—TnrAtici^i i *■ Naročnina-a Jugoslavijo: §|| BSsffišP m B| M B m IPik IS E9 11 B| Uredništvo: Ljubljana, (za lno- WkSK g^JOB U EbL—. Ml Gregorčičeva aemstvo: 210 dlnt.za x.leta g| g|| MM |g£ m O i&fr WEmF EJ 25-52. U p r a v a: Gregor- 80 din, za n leta 45 din, VP 1SP \&£jr tifiP TlnfnilTmr w \JiMiBF čičeva ul. 27 Tel 47-61. mesečno 15 din. Tedenska Rokopisov ne vračamo. — Plača ln toži se v Ljubljani : Časopis za trgovino. industrijo. obrf In denarništvo RaCun prl poštnl n™flU* nicl v Ljubljani St. 11.953. Izhaja ggt,yaaS _Ljubljana. sreda 3. januarja 1940___________________________________________Cena 1*50 Veleblagovnice dovoliene Navzlic pravočasnim opozorilom ni bila podaljšana prepoved ustanavljanja veleblagovnic in s 1. januarjem so smejo v Jugoslaviji ustanavljati v velikih mestih veleblagovnice in njih podružnice. Edina ovira je le v lem, da mora dovoljenje za ustanovitev veleblagovnic dali ban. Trenutno bo morda ta ovira zadosti močna, da ne dobimo v Ljubljani veleblagovnic, toda ta varnost je le trenutna. Prav lahko se zgodi, da se bo ustanovitev veleblagovnice tako spretno pripravila, da jo bomo imeli, še preden se bomo prav zavedli. V izvršenih dejstvih se tuji kapital izvrstno spozna. Ne gre pa le za lo, da je sedaj ustanavljanje veleblagovnic načelno dovoljeno, temveč stvar je v tem, da zopet ni bilo ustreženo eni najbolj enotni' zahtevi vsega jugoslovanskega trgovstva. Vsi trgovci Jugoslavije, naj bodo Srbi, Hrvati ali Slovenci, so z največjo solidarnostjo zahtevali, da se prepove vsako ustanavljanje veleblagovnic. Zbornice so nato to zahtevo tudi natančno formulirale in izdelale načrt uredbe o prepovedi veleblagovnic. Ni bilo torej treba nič drugega, kakor da se od vseh zbornic Jugoslavije izdelana uredba sprejme, podpiše in objavi v s Službenih novinahc. Mislimo, da J’i ?o.moglo to tudi brez vsake nemirnosti zgoditi, saj je dovolj garancije, da je stvar dobra, če jo priporočajo vse gospodarske zbornico v državi. Visoka avtoriteta, ki jo uživajo naše zbornice zaradi svojega umerjenega, objektivnega in vedno globoko preudarjenega dela, pač zadostno jamči, da ne priporočajo zbornice nekaj slabega. Tembolj neumljivo je zato, da splošni zahtevi vsega jugoslovanskega trgovstva ni bilo ustreženo. Se bolj pa se moramo temu ču-diti, če pomislimo, komu v korist se ni podaljšala prepoved o ustanavljanju veleblagovnic. Te ustanavlja pri nas edino tuji kapital. V boju zaradi veleblagovnic je bila zato fronta interesentov silno jasno postavljena. Na eni strani vso domače nacionalno trgovstvo, na drugi strani tuj kapital. Za nacionalnega človeka je bilo s tem takoj jasno, kako so mora opredelili: edinole za stališče domačih nacionalnih trgovcev in proti interesom tujega kapitala. Zo samo to dejstvo, da gre pri veleblagovnicah za interese tujega velekapitala proti interesom domačih ljudi, tb moralo zadostovati, da se veleblagovnice absolutno prepovedo. Kljub temu so to ni storilo! In to v času, ko se zahtevajo od nacionalne trgovine najtežja bremena in ko preživlja vsa naša domača trgovina težko krizo. Niti v eh časih se njeni interesi niso upoštevali. Res ne razumemo tega neupoštevanja interesov naše na-('Obalne trgovine! Ob vsaki pri-1'1 f° v°ndar naši trgovci, v polni ri..Si°ri,i svoi° dolžnost. Še v , , nJl številki smo objavili rezul-akcije slovenskega trgovstva za nase obmejno šolstvo. Nad 100.000 IIlai'jev je dala ta akcija. A kje so vse druge žrtve slovenskega ‘govstva za razna nacionalna in d obrodelna društva. Ni tombole v deželi,^ ki je ne bi v prvi yrsfi omogočili trgovci s svojimi darili, n v Beogradu? Kako silno zaosta-0 bi bilo vse kulturno življenje prestolnice, če ji ne bi dalo številne in bogate zadužbine trgovcev hrame in sredstva za pospeševanje kulturnega življenja. Enako pa je tudi hrvatski trgovec vedno storil svojo dolžnost do naroda. Sedaj pa naj nam kdo navede, kaj je koristnega storil za napredek našega naroda tuji velekapital! Kje je le en kulturni dom, ki je bil zgrajen z denarjem tujega velekapitala? Kaj imajo od njega naša društva? Kje se vidi njegova podpora? Tuji velekapital zbira pri nas lo sredstva, da jih iznaša iz naše države v tuje, da tam oplajajo gospodarsko in kulturno življenje! A temu tujemu velekapitalu se je ustreglo, domačim nacionalnim trgovcem pa ne! V tem je vsa usodnost napake nepodaljšanja prepovedi o ustanavljanju veleblagovnic.^ To neupoštevanje interesov domačega gospodarstva mora ljudem vzeti dobro voljo in zmanjšati njih požrtvovalnost. A ravno v sedanjem času je tako nujno potrebno, da imajo gospodarski ljudje polno dobre volje in polno požrtvoval- nosti, ker drugače sploh ne morejo dati tega, kar država od njih zahteva. Zato kljub vsemu upamo, da bo vendarle še izdana prepoved o ustanavljanju veleblagovnic in da se ni prepoved podaljšala samo zato, ker so bili odločujoči Cini-telji prezaposleni zaradi težkih gospodarskih vprašanj, ki so nastala zaradi napete mednarodne situacije. Zato še upamo, hkrati pa dostavljamo, da ne bi bilo v korist državne misli, če bi bilo celo lo zadnje upanje honorirano z razočaranjem. Nova davčna reforma Nova davčna bremena razdeljena preveč enostransko Stara resnica je, da pomeni vsaka davčna reforma, ki se izvede na podlagi predlogov finančnega ministra, zvišanje davčnega bremena. Zlasti v sedanjih časih, ko so se naloge državo zaradi napete zunanje politične situacije silno povečale, je bilo treba računali s tem, da bo nova davčna reforma pomenila tudi večje davke. Gospodarski ljudje so s tem tudi računali, vseeno pa niso računali s tem, da jim bo prinesla davčna re lorma tako huda bremena. Davčna reforma je danes prvo vprašanje, ki zanima vse gospodarske ljudi in vsa druga vprašanja so stopila pred tem vprašanjem v ozadje. To je tudi naravno, saj nalaga sedanja davčna reforma mnogim podjetjem da ko velika bremena, da je naravnost ogrožena njih eksistenca. Kakor rečeno, ni nihče pričakoval, da bi nova davčna reforma zmanjšala davčna bremena. Pač pa je vsakdo pričakoval, da bo davčna reforma vsem državljanom sorazmerno njih gospodarski sili naložila enaka bremena. Če je že položaj taksen, da zahteva varnost države večje davke od državljanov, potem naj to breme nosijo tudi vsi državljani, razen seveda onih, ki sploh nič nimajo. Tega načela pa se nova davčna reforma ni držala, temveč je prinesla nekaterim znatne davčne olajšave, zato pa drugim naložila nova bremena. Tako so vsi kmetje oproščeni zem-ljarine, če ne znaša čisti katastrski dohodek njih zemljišča več ko 1000 din. Praktično se pravi to, da so skoraj vsi kmetje oproščeni zeml ja rine. Mnenja smo, da gre ta naklonjenost do kmetskega ljudstva le malo predaleč. Kajti težko si je misliti, da bi država mogla zbrati potrebni denar, ce 80% vsega prebivalstva oprosti davčne dolžnosti. Da bi moglo ostalih 20 odstotkov prebivalstva, med katerimi pa so revni sloji tudi v znatnem številu, nadoknaditi ves ta izpadek, je le malo verjetno. Vse pa kaže, da ta velikanska olajšava za kmetske posestnike ni bila niti potrebna, niti stvarno utemeljena. Naš kmetovalec je preživljal najhujše čase v I. 1032. in 1033., ko so bili njegovi pridelki skoraj brez cene. A celo takrat je mogel plačali kmet davek. Danes pa, ko so dosegle cene kmetskih pridelkov mnogo višjo ceno, ko so nekateri pridelki naravnost pretirano dragi, je tem manj upravičeno, da se davki kmetu popolnoma brišejo. Vsaj neko priznavalnino bi moral plačati tudi vsak kmetski posestnik in In je šla darežljive,st vlade vsekakor predaleč. To je zlasti jasno, če upoštevamo, da ni bil deležen nobene davčne olajšave delavec, ki je dostikrat v mnogo slabšem položaju ko kmetovalec. Če se je hotelo prizanesti socialno šibkejšim slojem, potem bi se moralo priznati vsem, ki so enako revni, ne pa samo onim, ki pripadajo kmetskemu stanu. Ni treba posebej pripomniti, da ne poudarjamo to načelo enakopravnosti iz kakšne averzije proti kmetu. Mi v polni meri cenimo njegov težaven položaj in njegovo ležko delo, ki je temelj vsega našega gospodarstva. Kavno zato pa je tudi nemogoče, da bi bil ta najmočnejši stan popolnoma oproščen svoje davčne dolžnosti. Je pa tudi vprašanje, če bo imela davčna reforma za kmetovalce same tako ugodne posledice, kakor se je računalo. Če bodo morala vso pezo zelo zvišanih davkov nositi skoraj izključno trgovska in industrijska podjetja, potem je neizogibno, da se bo draginja povečala. Nemogoče je, da se ta nova in čezmerna bremena ne bi prevalila na vse prebivalstvo in tudi na kmetsko, prebivalstvo kot na najštevilnejše. Posledica enostranske davčne olajšave za kmeta more biti torej ta, da bo sedaj kmet dra-že plačeval izdelke, ki jih potrebuje. Ponovila se bo stara stvar, kakršna se je zgodila s kmetsko zaščito. Kmet je z njo sicer dobil zaščito, njegov kredit pa je bi! ubit. Sedaj pa je kmet oproščen zemljarine, zato pa bo doživel novo draginjo. Vprašanje je, kdaj je bilo za kmeta bolje. Posebno pa je zadela davčna reforma vsa podjetja s tem, da volja za staro poslovno leto. Vsa kalkulacija se je vršila v preteklem letu na čisto drugi podlagi, kakršna pa je ustvarjena sedaj z novo davčno reformo. Seveda razumemo, kaj je bil glavni razlog za to obdačevanje v nazaj, ker se je jiač finančna uprava bala, da bi mogla podjetja že prilagodili se reformi. V novi davčni reformi je ost, ki kaže glavni namen vse reforme, podana tako jasno, da je ta razlog takoj viden. To se vidi tudi iz kazni, ki jih določa nova davčna reforma celo za nezadostne in ne popolnoma pravilne prijave. Vsak davčni zavezanec mora v bodoče v osmih dneh dati davčni upravi vsak zahtevani podatek. Če tega ne stori, se kaznuje z globo od H) tisoč do 100 lisoč din, in sicer za vsak ne-podan podalek posebej. Dejansko more tako davčna uprava zahtevati od davčnega zavezanca vsak dan nove podatke in davčni zavezanec ji mora odgovarjati ali pa ga doleti naravnost horendna kazen. Da je ta v resnici horendna, se vidi tudi iz tega, da se po novi davčni reformi smatra vsakih 50 din kazni enako enemu dnevu zapora. Kdor torej ni poslal zahtevanega podatka, more biti za ta prestopek kaznovan z globo do 100.000 dinarjev, ki pomenijo 2000 dni zapora. Velik zločinec je treba biti, da kazenski zakon določi takšno kazen. Kdor pa utaji le najmanjši del dohodkov, plača celo 200.000 dinarjev globe, poleg tega zapade še po § 142. zakona na dve leti zapora. Tako visoke kazni so pač več ko pretirane in hkrati dokaz, da smatra naša finančna uprava, da je davčna morala čislo na tleh. Nova davčna reforma je zlasti naperjena proti večjim podjetjem in posebej še proti tujim. Nekaj upravičenosti ie v tem, ker mnoga velika tuja podjetja so se znala davčni dolžnosti zelo spretno odtegovati. Prav zato pa ni bilo treba, da bi šla davčna reforma predaleč in pritisnila vsa podjetja brez izjeme lako, da mnoga lega pritiska ne bodo mogla vzdržati. Esi modus in rebus, pravi latinski pregovor in tudi davčna reforma se mora po tem ravnati. Zlasti pa, če hoče dvigniti davčno moralo, kar bi moral biti vsaj postranski namen vsake reforme. Bojimo se pa, da nova davčna reforma tega namena ne bo dosegla, temveč davčno moralo še poslabšala. Kadar gre za eksistenco podjetij, se ta branijo z vsemi sredstvi. V težavni položaj pa bodo prišlo tudi banovine, ki ne bodo mogle več pobirati'doklad od zemljarine, a po novi drugi uredbi tudi ne trd alkoholnih pijač. Kje in kako naj banovine ta izpadek nadomestijo, je uganka, ki je še čisto nerešljiva, kajti jasno je, da so doklade vsaj v Sloveniji že previsoke in bi vsako povišanje doklad pomenilo katastrofo. Nujno je zato, da se davčna reforma revidira, da bodo dohodki države povečani, ne da bi bila eksistenca mnogih podjetij ogrožena. Naiveiia tiskarna v Evrop Zopet smo čilali v naših listih slavospeve, da je nova državna tiskarna v Beogradu četrta največja tiskarna v Evropi, takoj za ono v Londonu, kjer se tiskajo : l)aily Mailc, za berlinsko Ullsteinovo in pariško, ki tiska LTllustration«. Če pa bo nova tiskarna v Beogradu še opremljena z vsemi stroji, da bo sploh največja v Evropi. S ponosom ponatiskujejo naši listi to izjavo, ki jo je dal neki visok gospod. Prav odkritosrčno se čudimo, da ne čuti noben list, ki ponatiskuje to izjavo, kako je prav za prav ta izjava nepremišljena in kako silno neobjektivna. Vendar je smešno, da bi imel Beograd ali pa ka- Tiskarska proizvodnja pri nas vendar ni niti primeroma na tej stopnji kot v Franciji, Nemčiji, Angliji in Italiji in tudi biti ne more. Ne glede na to, da je naša država po številu prebivalstva mnogo manjša od prej navedenih velesil, imamo mi še tako velik odstotek analfabetov, da je kar smešno, čo paradiramo z največjo tiskarno. Na eni strani okraji s 00 in več odstotki analfabetov, na drugi strani pa največja tiskarna v Evropi. Zopet se je izkazala ona nesrečna resnica, da so oči večje kot želodec. Kakor pravi otroci se postavljamo s stvarmi, ki jih ne zmoremo. Ne največja tiskarna v fiv- tero koli drugo mesto v Jugosla- ropi, temveč največja domišljavost, vi ji največjo tiskarno v Evropi. | ki je mogoča. Trgovski koledar za 1.1940 26. letnik je dosegel žo letos »Trgovski koledar«, ki ga izdaja v zelo lični obliki Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani iu ki ga vsa zadnja leta spretno ureja naš znani gospodarski publicist Fran Zelenik. Vsako leto prinaša »Trgovski koledar« novo gradivo, ki se lopo izpopolnjuje z gradivom prejšnjih letnikov. Kdor hrani Trgovske koledarje; — in lo priporočamo vsem — ima v njih zbrano dragoceno gradivo, ki mu daje obsežna pojasnila o davčnih vprašanjih, blagoznanstvu, sestavljanju bilanc, knjigovodstvu itd. Poleg tega objavlja »Trgovski koledar redno številne praktične nasvete, ki so vsi vzeti iz življenja in zato tudi v resnici poučni. Letošnji Trgovski koledar , prinaša zopet rolo vrsto za vsakega trgovca zelo važnega gradiva. Predvsem naj opozorimo na izčrpna davčna pojasnila, ki so letos sc posebno aktualna. V zvezi s temi pojasnili je treba omeniti tudi razne podatke glede plačevanja taks, zavarovalnih prispevkov. Od druge vsebine naj zaradi pomanjkanja prostora omenimo lo nekatere naslove: komisijska trgovina, podatki o razni pločevini in železu, lepiva za kovine, davčni odpisi, kontrola izvoza, kaj je in kako nastane pogodba, kako so določi sladkoba mošta z navadno tehtnico, pravila o vkladanju svežega sadja, trgovska zastopništva, borzne uzance, poštna tarifa, drž. prazniki in cela vrsla tehtno preudarjenih praktičnih nasvetov. Že ta kratka navedba vsebine dokazuje, da ima tudi letošnji Trgovski koledar vse odlike prejšnjih. Toplo priporočamo vsem trgovcem in pomočnikom letošnji Trgovski koledar , in to ne le zaradi njegove bogate vsebine, res nizke cene ler ročne oblike, temveč tudi zato, ker s tem pokažejo svojo stanovsko zavednost. Trgovec naj uporablja »Trgovski koledar«! ^edno nove pritožbe zaradi soli , Mnogo smo /e pisali o soli, toda »e vedno ne zadosti, kakor doka-»ujejo nove pritožbe, ki jih dobivamo. Zlasti so številne v zadnjem »asu pritožbe, ker ni dobiti drob-Ine soli, temveč dobivajo trgovci 'le debelo sol. Odjemalci se potem seveda ne jeze na monopolsko 'upravo, temveč na trgovce, ki so osami do skrajnosti nejevoljni zagradi nereda. Druga stalna pritožba je zaradi živinske soli. Zakaj ne smejo te prodajati tudi maloprodajalci? Ci-teto po nepotrebnem izgubljajo zaradi tega ljudje čas in se jeze, ker morajo tudi več kilometrov daleč da dobe živinsko sol. Naj se vendar že enkrat ta stvar uredi, ker res ne gre, da se ma-lloprodajalcem dela škoda, vrhu /tega pa še kupovalcem soli ne-(potrebna pot. Davčne napovedi Davčna uprava razglaša: V roku oil 1. do 31. januarja 1940. morajo vložiti napovedi na [predpisanem tiskanem obrazcu 1. za pridohnino: davčni zavezanci pridobnine in posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11 zakona o neposrednih davkih; 2. za davek na poslovni promet: a) pavšalisti splošnega in skupnega davka na poslovni promet in davka na luksus; b) knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet. Ti morajo vložiti letne prijave ter napovedati promet minulega leta 1939. 3. Za rentniiio; davčni zavezanci, ki niso obda-čeni po kaki drugi davčni obliki od dohodkov na obrestih, rentah in drugih imovinskili predmetih. Prijaviti je dohodke iz leta 1939. Kdor napovedi ne vloži v roku od 1. do 31. januarja 1940., bo plačal kazen 3% odmerjenega osnovnega davka, a 10% kazen, če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v roku osmih dni. Dobiček družbe Trepča izkazan za 80-22% manjši V Londonu je bila te dni redna glavna letna skupščina delničarjev družbe Trepča Mineš Ltd. Poslovno poročilo družbe navaja, da je zaradi rudarske stavke, (ki pa bi jo družba lahko preprečila), padla proizvodnja rude od <555.890 na <510.073 ton. Proizvodnja svinčenega koncentrata je padla od 72.989 na (55.501 ton ali za 1018%, proizvodnja cinkovega koncentrata od 70.120 na 53-182 ton ali za 24-16%, proizvodnja pirita je znašala 85.072 ton, bakrenega koncentrata Je 2101 tono. Stroški proizvodnje ene tone rude so se zvišali od 19 šil. 10 penijev na 20 šil. in 1 peni. iV te stroške pa davki niso vračunani. Davkov je plačala družba lani 417.745 iuntov, v prejšnjem poslovnem letu pa le 88.440 funtov, to je za 29.309 funtov ali za 33-14 odstotkov več. Čisti dobiček je kljub le (5-11% padcu proizvodnje družbe padel od 202.139 na 40.091 funtov. Čisli dobiček je torej padel za 80 22%, kar je pač več kot veliko. Družba zato za lani ne bo izplačala nobene dividende, dočim jo je lani izplačala 10%, za 1. 1936./37. pa celo 30%. Od čistega dobička družbe je določeno 28.300 funtov ali nad GO milijonov din za davčne rezerve. Radijska poročila graške postaje v slovenščini Nemški konzulat v Ljubljani nas naproša, da bi objavili, da oddaja nemška radijska postaja v Gradcu poročila v slovenskem jeziku vsak dan od 17‘45 do 18-00, od 19'00 do 19-15 in od 22-45 do 23. Vlaganje davčnih Razglasi davčne uprave K vlaganju davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka po členu 59./II, davka na samce, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka pavšalcev za davčno leto 1940. je izdala davčna uprava naslednji razglas: Redna pridobnina Vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so zavezani pridobnini, so dolžni zaradi odmere pridobnine za leto 1940. vložili v roku od 1. januarja do 31. januarja 1940. napovedi o čistem dohodku, doseženem v poslovnem, davčnemu letu 1940. predidočem letu. Napoved se mora vložiti za vsak objekt in prav tako za vsako vrsto poslovanja posebej. N. pr. če trgovec vodi svojo trgovino v centrali in filijali, mora vložiti eno napoved za centralo, a drugo za filijalo (podružnico). Ali: če se krojač bavi tudi s prodajanjem gotovih oblačil, tedaj mora vložiti posebej napoved dohodkov od obrti in posebej dohodkov od prodaje gotovih oblačil. Rudarska podjetja, ki so temu davku zavezana, morajo vložiti posebno napoved za vsak rudnik in posebno za vsak samostojni rov. Napoved morajo vložiti tudi one osebe, ki so jk> členu 4(5. zakona oproščene plačanja tega davka. Napovedi ni treba vložiti onim davčnim zavezancem, ki plačajo pridobnino po stalni postavki iz člena 59. zakona o neposrednih davkih. Davčna podlaga je: enoletni čisti dohodek podjetja, poslovanja, po-slovnice in poklica, dosežen v preteklem poslovnem letu pred davčnim letom. Čisti dohodek je: bruto-dohodek, zmanjšam za izdatke, ki so potrebni za izvrševanje podjetja, poslovanja ali poklica (člen 54. zakona). Izdatki, ki niso v zvezi s poslovanjem, se od bruto-dohodka ne morejo odbiti (člen 55. zakona). Koristno je za same davčne zavezance, če napovedi priložijo potrebna dokazila, posebno začetni in zaključni inventar oziroma račun bilance in račun zgube in dobička, korespondenco in podobno, ako vodijo redne trgovske knjige; nadalje potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank in zavodov ter vse drugo, s čimer bi mogli polnoveljavno dokazovati točnost prijavljenih jjodatkov. Obrtniki naj v napovedi izjavijo, če se morda istočasno ne pečajo tudi s prodajanjem gotovega nakupljenega blaga, če morda uporabljajo stroje na pogon, in koliko pomočnikov zaposlujejo v svoji obrti. Podjetniki, ki delajo v akordu, morajo to v napovedi navesti. Po členu G. zakona o davku na samce morajo davčni zavezanci pridobnine navesti v svoji napovedi, če so samski, vdovci brez otrok, oziroma ločeni, in koliko so stari. Družabniki posameznih podjetij, v kolikor so zavezani davku na samce, morajo v napovedi navesti tudi delež, ki z njim v podjetju sodelujejo. Napoved za odmero posebnega davčnega dodatka po členu 59./II zakona o neposrednih davkih Vsi davčni zavezanci pridobnine, ki so razen pridobnini zavezani tudi plačanju posebnega davčnega dodatka jm> členu 59./1I zakona o neposrednih davkih, morajo v davčni napovedi pridobnine in sicer v posebnih, za to določenih rubrikah, napovedati tudi skupni bruto-prumet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom. V smislu omenjenega zakonskega predpisa so zavezani plačanju posebnega davčnega dodatka: a) ona industrijska podjetja, ki svoje blago prodajajo neposredno potrošnikom preko svojih podružnic, prodajaln in komisijouarskih skladišč ali pa preko tretjih fizičnih ali pravnih oseb; b) ona trgovska in obrtna podjetja, ki imajo poleg glavne po-slovnice še podružnice (prodajalne) za prodajo blaga neposredno potrošnikom; c) vsi veliki magacini (veleblagovnice), t. j. ona podjetja, ki prodajajo neposredno potrošnikom mnogovrstno blago, ki po svoji naravi spada v razne izdelovalne in trgovske panoge. Vsa ta podjetja so pod navedenimi pogoji zavezana posebnemu davčnemu dodatku, če in kadar njihov celotni brulo-proinet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom, preseže 1,000.000 din. Pod celotnim prometom je treba razumeti ne le promet, opravljen s potrošniki, ampak tudi ves ostali promet, opravljen v tuzemstvu in inozemstvu, in to tisti, ki ga je opravilo podjetje samo (centrala), kakor tudi oni, opravljen od vseh njegovih podružnic (prodajalnic). Kdor ne vloži napovedi v roku, ki je odrejen v tem pozivu, plača kot kazen 3% odmerjenega osnovnega davka in posebnega davčnega dodatka, a 10%, če napovedi niti na osebni pismeni poziv ne bi vložil v roku osmih dni. Oni davčni zavezanci, ki prodajajo kozmetična sredstva, morajo v svoji napovedi navesti tudi znesek, ki odpade od celotnega opravljanega bruto prometa na promet s kozmetičnimi sredstvi, da bi se mogle odmeriti doklade za narodni sanitetni fond. Napoved za odmero davka na poslovni promet in davka na luksus pavšalcev V istem, zgoraj naznačenem roku so dolžni intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom ni znašal več kot 309.000 din. in ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka na |x>slovni promet, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom ni znašal več kot 500.000 din, vložiti skupaj z davčnimi napovedmi pridobnine tudi posebne na|»ovedi o poslovnem prometu, opravljenem v preteklem letu. Kakor davčne napovedi za pridobnino, tako se tudi te napovedi vlagajo za vsako poslovanje in vsako poslovnico posebej. Davčna podlaga davka na poslovni promet je vrednost opravljenega prometa s stvarmi in uslugami. V podlago se računa tudi oni promet, ki je opravljen brez plačila in sicer, kadar se vrši s prenosom iz lastnega podjetja za osebno in domačo porabo. Od podlago za plačanje tega davka se ne smejo odbiti postranski stroški (embalažni, zavarovalni, prevozni, obresti itd.), odbijajo se pa državne in samoupravne trošarinske dajatve. Promet, ki je zavezan skupnemu davku, se mora v napovedi prijaviti posebej za vsako davčno tarifno postavko. V davčnih napovedih davka na poslovni promet morajo davčni zavezanci, in sicer v za to določenih rubrikah, napovedati istočasno tudi promet s predmeti, ki so zavezani plačanju davka na luksus. Ta promet naj prijavijo porazdeljeno po vrstah blaga, ki je zavezano temu davku. Opozarjajo se davčni zavezanci, da napovedi za prometni davek vložijo pravočasno, ker morajo sicer oni, ki tega ne store, plačati kazen iz člena 137. zakona o neposrednih davkih. Davčne prijave pridobnine kakor tudi splošnega in skupnega davka na poslovni promet izpolnjujejo in vlagajo: 1. lastnik poslovnice ali |>odjet-ja, oziroma oseba, za katere račun se poslovanje vrši; 2. v primeru zakupa zakupnik, 3. za maloletne njihovi starši oziroma varuhi; 4. za mase njihovi zastopniki; 5. če je podjetje v posesti več oseb, potem te vse skupaj. Napoved vloži lahko tudi druga oseba po posebnem ali splošnem polnomočju davčnega zavezanca. če davčni zavezanec namenoma, da bi se izognil plačanju davka, da v davčni napovedi pridobnine oziroma davka na poslovni promet neresnične izjave, ki bi zaradi njih mogla nastati popolna ali delna davčna prikrajšba, oziroma, ako utaji kak vir dohodkov ali del premoženja, ki je njegov dohodek zavezan davku, odgovarja za utajbo v smislu člena 142. zakona o ne-posrednih davkih. Napoved se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na katere teritoriju se nahaja poslovnica. Če je davčni zavezanec nepismen, ali pa ne zna izpolnili napovedi, lahko da napoved na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi. Obrazec davčne napovedi se dobi pri davčni upravi ali pa pri občim' za ceno 1 din po kosu. Z nairtom o /e vse nezado Kakor smo že poročali, je izdelal posebni pododbor v ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje načrt uredbe o kontroli cen. Po tem načrtu bi se ustanovila nova organizacija z vrhovnim komisarjem za cene na čelu. Ta komisar bi bil naravnost diktator za cene. Proti njegovim odredbam bi bila le po nekih posebnih pogojih mogoča pritožba na ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje. Ta načrt je vzbudil v vsej gospodarski javnosti velik odpor. Zlasti pa je vsa gospodarska javnost proti temu, da bi ministrstvo za socialno iioliliko kontroliralo cene, ker je baš to ministrstvo za takšen posel najmanj primerno. Pri cenah ne gre le za socialno zaščito širokih potrošniških slojev, ker mora imeti kontrola cen mnogo večje naloge: da zaščiti narodno gospodarstvo, da zaščiti dinar in javne finance. Z drugimi besedami: Kontrola cen se mora izvajati zaradi javnih državnih in nacionalnih interesov. Za kontrolo cen je poklicano edinole trgovinsko ministrstvo. Če se kontrola cen uvede, potem je treba to kontrolo tudi dobro pripraviti. Cene pa sinejo kontrolirati le tisti, ki dobro poznajo vse pogoje trgovine, ki poznajo njeno povezanost z industrijo in obrtom ter tudi vplive zunanjih trgov na našo trgovino. Nikakor ne gre, da bi se kar kratkomalo predpisovale cene, temveč se sme to zgoditi le na podlagi dobrega poznavanja pogojev trgovine. Kontrola cen pa bi se smela izvajati tudi le s sodelovanjem praktičnih gospodarskih ljudi, ker drugače bi se moglo zgoditi, da bi kontrola cene sicer znižala, zalo pa trgovino čisto ubila. Oglašujte v »Trg. listu«! Politične vesti V francoskem senatu je imel Daladier pred izglasovanjem proračuna velik govor, ki je s svojo odločnostjo napravil močan vtis ter bistveno pripomogel, da je bil proračun sprejet soglasno, bala-dier je naglasil, da je Francija sicer vedno pripravljena skleniti mir, toda le pod pogojem, da dobi pozitivna materialna jamstva za svojo varnost in za spoštovanje pogodb v Evropi. Nadalje je Daladier naglasil, da se bo morala no-va Evropa organizirati na širši podlagi in da je treba misliti na federativne zveze med mnogimi evropskimi državami. Angleški kralj je na seji kronskega sveta podpisal ukaz, s katerim se razširja vojaška obveznost do 28. leta. S tem se bo povečala angleška vojska za 2 milijona mož. Do konca 1. 1940. bo imela Anglija na ta način pod orožjem 4 milijone mož. V zavezniških državah je bil ta ukrep sprejet z velikim zadovoljstvom kot dokaz, da obe zavezniški velesili ne bosta popustili. Hitler je čestital Mussoliniju k novemu letu poudarjajoč željo, da bi zavezniška Italija dosegla tudi v bodoče popoln uspeh. Mussolini pa je v svojem odgovoru poudaril zeljo, da bi obe zavezniški državi dosegli svoje cilje. Belgijski senat je z 90 proti 27 glasovom sprejel zakonski načrt, ki nalaga visoke davke na vojne dobičke. Hkrati je bila s sprejemom tega zakonskega načrta izrečena Pierlotovi vladi zaupnica. Angleška vlada namerava uvesti obvezno pred vojaško vzgojo mladine od 17. do 20. leta. Angleži poročajo, da. so bili 3 angleški bombniki na Severnem morju napadeni od 12 nemških letal tipa Messerschmidt. Kljub premoči so sprejeli bombniki boj ter sestrelili eno nemško letalo, dve pa prisilili, da sta se spustili. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno, eno pogrešajo, eno pa se je vmilo v domačo bazo. Velika Britanija je začela delati ladje, ki se ne bodo mogle potopiti niti s torpedi niti z minami. Te ladje je izumil inž. Jurkovič, ki je zgradil tudi največjo francosko trgovsko ladjo »Normandie«. Nemčija je začela graditi male 150tonske podmornice. V pariškem diplcmatskem svetu se trdi, da bo Nemčija v kratkem zahtevala od Danske sklenitev podobne pogodbe, kakor so jo morale skleniti t.. P Iške države s Sovjetsko Rusijo. Trdi se, da je nemško poveljništvo mnenja, da mora zaradi novega razvoja vojne dobiti pomorska in zračna oporišča na Danskem. V skandinavskih državah izjavljajo, da so ostale vse tri skandinavske države strogo nevtralne, čeprav odhajajo iz vseh treh držav prostovoljci v Finsko. Švedska, Norveška in Danska se zlasti boje odkrito nastopiti proti Sovjetski Rusiji, ker bi mogle s tem priti tudi v direkten konflikt z Nemčijo, dočim pa ni gotovo, da bi zavezniki nudili pravočasno pomoč. _ Sovjetska ofenziva na Karehjski ožini se je začela po veliki artilerijski pripravi. Kljub veliki premoči po niso mogle sovjetske čete nikjer prebiti Mannerheimove črte. Sovjetske čete so imele strahovite izgube. Novi vrhovni poveljnik sovjetskih čet Štern je bil tudi žc odstavljen. Na severu pri 1‘ečengi je silen mraz ustavil vse operacije. Temperatura je padla na —40». Na bojišču pri Tolvajarviju so dosegli Finci po tridnevni bitki veliko zmago. Ameriški tisk primerja to zmago z nemško zmago pri Tannenbergu. Finci so tu ujeli nad 10.000 sovjetskih vojakov. Finski smučarski »Bataljon smrti« je po finskih poročilih na več mestih razdejal železniško progo v Murmansk. 150.000 novih vojakov so poslali sovjeti na fronto, in sicer večinoma iz Sibirije in Kavkaza, ker so te čete vajene mraza. Švedski prostovoljci bodo kmalu posegli v boje. Predsednik finske republike je izjavil, da bodo ti prostovoljci pokazali, da znajo prav tako hrabro braniti svobodo ko finski. Stalin je dal po angleških vesteh državnemu komisarju za težko industrijo Kaganoviču rok do 10. januarja, do katerega mora doseči, da se stavke v sovjetskih tovarnah nehajo, če se mu to ne bi posrečilo, bo moral odstopiti s svojega mesta. . . V Moskvi je b»la podpisana sov-jetsko-japonska pogodba, s katero se ureja ribolov v sovjetskih vodah ter vprašanje mandžurske železnice. Urugvajska vlada je dala nemškemu parniku »Tacomi« ultimat, da v 24 urah zapusti Montevideo ali pa bo internirana. Ker ni ladja odšla, je bila internirana. Denarstvo Kdor napovedi ne vloži v roku, I določenem v tem pozivu, plača kot kazen 3% odmerjenega osnovnega davka, a 10% če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v roku osmih 1 dni. Davčnega zavezanca, ki namenoma, da bi se izognil plačanja I davka, da v napovedi neresnične Seja plenuma Narodne banke je bila 29. decembra pod predsedstvom guvernerja dr. Protiča v Beogradu. Na seji se je razpravljalo o poslovnem uspehu Narodne banke v preteklem letu ter o tekočih vprašanjih. Sklenjeno je bilo, da bo znašala dividenda za delnico 400 din, od česar pa se odbije davek na dividende, ki je z davčno reformo prav znatno povečan. Na seji je bil tudi izvoljen izvršni odbor Narodne banke za leto 1940. V eksekutivo so bili izvoljeni oz. so njeni člani: guverner in oba podguvernerja, Ivan Avsenek iz Ljubljane in Ljuba Mihailovič iz Beograda. Prijave zaradi plačanja rentnme i vsak napredek nemogoč. In tako Vse osebe, ki imajo dohodke od I se je dogajalo, da so naši kmeto premoženjskih predmetov in pre- valci, naši delavci, naši obrtni moženjskih pravic, so dolžne te I ki, trgovci in industrialci delali, dohodke napovedati v roku od I ustvarjali vsako leto nove vred-1. januarja do 31. januarja 1940. note, kljub temu pa smo ostajali Rentnina se plača na dohodke vedno na isti stopnji, naš narodni od premoženjskih predmetov in I dohodek pa je celo padal, premoženjskih pravic, ki niso za-1 Kljub vsem težkim razočara vezani zemljarini, hišnemu davku, njem so gospodarski ljudje še na- Hffl&.rr1*!1"? ™>'“•****• v . * 1 • , ; zonah dokazni material, žrtvovali Kot taki dohodki »c smatrajo oa. in denar v la namen »endar ‘T T • , , , . P? ."'v do“Kl1 »K ko samo 1. obresti in rente od obveznic I platonično priznanje, da so n"l (obligacij), ki so jih izdali država, zahteve stvarno utemeljene da so samoupravna telesa, delniške dru- tudi v interesu celote in države žbe ali zakladi, če niso s poseb-1 toda to je bilo tudi vse. Zahteve nim zakonom tega davka opro- trgovstva pa so ostale še nadalje neizpolnjene. Posebno značilen je v tem oziru izjave, ali zataji kak vir dohodkov, zadenejo posledice iz člena 142. zakona. Nepismeni morejo vložiti napoved pri davčni upravi ali občini na zapisnik. Davčna napoved za rentnino se vlaga pri oni davčni upravi ali občini, pod katero ima davčni za- vezanec svoje gospodinjstvo (ne glede na kraj, kjer se nahaja predmet, od čigar dohodka se plača rentnina). Gospodinjstvo se smatra da je tam, kjer davčni zavezanec redno stanuje skupaj s člani gospodinjstva. Davčni zavezanec lahko zahteva potrdilo, da je napoved vložil. Zakai nismo napredovali Primer privilegiranega Prizada Skozi vsa leta so gospodarski ljudje neprestano opozarjali na razne napake v našem upravnem in gospodarskem življenju ter na škodo, ki jo povzročajo te napake. Dosledno pa so bila vsa ta opozorila zaman, ker pristojni činitelji se na ta opozorila niso ozirali, pa naj so bila še tako podprta s tehtnimi dejstvi. Ker se ta opozorila niso upoštevala, zato tudi nismo napredovali, ker je v neredu scene; 2. obresti od dolgov kakršne koli vrste (kratkoročna, hipotekar- primer Prizada. Od vsega počelka ~!'1- Mia proti je njegovo delovanje povzročilo posojila j težko kritiko gospodarskih ljudi. Ves tisk trgovskih organizacij je na, menična posojila, posojila proti zadolžnici ali brez nje na vero); o i i • | i v* r> 1 j v/ a. obresti m! zaostale kupnine; vodil ostro kampanjo proti Priza-4. obresti od hranilnih vlog ka- du in z zborovanj trgovskih, pa krsne koli vrste: na hranilno knji- tudi drugih gospodarskih organi- zico, tekoči račun itd.; zacij je donela zahteva, da se 5. začasne ali doživljcnjske ren- mora Prizad likvidirati. Posebno te, alimentacije, užitki in preužitki, energično borbo proti Prizadu so vodile bratske »Trgovačke novine* v Beogradu. Toda z vsemi svojimi zavarovalne rente; 6. rente (povračila, odškodnine) za odslopitev pravice izkoriščeva nja patentov, avtorskega prava, privilegijev, za odstopitev pravice kopanja rudnega blaga, uporabe mineralnih izvirov in podobno; 7. obresti, rente, dividende in slični ponavljajoči se prejemki iz mozemstva 8. najemnine, zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki od premo-1 ^ ^ 12. odpisi terjatev, dovoljeni niško, kopališčno, gostilniško in od upnikov izključno zaradi sana-Irgovinsko opremo, zakupnine za I cije podjetij v državi, ki niso zadovoljenje afiširanja, za dovoljenje I vezani plačevanju družbenega dav-prehoda čez tuje jiosestvo in po- J ka v kraljevini, če je takšna terja tev dokazano nastala iz vplačil v za stnvhišča in | gotovini. Določba tega člena, se mora uporabljati tudi za nedokončane težkimi argumenti niso dosegle nič drugega kakor tiskovno tožbo Prizada in nato še obsodbo. Dovolj značilno je, da je bila to prva in edina obsodba lista v vseh petih letih, odkar list izhaja. Ljubljanski vsedržavni trgovski kongres je posvetil Prizadovemu delovanju velik referat. S številkami je ta referat dokazal škodljivost delovanja Prizada. Takratni trgovinski minister je drugi dan kongresa nastopil v obrambo Prizada ter med drugim omenil, da s« ministrstvu potrebni dobički Prizada za pospeševanje trgovine. V čem je bilo to pospeševanje, v kateri namen se je izdal ta denar, o teni ni nihče nikdar nič slišal. Slišale so se le pritožbe nad delom Prizada in slišalo se je, da postavlja Prizad sebi v Beogradu krasno palačo. Ko pa je bila ta palača Prizada postavljena kot krona njegovega dela, so prišle na dan tudi druge stvari, da je o Prizadu spregovoril tudi sam predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Nje gove besede pomenijo za vse trgovstvo največje in najsijajnejše zadoščenje, ker pomenijo jKrtrditev vsega tega, kar so trgovci trdili. Izjava predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča Pred dobrim tednom je da' predsednik vlade Dragiša Cvetkovič dopisniku »Politike* obširno izjavo o raznih vprašanjih ter med drugimi tudi o Prizadu. Dejal je: »Prizad, ki bi kot privilegirana ustanova moral koristiti s svojim delom kmetovalcem, je vodil slabo politiko, ki mu jo bomo mi te dni iz temelja spremenili. Pri nas se kupujejo pridelki tudi »na zeleno«. Naj bi tudi Prizad kupoval »na zeleno«, ne pa po fiksni ceni, temveč po približni ceni, po vnovče-nju blaga pa naj bi kmetovalcem izplačal razliko v ceni. Prizad ni za to tu, da zida velike palače z moderno urejenimi pisarniškimi prostori. Nočem uganjati demagogije. Nisem proti moderno urejenim pisarnam, vendar pa mora biti neko razmerje z razmerami in s stanjem onega, čemur Prizad služi in čemur je namenjen. Kajti drugače izgleda to, kakor da bi kmetu v opankah, s strganimi hlačami postavili cilinder na glavo.« V črno je zadel s to svojo izjavo predsednik vlade g. Cvetkovič. Z zadoščenjem so sprejeli to izjavo tudi vsi gospodarski ljudje. Toda sedaj je treba, da se tudi v delu Prizada uvede temeljita reforma, da ne bo Prizad le zbiral razne sklade od naših izvoznikov, ti pa ne bi nikdar zvedeli, kako se ti skladi tudi uporabljajo. Pri Prizadu je nastal velik maček, ker se ojiozorila gospodarskih ljudi niso upoštevala. Enake posledice so tudi povsod drugod kjer se opozorila gospodarskih ljudi niso upoštevala. In v tem j tudi glavni vzrok, da ne napredu jemo, da zapravljamo denar, ki ga tudi za najbolj |»otrebne stvari ni mamo. Kdaj se bo že nehalo lo ne upoštevanje gospodarskih ljudi in njihovih organizacij? Primer Pri zada je pač tako poučen, da bi se moralo takoj napraviti konec neupoštevanju mnenja gospodarskih ljudi, ali pa nikdar ne pridemo do pravega narodnega blagostanja. Uredba o izprem kona o neposrednih dobno; 9. zakupnine druga zemljišča, če so te večje od katastrskega čistega dohodka, brez ozira na to, kako se ta zemljišča I odmere davčnega leta 1939.« izkoriščajo. (Prav tako je treba I K 9„ f.> R4 , PHjaviti zakupnine za dvoriKa, * f .crto v > 1 ... .... rnn .,M celoti, (la clen je določal, da pre- 5fl’T.*> ve,ia. .1“ki K« razdeljujejo nabavljat- ne in konsumne, kreditne, proda jalne, zdravstvene in podobne zadruge svojim članom v razmerju poslovanja z zadrugo, ni zavezan ve so dana v zakup ločeno od poslopja). Predmet obdačenja je v letu 1939. doseženi dohodek. Davčne prijave morajo vložiti I davku.) upniki, t. j. osebe, ki te dohodke g 24. — V 1. odst. čl. 85. zakona sprejemajo. Ako se upnik nahaja Le ^ besedo »račune« namesto ve-v inozemstvu, mora napoved vlo- jjpe dene pika, vse nadaljnje bese- oIh- k nik’ ki mora ludi davek dilo pa spremeni takole: beol^ «pnika. Za one ose-1 ^ ^ ^ JMhtov. (da P« P reje majo ^itneiiova n«T r en'te V70 10% 12% 14% 16% 18% 20% 10% 22% vloženega kapitala 11% 24% 11 11 12% 30% 11 11 13% 40% 11 11 14% 50% 11 11 15% <*)% 11 11 16% 70% 11 11 17% 80% 11 11 18% 90% 11 11 19% 100% 11 11 20% presega 100% vloženega kapitala. (Dosedaj je znašal dopolnilni davek največ 12%, in sicer pri do-nesti nad 24% vložene glavnice.) Službene novinec objavljajo takoj nato naslednjo lestvico: >2“/oo, t. j. 3°/«o, t. j. 4°/ou, t. j. 5*/i)o, t. j. 0“/o», t. j. 7"/m>, t. j. 8"/ou, t. j. 9"/oo, t. j. 10“/«., t. j. 2 din od osnove, ki ne presega 3 11 51 .5 55 -5 55 4 ^ 11 11 11 11 5 11 11 11 »1 ,1 n ** ii ii n ii n 11 7 * ii ii ii n ii ii ^ ii ii ii ii i) 11 11 »9 11 '1 11 10 << %• ,, nad 5 milijonov din 10 ‘30 25 • „ „ 30 -Ul „ ,, 100 100 „ ,. predzadnjega odst. čl. 81. zakona, rentnino v napovedi navesti razen I 3 čimer pa se davčni zavezanci ne ostalih podatkov še okolnost, da li I oproste kazenske odgovornosti po ®o samski, vdovci brez otrok ozi-1 & 14— in 142a zakona.* roma ločeni, in koliko so stari V odst. 1. a) od.s L 1. Čl. 80/1 se Besedilo po lestvici minimalnega davka se spremeni in se glasi: »Osnova minimalnega davka se določi: a) pri industrijskih, trgovskih in rudarskih podjetjih ter zadrugah letni blagovni bruto promet, kateremu se doda bruto dohodek vseh premoženjskih predmetov in pravic, b) pri zavarovalnicah letni dohodek bruto premij (tudi protizavarovalne premije) po odbitku storniranih poslov in bo- nusov, prištevši pa bruto dohodek vseh premoženjskih predmetov in pravic, c) pri denarnih zavodih, hranilnicah, kreditnih zadrugah in pod. letni bruto dohodek vseh premoženjskih predmetov in pravic. Od tega prometa oz. dohodkov se izvzemajo dohodki, ki so oproščeni družbenega davka. V nobenem primeru pa ne sme biti družbeni davek manjši kot 2%„, t. j. 2 din od vloženega kapitala, ki ne pre- sega 5, odbitku prenesenega dobička iz prejšnjega leta«. Zadnji odstavek § 86/1 se glasi v bodoče: »I a) Dividende od delnic, dobički ]x> čl. 81. ko tudi koristi in obresti po točki 4. § 82. t. zakona so zavezani plačilu dopolnilnega davka, in sicer v trenutku, ko se izplačajo ali v računu odobre zainteresiranim osebam. Ta dopolnilni davek znaša: 10% od skupnega zneska temu davku zavezanih izplačil ali odobritev, ki predstavljajo največ 4% vloženega kapitala, 15% od skupnega zneska temu davku zavezanih izplačil ali odobritev, ki predstavljajo največ 6% vloženega kapitala, 20% do največ 10% in 25% do več ko 10% vloženega kapitala. Ta davek morajo podjetja iz § 74. zakona izročiti drž. blagajni najkasneje v 15 dneh po izplačilu oz odobritvi ter morejo prejemniku davku zavezane vsote zaračunati. Če se ugotove nepravilnosti pri izročitvi tega davka na škodo drž. blagajne, se mora škoda takoj plačati z 8% obrestmi. Definitivno odmerijo ta davek fin. direkcije skupno z družbenim davkom za dotično )>oslovno leto ter na podlagi prijave, ki jo morajo podjetja predložiti ob izplačilu ali odobritvi temu dopolnilnemu davku zavezanih vsot. Če se ugotovi utaja, se ta kaznuje |>o čl. 142. in 142.a zakona. Temu dopolnilnemu davku so zavezani tudi vsi likvidacijski presežki premoženja, ki se obdačuje |x> predpisih 3. odst. čl. 77. zakona. Na ta dopolnilni davek se ne smejo nalagati samoupravne doklade. Za ta do)>olnilni davek ne veljajo nikake prej dane davčne oprostitve.« V čl. 86/II se vstavi: |>od a) namesto >ona industrijska delniška jtodjetja« besede »ona industrijska podjetja — zavezanci družbenega davka« in )>odobno |kxI b) »trgovsko-obrtna podjetja zavezanci družbenega davka«, pod c) »vse veleblagovnice — zavezanci družbenega davka«. V 1. odst. se za c) čl. 89/11 do-dasta po besedah 'gradbenega materiala* še besedi umetnih gnojil*. Zunanja trgovina Trgovinska pogodba s Franciji te stopila v veljavo, ker so »Službene novine« z dne 31. decembra objavile besedilo sklenjenih pogodb. Italijanske pristojne oblasti so pristale, da se morejo določene količine surove nafte, bencina in petroleja izvoziti v Jugoslavijo proti plačilu po kliringu. Uvoziti bi mogli iz Italije iste količine ko v času od 1. julija 1938. do 30. junija 1939., t. j. 2349 ton surove nafte 307 ton bencina in 1217 ton petroleja. Italija pa bi dovolila tudi izvoz večjih količin, a bi te morali plačati deloma z devizami. Bolgarska trgovinska delegacija e odpotovala v Španijo, da sklene novo trgovinsko pogodbo in obnovi trgovinske stike med obema državama. Trgovinske svetnike bo imenovala Grčija pri svojih poslaništvih Moskvi, Rimu, Londonu in Parizu. Italija namerava zgraditi do leta 1947. toliko trgovskih ladij, da bi se skupna tonaža njenih trgovskih ladij povečala od 3.3 na 5,3 milijona ton. Vse nove ladje bi bile motorne s pogonom na nafto. Med Slovaško in Romunijo je bila sklenjena trgovinska pogodba, ki vsebuje tudi plačilni sporazum ter določila o prometu po Donavi ter o preprečenju dvojnega obda-čevanja. Proizvodn ja avtomobilov v U. S. A. e znašala v 2. polletju 2 milijona voz, za 57% več ko v polletju 1938. Samo v septembru se je zvišala proizvodnja od 89.623 na 192.677 voz. Nekatere industrije bodo ustavile delo? Nekatera industrijska podjetja pravijo, da bodo prisiljena ustaviti svoje obratovanje. Kot vzrok navajajo težkoče pri nabavi surovin ter zvišanje delavskih mezd Zelo pa so nekatera podjetja nezadovoljna tudi zaradi nameravane uvedbe - kontrole nad cenami ter maksimiranja cen. Zlasti so nekateri industrialci nasprotni načinu, kakor se namerava to izvesti. Po njih mnenju bi bili poslovni poboji za mnoga industrijska podjetja tako poslabšani, da ne bi bila vef rentabilna. Zato je naravno, če bodo ustavila obratovanje. Vinski sejem v Ivanjkovcih Vinarska zadruga v Ivanjkovcih priredi svoj 15. vinski sejem in razstavo v sredo 24. januarja v tamkajšni dvorani. Lanska vina se prav dobro razvijajo, so povsem harmonična in imajo malo kisline. Cene' so ugodne. Smo v sredini ljutomersko-ormoških goric in so zato na sejem pripuščena le vina iz tega vinarskega okoliša. Interesenti bodo imeli priliko pokusiti mešana in sortirana vina in si poleg tega nabaviti potrebno količino iz teh vinskih krajev. Cas prireditve pa je tudi prav ugoden, ker bodo do tega časa vina že zrela. Jeklarna Jurija grofa Turnškega Guštanj-Ravne je prenesla svoj sede/ v Beograd »Službene novine« z dne 28. decembra objavljajo vpis tuniških jeklarn pri trgovinskem sodišču v Beogradu. Preselitev sedeža delniške družbe je bila sklenjena že 25. maja 1939. na občnem zboru delničarjev v Mariboru, sprememba pravil pa je odobrilo ministrstvo šele 25. septembra. Turnške jeklarne imajo oz. prevzamejo sledeče naprave: Jeklarno na Ravneh, kovnico v Mežici in premogovnik na Holmcu; ustanavljati in nabavljati smejo vse v te stroke spadajoče naprave, koncesije in električne naprave, prodajati, posredovati in sodelovati doma in v inozemstvu. Glavnica znaša 12 milijonov dinarjev, razdeljenih na 120 tisoč delnic na prinosnika z nominalom din 100. V 7—11 članski upravi so zdaj vpisani kot člani gg.: dr. J. Leskovar iz Maribora, dr. Daub Ervin in inž. Kren R. z Dunaja, dr. inž. Lajtner F. s Kalfenborga, dr. inž. Lukman Hajnrih z ltieda, Josip Lukman iz Ljubljane, grof Al. Turn-Valsasina iz Guštanja. Avg. Tosti iz Ljubljane in dr. Vinko Zorc iz Beograda. Izbrisala sta se zaradi izstopa dr. K. Planer in dr. E. Volfart, zaradi smrti pa VI. pl. Globočnik. — Kot prokuristi so vpisani: David Lorberau, Fr. Ašenbrener, Kurt Jenč, Oton Rilo-vicki in Slavko Vcrdikon. Finančno sodelovanje med Anglijo in Franciio Odkar se je začela vojna, so postajale vezi med Anglijo in Francijo vodno bolj tesne. Že pred vojno je bila njuna zunanja politika popolnoma enotna. Ob izbruhu vojne je bila kmalu dosežena enotnost vojnega poveljstva. Sredi novembra je bit sklenjen sporazum med vladama obeh držav, da koordinirata svoje gospodarsko vojskovanje, da si združeno nabavljala potrebno hrano, surovine, bencin in strelivo ter da centralizirata svojo plovbeno politiko, tako da bi kar najbolje izrabili obe trgovinski mornarici. Pred kratkim je bil sklenjen nadaljnji sporazum za finančno področje. Po štirinajstih tednih vojne je s tem gospodarstvo obeh držav popolnoma vzporejano. V vseh zadevali, ki se tičejo zunanjega sveta, bosta nastopali angleška in francoska vlada kot ena združena vlada. Novi sporazum vzporeja zuna-njc-plačilno politiko. Predvsem sla se finančni oblasti obeh držav zavezali, da bosla vzdržali za ves čas vojne nespremenjen tečaj med frankom in šterlingom. Vsi nakupi med tema državama se bodo mogli opravljati brez prenosa zlata in tujih deviz. Francija bo n. pr. mogla nakupovati avstralsko volno, ne da bi za to potrebovala šlerlinške valute, Anglija pa bo mogla kupovati francosko in se-verno-afriško železno rudo, ne da bi ji bilo treba zaradi tega nakupovati franke. Transakcije med tema dvema državama se bodo skratka vršile tako, kakor da bi ves ta sistem imel eno valuto in eno zlato rezervo. Poleg tega sta se obe vladi domenili, da si porazdelita nekatere stroške za vojno, n. pr. stroške za poljsko armado v Franciji in za denarno pomoč nekaterim drugim državam. Te stroške bosta nosili na splošno po razmerju Francija 40, Anglija (i() odstotkov. Gospodarstvo Francije in Angli je deluje nasproti inozemstvu kot ono. Nobena vlada ne bo najela inozemskega posojila ali kredita, ne da bi se prej posvetovala z drugo pogodbenico. Rezultat te združitve je, da se skupne rezervi: deviz iu zlata kar najbolje ukori-stijo. Organizacija za skupno nakupovanje zagotavlja zaveznikoma, da si bosta oskrbela potrebno bla go po enotni ceni, brez izgub, ki jih povzroča tekmovanje na trgu. Organizacija skupne finančne politike zagotavlja kar najbolj učin kovit transfer. Združena finančna sila zaveznic je izredno velika. Po cenitvi ame riškega zveznega urada za rezerve sta znašala francoski in angleški zaklad v zlatu, dolarski bilanci in ameriških papirjih koncem avgusta skupaj 8 milijard 440 milijonov dolarjev. Od tega odpade 5 milijard 775 milijonov dolarjev na centralne rezerve, 1 milijarda 205 milijonov na dolarske bilance in 1 milijarda 420 milijonov na lahko vnovčliive papirje. Omenimo lahko še, da sloji nasproti tej ve likunski vsoti številka nemškega zaklada 100 milijonov dolarjev. Angleški minister Sir John Simon in francoski minister g. Paul lievnaud sla zagotovila, da bo vsak delček te ogromne zaloge smotrno izrabljen in da ne bo ni-kakega zapravljanju. Ta finančni sporazum je najjasnejši znak svetu, da sta Velika Britanija in Francija odločeni, da se bojujeta ramo ob rami in da napuetu vse sile združenih narodov do skupne zmage. Povpraševanja po našem blagu v tuimi Sodelovanje velesejmov v Beogradu, na Dunaju in v Budimpešti Mod upravami velesejmov v Beogradu, na Dunaju in v Budimpešti je bil dosežen sporazum, po katerem bi se odpravila konkurenca med temi velesejmi ter bi se doseglo njih sodelovanje. Najmanj dvakrat na leto bi se sestali delegati vseh treh velesejmskih uprav, da bi se dogovorili o vprašanjih, si zadevajo vse tri velesejme. II barva, plcsira in Ze v 24 urah itd. Skrobi in svctlnlikn srajce, ovratnike in manšete. Pero, suši. niouga in lika domačo perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. šelcnlturgova ul. 3 Telefon št. 22-72. 631 — Tel-Aviv: mesna moka, mlečni proizvodi (zlasti mlečni prašek), papir za pisanje in zavijanje, 632 — Cliiasso (Švica): razne surovine in živila, 633 — Frankfurt na Meni: živalska dlaka (kozja), 634 — Kula: zastopnik neke švicarske firme, ki začasno biva v naši državi, išče zvezo z našimi izvozniki kromove rude, sena in slame, rženih rožičkov, železniških pragov, hrastovih iu borovih, 635 — Luzern: livadno seno, 636 — Toronto (Kanada): neka firma se zanima za raznovrstno seno iz naše države. 637 — Berlin-Steglitz: kazein. 638 — Mannheim: agenturna agencija išče zvezo z našimi iz vozniki kože, krzna in živil, 639 — Amsterdam: rezanci sladkorne repe, otrobi, kosti, kozja dlaka, 640 — Tel - A vi v: zastopniška tvrdka išče zveze z našimi tovarnami žepnih robcev, 641 — London: suho sadje, železniški pragi, surove kože in razna živila. Ponudbe je treba poslali z izčrpnimi podatki, 642 — Hamburg: dobro v Belgiji in Holandski uvedena tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki agrarnih proizvodov, za katere bi hotela posredovati, event, tudi za nemški trg, 643 — Curih: ponuja se zastopnik za jugoslovanske tovarne preprog iu tekstilnih izdelkov, 644 — Le Caire: emajlirana posoda, furnirji, parketi, lesena sedala za stole in klozete, pohištvo iz vpognjenega lesa, škrob, suho sadje, papir, orodje, tekstilno blago, železno in kovinsko blago, cene cif Aleksandrija, 645 — Bradford: kemikalije, 646 — Tel - Aviv: zastopniška tvrdka se zanima za konserve vseh vrst, 647 — Petacli - Tikvah (Palestina): ponuja se zastopnik za tamkajšnji trg, 648 — Chiasso (Švica): zastopniška firma išče žitarice, jajca, semena, oljnate pogače ter sploh agrarne proizvode, 649 — Marseille: rojak, ki živi že več let v tujini, se ponuja kot zastopnik za deželne pridelke, drobnico in živino les, celulozo itd. 650 — Sidney: nakit, 651 — Aleksandrija: škrob, gli-koza, jedilna mast, vinska in ocetna kislina, železnina, kemikalije, vpognjen les, 652 — Hamburg: priglavniki, 653 — Amsterdam: svinec v ploščah, cink v ploščah, žično blago, dekstrin, cigaretni papir, krep-papir, usnjeni traki za klobuke, emajlirana posoda, okensko steklo, železne cevi, leseni vijaki in lesene matice in elektrotehnični predmeti, 654 — Šangaj: zastopniška finna se zanima za izvoz tobaka in drugih naših predmetov za prodajo na tamkajšnjem trgu, 655 — Manchester: koruzna slama in seme košeničice (genista germanica), 656 — Chicago: našim izvoznikom se ponuja zastopnik, 657 — Il(>lzli-Will (Švica): seno slama, krompir za krmo, suhe Češplje in hruške, slivovka, 658 — Berlin: zastopniška firma išče živalsko moko, razna krmila, pšenično slamo in slamo rži, 659 — Amsterdam: pisemski papir in papirna konfekcija, 660 — New York: iščejo se zveze z jugoslovanskimi uvozniki in izvozniki, ki se zanimajo za ameriški trg, 661 — London: stekleno blago za gospodinjstvo, 662 — Hamburg: zdravilne rastline, suho sadje, 663 — Alene: slamnati ovoji za steklenice, 664 — Carigrad: železnina in razne posode, 665 — Hamburg: suho sadje za reeksport v skandinavske države, 666 — Izmir: klej. 667 — Carigrad: leseni kliuci za čevlje, električne žarnice, gladilni papir, potezna zadrga (Reissver-schluss), igrače, kovinsko kratko blago, orglice, 668 — Montevideo: večje količine suhih češpelj ter drugi proizvodi, ki bi se mogli prodati na urugvajskem trgu, 669 — Le Caire: kalupi in orodje za izdelavo surovega masla, lončki za kisle mleko, 670 — Pariz: sočivje, fižol, ribje in mesne konserve. Ponudbe tujega blaga: 101) — Toronto (Kanada): išče se zveza z našimi uvozniki finega krzna (severnih lisic) in jabolk, 101 — Bruselj: zastopnik neke ameriške skupine tovarn, ki žele razširiti svoj izvoz v Evropo, išče zvezo z našimi uvozniki (večjimi) er potrošniki litega železa, jekla, zlitin, s tvornicami vagonov in orožja, 102 — Šangaj: zastopniška firma išče zvezo z našimi proizvajalci moških in ženskih klobukov zaradi dobavljanja posebne kitajski slamo, 103 — Hamburg: tvrdka, ki že dolgo uvaža v Evropo iz čezmorskih dežel surove kože, išče zvezo z našimi uvozniki surovih kož. * Interesenti naj se obrnejo na Obaveštajni obok Zavoda za una-prcdjcuje spoljno trgovino, Beograd, poštni predal 818 ter naj pri tem navedejo tekočo številko, pod katero je bilo objavljeno povpraševanje oziroma ponudba ter tudi kiaj, na katerega se povpraševanje nanaša. Doma in po svetu Papež Pij XII. se je zahvalil knezu-namestniku Pavlu za njego ve novoletne čestitke ter v svoji brzojavki naglasil, da prosi Boga, da bi podaril knezu-namestniku in vsej dragi Jugoslaviji svojo milost. Predsednik bolgarske vlade Kju-seivanov je čestital predsedniku vlade Cvetkoviču k novemu letu, nakar mu je ta odgovoril enako prisrčno in iskreno. Predsednik vlade Cvetkovič in maršal Gdring sta izmenjala novoletne čestitke. V novoletni številki je objavil »Slovenec« čestitke ministrskega predsednika Cvetkoviča, ki v svoji izjavi najprej omenja svoje prvo sodelovanje z dr. Korošcem v letu 1918., nato pa omenja sklenjeni sporazum s Ilrvati. Ministrski predsednik pravi, da ta sporazum ne sme za nikogar pomeniti razočaranje in da se bo želja Slovencev, da dobi Slovenija popolno enakopravnost in nov položaj, v letošnjem letu v celoti izpolnila. V drugi novoletni izjavi je predsednik Cvetkovič uvodoma najprej omenil zunanje politično situacijo in poudaril, da se je Jugoslaviji posrečilo, da je v celoti ohranila svojo nevtralnost. V notranji politiki je najvažnejša naloga urejevanje notranjih razmer, da se doseže notranji mir, brez katerega ni napredka. Na podlagi tega miru je treba doseči naš življenjski interes, t. j. gospodarsko prosperi-teto na podlagi zdrave, načrtne in preudarjene gospodarske politike. Novo leto ne bo lahko. Zato je potrebna duhovna mobilizacija vseh narodnih sil, da so pospešuje vse to, kar je vsem nam skupnega. Z bratskim sodelovanjem Srbov, Hrvatov in Slovencev se bomo obvarovali pred konflikti od zunaj in si zagotovili boljše dneve v našem notranjem življenju. »Hrvatski dnevnik« je objavil naslednjo novoletno izjavo doktorja Mačka: »V slogi, zavednosti in politični zrelosti je vsa naša politična sila. želim, da bi nam to narodne vrline prinesle v 1. 1940. koristnih sadov, časi, v katerih živimo, so silno resni. Zavedajoč se svoje zgodovinske odgovornosti, bom izvrševal svojo dolžnost po svoji vesti, uspeh mojega dela pa bo odvisen tudi cd podpore, ki mi jo bo dajal hrvatski narod. Zahvaljujem se mu za zaupanje, katero mi je izkazoval v 1. 1939. ter sem prepričan, da bomo v 1. 1940. s složnim delom in skupnimi napori dosegli nadaljnje uspehe. V tem prepričanju želim vsemu hrvat-skeir.11 narodu in zlasti še hrvat-,™1! seljačkemu narodu srečno novo leto. Znanemu francoskemu novinarju baucrweinu pa je dejal dr. Maček. 1 e- e zunanje politike vsa Jugoslavija enodušna in da še ni s takoaenSIOVafiSka vlada delula Vsi mi im ^0 kakor sedanja. V.si mi imamo samo eno volio in varnosti Gleri° VSake zunan-1e nevarnosti. Glede notranje nolitike je dejal dr. Maček, da enolični zakoni v kratkem gotovi in da bo novi parlament odločil če je ustavotvorna skupščina notreb-na ali ne. Neredi, ki so bi« na Hrvatskem, so le začasni in vsi oni, ki so povzročili te nemire, ne bodo mogli dobiti pri volitvah več ko 2 do 3 mandate od vseli sto mandatov, kolikor jih bo imel hivatski sabor. Mladina je pri nas vedno ekstremistična, je dejal doktor Maček, toda te ekstreme bo oirustila. Tudi vsi Slovenci iz Kanalske dolme se bodo morali izseliti, ker so se izjavili za Nemčijo. Naši voditelji so na te Slovence menda cisto pozabili. Mohorjeve knjige je nemška cenzura na Koroškem sicer dovolila, ni pa še rešeno vprašanje če bodo naročniki dobili tudi devizna dovoljenja za plačilo knjig, če ne bo to vprašanje pozitivno rešeno bodo slovenski Korošci letos brez Mohorjevih knjig. Aca Stanojevič je zopet zbolel. Ker je Aca Stanojevič že 87 iet star, je njegova bolezen zelo nevarna. Za novega šefa centralnega pres-biroja pri predsedniku ministrskega sveta je bil imenovan Predrag Milojevič, publicist iz Beograda. Gen. konzulat v Bratislavi je bil z ukazom kr. namestnikov ukinjen, namesto njega pa otvorjena naša diplomatska agencija. Za inž. Marcelom Srkuljem, sinom bivšega zagrebškega župana, je bila izdana tiralica, ker je poneveri’. kot direktor Združenih električnih central Zagreb—Karlo-vac okoli 1 milijona din. Inženir SrkulJ Jo pobe«nll v Albanijo Topilnica svinca v Zvcčanu, k! jo je zgradila družba Trepča, je začela obratovati. Plovba na Donavi je ustavljena. S tem je zelo oviran izvoz iz Romunije v Nemčijo. Zadnje mesto s samočeškimi napisi je bil na češkem Zlin. Sedaj mora tudi to mesto imeti le dvojezične napise, in sicer nemški napis v gotici na prvem mestu. Nizozemska vlada je naroča,, v Italiji 6 rušilcev. Naročene ladje se bodo začele delati takoj. Stalin je zahteval od Nemčije 2000 strokovnjakov, ki naj bi organizirali gospodarsko proizvodnjo v Rusiji. Za znanim nemškim veleindu-strialcem Thyssenom, ki je bistveno omogočil, da je prišel Hitler na vlado in ki je narodne socialiste finansiral, je bila izdana tiralica, potem ko mu je bilo zaplenjeno vse premoženje. Thyssen pa je pred. tem z rodbino pobegnil v Švico, od koder namerava oditi na Portugalsko. Tiralica je bila izdana, ker da ni plačal davkov in je prekršil devizne predpise. Potresni sunki v Anatoliji še niso popolnoma prenehali, čeprav se ne ponavljajo več s prejšnjo silo. škoda, ki jo je povzročil potres, gre v stotine milijonov. Sedaj so zadele Turčijo nove nesreče. V zapadnt Turčiji so nastale velike povodnji. V potresnih krajih pa vlada hud mraz, da prebivalstvo trpi tudi zaradi mraza. Iz vseh držav prihajajo v Turčijo izjave sožalje in tudi darovi. Tudi nas Rdeči križ je poslal manjšo pomoč, ki jo bo treba vsekakor povečati. Zaradi potresa v Anatoliji je bilo po uradnih cenitvah ubitih 45.000 ljudi, ranjenih pa okoli 100 000 Povodenj v zapadni Turčiji je porušila 400 hiš, 1200 ljud’ pa je utonilo. Požar je izbruhnil v Vatikanu v palači apostolske pisarne. Večina umetnin je bila rešena. Po obeh velikih železniških nesrečah v Nemčiji, ko je bilo ubitih nad 200 potnikov, se je pripetila v bližini Neaplja težka železniška nesreča, pri kateri je bilo 40 potnikov ubitih in 160 ranjenih. Tri liišc z lepim posestvom — zelo ugoden prostor za trgovino in gostilno — pri kolodvoru v Višnji gori proda Kmetska posojilnica v Ljubljani. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lisla«, njen predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksa udor Železnikar, liska tiskarna Merkur , d. d., njen predstavnik filmar Mihalek, vsi v Ljubljani,