je vedno možna. Jaz osebno nasilja v klasičnem pomenu v 31 letih nisem do- živel. V dijakov, kar je za učitelja tudi neke vrste nasilja , ker manjka želja za gibanjem. Ko je dijak . Dijak je dobil hujši vzgojni ukrep zaradi nasilja nad sošolcema, sprašujem pa se, če je razumel, , ki je telefon vzela. Otrok, ki je izvajal nasilje na šoli je dobil priznanje, da je prvi, ki je razumel. Na šoli ni bilo nasilja. Na šo- li ni bilo nasilja . Ga ni. Je le več slabše rešenih. Eden od dijakov . Eden od dijakov v razredu je izvajal fizično nasilje nad drugim, a je dobil le ukor učiteljskega ni primera pred kratkim ni bilo takega nasilja ni nasilja ni nasilja Nič posebnega. Največji kratkim ni bilo takega nasilja ni nasilja ni nasilja Nič posebnega. Največji problem, na katerega 149 na dvoletnem programu imajo veliko nasilja med dijaki in na relaciji dijak – učitelj. V enem ) in ostali dijaki ter na nacionalni bazi. Ta nasilja se rešujejo, vendar nikoli do konca šolskega razrednika, svetovalne delavke.. ob nastanku nasilja pri pouku. Upoštevanje pravilnika in dodeljen veliko na hodnikih ali pred šolo) Medvrstniško nasilje (različni vzgojni ukrepi za enak ali podoben . Uporaba socialnih omrežij. verbalno nasilje dijakinje nad kolegico učiteljico in dijaki, vzgojni ukrepi, vključitev staršev. Nasilje sošolke nad sošolci – menjava dijakinje v drugi šoli (krajši čas), še ni prišlo do opaznejšega nasilja . bp Takšnega problema – nasilja trenu- tno ne . Trenutno ne poznam posebnega pro- blema – nasilja , ki ne bi bil rešen. soočenje vpletenih , da sobivanje na šoli potrebuje sodelovanje nasilje nad dijakom z dodatnimi učnimi potre- bami s , neopravičeno izostajanje, verbalno nasilje . Ja Problematični dijaki v oddelku, ki nenehno nimam. Sodelavka konstantno vrši verbalno nasilje nad sodelavci, pa se to tolerira, tudi s strani pa izključitev ga ni bilo ga ni bilo Verbalno nasilje NISMO IMELI TAKŠNIH PRIMEROV se vključijo tudi starši. Dijak ob izvajanju nasilja je ustrezno kaznovan z ukorom, vendar se ne priloga b Nasilje dijak kljub temu nadaljuje z izvajanjem nasilja . Medkulturni spor z dijaki različnih le razgovori Medvrstniško nasilje Psihološko nasilje dijaka nad učiteljem Zaradi nasilja je bil prenizek vzgojni ukrep za dijaka, ki je izkazal nasilje do profesorja. Ga ne poznam. Dijak je lo- putal z ga ni bilo Zelo sem vesela, da se s problemom nasilja ne srečujem. ne poznam primera ne poznam in nadzor, da se prekršek ne ponovi. Zaenkrat nasilje na naši šoli uspešno rešujemo in obvladujemo. izkušenj nimam, moje mnenje je, da pri nasilju ni tolerance. Nasilen učenec je bil po v določenem razredu. Medvrstniško psihično nasilje nad dijakom. Hmm. Če reagirajo starši na primer nasilja je dobro rešen. Med vrstniško nasilje , kraja predmetov. Opravljen pogovor z dijaki . Problemi se načeloma dobro rešuje- jo, saj nasilja ne toleriramo. pogosto motenje pouka, 150 reševanja. Predvsem gre za t.i. psihično nasilje . V kolikor so starši močni se hitro zadeva prilagojen učencu in staršem Vsak problem nasilja smo večinoma rešili Ne poznam Ne poznam za povzročeno škodo. Izvedba fizičnega nasilja nad učiteljem, dijak je bil le lažje se, da gre pri dijaku za duševno motenost. Nasilje s strani starša (ko ima starš osebnostne ali ponovila. Učitelj ostane sam v reševanju nasilja v razredu, nihče nima časa ali volje, dijaki Vse vpleteni delujejo konstruktivno. Spletno nasilje : imeli smo predolg reakcijski čas, na- to sicer poteka na šoli reševanje problema psihičnega nasilja mame nad profesorico, ki se rešuje, ven- dar po kamera. Zelo enostavno rešljivo. Dokazovanje nasilja je velikokrat problem. Tisti, ki so nasilje nasilja je velikokrat problem. Tisti, ki so nasilje videli praviloma ne želijo pričati oz. se izgubil samokontrolo, sledilo je verbalno nasilje , nasilnega dijaka je moral iz razreda nisem doživela fizičnega ali verbalnega nasilja , kar ne pomeni da ga ni. Tako, da težko opišem. Dijaki . Dijaka, ki je izvajal nasilja nad drugimi dijaki se ni izključilo. dijak iz nahrbtnika potegnil se s tovrstno problematiko. Večinoma so dijaki nenasilni, sočutni. ukrepamo po pravilniku smo policijo, ki pa se ni takoj odzvala in so dijaki že zapustili šolo. Uvedba alternativnih , ki se je pomiril in so sedaj prijatelji mnogi dijaki NPI, ki potrebujejo celostno pomoč, ker se ne nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Dijaki smo zgladili spor in sedaj uspešno sobivajo Dijaki so pili alkohol na strokovni ekskurziji v dijaka, motenje pouka, verbalno nasi- lje nad dijaki in učiteljem. Ko smo prišli do zadnjega ukrepa, , poklicali smo starše, ki so dovolili da dijaki pod vplivom alkohola pristopijo k pou- ku. Dijak poklicala policijo in zavarovala dijakinjo. Dijaki so mi na avtomobilu zrahljali vijake na v in izven razreda javno ponižuje. 2. Primer: Dijaki zmerjajo profesorje, jim grozijo, da jim bodo na inšpekcijo. Medvrstniško nasilje med dijaki , spor je bil rešen ob posredovanju razrednika , ki so se v zadnjem času dobro reši- li Nasilni dijaki , nesramno obnašanje do spremljeval- cev na Nobenega primera se ne spomnim. Dijaki so motili izvajanje ekskurzije, nato pa z vsemi 3. letnika, ki izvaja psihično nasilje nad dijaki in tudi učitelji. Zaradi premajhne izkušnje pri konfliktu, verbalnem nasi- 151 lju med dijaki nisem bila osebno vpletena, tudi ne kot učitelj odgovoren za vsa dejanja. Samo pogovo- ri med dijaki , starši in profesorji brez konkretnih zaključek zgodbe neuspešna mediaci- ja med dijaki različnih izobraževalnih programov, ker alternativno kazen. medvrstniško nasilje: dijaki so se fizično in psihično izživljali nad 10 dijakov, ki so na šoli povzročali nasi- lje nad dijaki , nad nekaterimi učitelji, uničevali so šolsko ukrep. Nasilno vedenje dijakov na ekskurziji. Dijaki so dobili ustrezen ukor za najtežjo kršitev. resnih posledic. Imela sem občutek, da se ti dijaki sploh ne kesajo, saj so se samo šalili». Rojeni ob reševanju tega problema– sestanek z dijaki , nato s starši. Učinek– kratkotrajen– se je končalo s prepisom žrtev po razgo- vorih z dijaki n njihovimi starši. Na naši šoli ni nasilja, če , ni izrekla kazni, v razredu so se tudi ostali dijaki začeli neprimerno obnašati, saj so ugotovili, kontrole v domu, pritožbe staršev.). Z dijaki sem imela ogromno več težkih proble- mov, ki pa nasilje nad učitelji Vrstniško nasilje med dijaki Ponovno – ker o problemih vedo le najožji delavki. medvrstniško verbalno nasilje med dijaki , predvsem nad šibkejšimi, se največkrat ne delata prek izobraževanja odraslih. Trije dijaki so pretepli enega dijaka, ker jih je stalno priloga b Dijaki pred izključitvijo je sedaj miren v razredu. Dijaki so na hodniku poškodovali zofo. Do da- nes ne je poškodoval. Zofa je bila razrezana in sedaj dijaki nimajo kje sedeti med odmorom v pritlič- ju šole. nasilna do učiteljev in sošolcev. pogovor z dijaki in dana vedno znova možnost dijakom, kljub temu še večjim težavam. Se ne spomnim. Karkoli dijaki storijo, kršijo pravila, so psihično in . glej zgoraj nisem natančno seznanje- na, ker dijaki niso nikoli nasilni do mene Dijak je z bo predavanje o medvrstniškem nasilju, Dijaki so na socialnem omrežju žalili profesor- je in je potekal normalno. V razredu so trije dijaki , je ves čas motijo pouk in uporabljajo med uro policijo. Učitelj izvaja nasilje nas dijaki (jih ponižuje, se jim posmehuje). Vodstvo se 152 : – enkratni izbruh (to se rešuje in reši) – dijaki s težavami v vedenju (tega se ne da reši- ti takoj, . Težavo vidim v tem, da se izpisani izključeni dijaki lahko v novem šolskem letu ponovno vpi- šejo na nasilnega dejanja so bili ogroženi tudi ostali dijaki . Predlagala bi, da je varnostnik prisoten med upošteva pravilnike. Psihično nasilje nad dijaki se prepozno začne reševati, če se sploh zazna. , pri svojem delu nisem ničesar spremenila, dijaki so se morali naučiti. Vendar sem sama še dolgo sprašujemo, koga bomo učili, če bodo dotični dijaki izključeni. Nad mano je bilo izvedeno nasilje šola žal ni imela trdnih dokazov in pooblastil. Dijaki niso kaznovani tako, da bi vsi ostali in oni noče reševati delovnega lista kot ostali dijaki , ampak se zadira in kriči na učitelja ter na vse Na šoli potekajo samo pogovori in nič drugega. Dijaki imajo vse pravice in so zaščiteni. Nam pa lahko dvoletnem programu imajo veliko nasi- lja med dijaki in na relaciji dijak – učitelj. V enem šolskem etične skupnosti (Romi) in ostali dijaki ter na nacionalni bazi. Ta nasilja se rešujejo, ) ne izpiše iz šole. Šola se trudi, da bi vsi dijaki prišli do izobrazbe, socializacije, . Izpis dijaka, ki je nadlegoval sošolca. Dijaki je bil žaljiv do profesorice. Profesorica ga ni Sam se moram ukvarjati s porednimi dijaki , namesto da bi se z boljšimi. Na šoli je bolj nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji Dijaki , svetovalna služba, učitelj le obračun med dijaki Dijakinja kljub opozorilom ni pospravila predmetih (etika, psihologija) Motečih dijaki , ki imajo neprimeren odnos do drugih, ne moremo , pomiritev, alternativni vzgojni ukrep dijaki zamolčijo medvrstniško izsiljevanje, ker se nasilje, kraja predmetov. Opravljen pogo- vor z dijaki in izrečen vzgojni ukrep. fizično nasilje med takega primera Hitro ukrepanje. Nekateri dijaki bi si zaslužili višjo kazen. Konflikt starš – nasilja v razredu, nihče nima časa ali volje, dijaki dobi se večjo moč in elan za ponovitev dejanja. otrok zahtevala preveč. Prav tako so se dijaki obrnili proti njej in poskušali priti na lahek vdala in jim do neke mere popustila, vendar dijaki in starši vseeno pričakujejo lepe ocene za bore 153 priloga b Barbara Japelj Pavešić, Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji v šolah: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja Strokovna monografija Zbirka: Digitalna knjižnica Uredniški odbor: Igor Ž. Žagar (Educational Research Institute & University of Primorska), Jonatan Vinkler (University of Primorska), Janja Žmavc (Educational Research Institute & University of Maribor), Alenka Gril (Educational Research Institute) Podzbirka: Documenta, 16 Recenzenta: Igor Ž. Žagar in Klaudija Šterman Ivančič Oblikovanje, prelom in digitalizacija: Jonatan Vinkler Jezikovni pregled: Davorin Dukič Izdajatelj: Pedagoški inštitut Ljubljana 2020 © 2020 Pedagoški inštitut Zanj: Igor Ž. Žagar ISBN 978-961-270-321-9 (pdf ) http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-321-9.pdf ISBN 978-961-270-322-6 (html) http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-322-6/index.html DOI: https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-321-9 © 2020 Pedagoški inštitut/Educational Research Institute Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=20871683 ISBN 978-961-270-321-9 (pdf ) ISBN 978-961-270-322-6 (html) Document Outline Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16 Vsebina Slike in tabele Priporočila Uvod Opis nacionalne raziskave o nasilju nad učitelji Razlogi za izvedbo študije Metodologija Odziv na vprašalnik Nacionalni dokumenti o obravnavi nasilja nad zaposlenimi v šolah Rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov 1. Pogostost nasilnih dogodkov 2. Kraj nasilnih dogodkov 3. Nasilje staršev nad učitelji 4. Vzroki za nasilne dogodke 5. Nasilje nad učitelji s strani drugih zaposlenih na šoli 6. Odzivi na nasilne dogodke 7. Stališča do pojava nasilja na šoli 8. Ideje za izboljšanje stanja Opisi problemov nasilja na šolah Primeri nasilnih dejanj in vedenja, ki so jih ravnatelji šol navedli kot slabo rešene Primeri nasilnih dejanj in vedenja, ki so jih ravnatelji šol navedli kot dobro rešene Metoda primerjave opisov reševanja nasilnih dogodkov s strani učiteljev Povezanost zaznave nasilja z drugimi kazalci učiteljevega dela Zaključek Viri Priloga A: Konteksti nastopanja značilnih besed, ki opredeljujejo dobro ali slabo rešene primere nasilja na osnovnih šolah Dobro rešeni problemi Slabo rešeni problemi Priloga B: Konteksti nastopanja značilnih besed, ki opredeljujejo dobro ali slabo rešene primere nasilja na srednjih šolah Dobro rešeni problemi Slabo rešeni primeri Kolofon