Št. 119. V Gorici, dne 15. oktobra 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih izdanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, vežemo tedanje pa ob 3. uri po« poldner in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ler s tKažipolom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici- na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6fjt» pol lota........ft » 60 , , , 3-30 .Četrt leta . . ... ...,», 40 „ , . 1-70 Posamične šteVrllte-stanejcr-t^ivi^«^^,««-^.....^^,^ Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsai dan od 8. uro zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa oi •). do VI. ure. Na naročila bfez doposlune naročnine •s« ne oziramo ^PRIMOREC* izhaja neodvisno od cSoce» vsnfc • pet.-k in stan? vsojcto. 3 K H) h ali gld. !•«(). •Soča« iti «rriir!Oivo» so prodajata v Gorici v ;o-tiakarni Sehwarz "' S«lsk: ulici in Jollorsitz v Nunski ulici: — v Trstu v tobnkarni Lavren6i5 na trga della Časoma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra "[ležerno fisetianje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici SL 7 v Gorici v I. nadstr. 7. urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in pra:nikih od 51. do 1-1 Jop !• p i;i vnižlvo <:o (iorir». „GariLlsu TIskarna" A. Gabršček tiska in zalaga raz^i »Soče* m «Primorca>_še „Slovansko-kiijižiiicoap katera izhaja mesoJno v snopičih obsežnih 5 do 6" pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se raeunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Goric Bog in narodi V senci bajonetov. (hiluuru umu ni. TiopMk, Tpvea it), uonax'i>. Rtska »mim pristala. — fisiseral Mum. Klerikalna stranica se je ob nastopil narodno napredne stranke vpirala z vso silo prireditvi javnih shodov s tem, da je pošiljala tolpo razgrajačev, na čelu jim duhovnike, na shode z namenom, da jih 7. vpitjem in razhajanjem onemogočijo. To se jim je tudi parkrat posrečilo. Na zadnji shod pri llebku- je prišel župnik Grča z enako namero, a naletel je na tako odločen odpor ogromno množice, da je bil siijen odstraniti se, in da je videl, da duhovna suknja ne krije razgrajačev na javnih shodih. Od takrat naprej so klerikalci pre-menili taktiko v tmnoziru, da so v svojih listih porogljivo opažali, da sklicatelji javnih shodov naše stranke hodijo na sproltod, da pa vsi H shodi nimajo ni-kakoga pomena. l'o drugi strani so pa videli, kako se ljudstvo obrača na ua-rodno-napredno stran, kako javni shodi vedno sijujnejo 'spevaji>, in da narodno-napredna v kratkem potegne z odkritim svojim nastopanjem in lepim programom vse naše goriško ljudstvo sploh za seboj. Segli so torej po drugem sredstvu. Kedar gre za javen shod v kakem kraju, zatečejo se nekateri predstavitelji klerikalne stranke na e. kr. politično oblast, kateri podtaknejo, da preti nevarnost, da se bodo na shodu prelivala kri itd. - Politična oblastva so taki želji vstregla, in zadnji dogodki kažejo, da smejo klerikalci šteti na to, da se odslej vsak javen shod prepreči pod eno ali drugo pretvezo. Zatekli so s e p o ti v a r s t v o l> a j o n e t o v. Shod v Smurtuem je prepovedalo e. kr. okrajno glavarstvo v Gorici iz ozirov na javni mir in red. Prepoved je dospela brzojavno v roke dr. Turne, ko je bil že na licu mesta. Na shod sam so prišli samo pristaši narodno-napredne stranke, ako izvzamemo župnika Mari-niča in 10-20 njegovih pristašev. Ta slučaj jasno kaže, da je bila vest o nemirih na shodu izmišljena in podtaknjena ; kajti, ako bi se klerikalni Brici Ljudstvo rimsko! Pri svoji smrti prisežem, da tu umirajo nedolžni in da požigalee je - tu leU In kaže s prstom Nerona. Nastane za kratek čas tišina. Dvorniki kar oka-mene. Kilon pa je stal nepremično s stegnjeno roko tor kazai cesarja. Nakrat nastane zmešnjava. Množica nalik valu, ki ga podi močan veter, pridrvi k starcu, hoteč ga bolje videti. Tu in tam se začnje klic: »Molči U drugje zopet: * Gorje nam!«' Na to se jame razlegati klic »Ahenobajbus! Ubijalec svoje matere! Požigalee! Zmešnjava je nastajala čimdalje večja! Bahantke, kričeče na ves glas, jamejo bežati v svoje kočije. Nakrat se.podere še nekoliko podgorelih stolpov, da so kar iskro sršale naokrog, kar še poveča zmešnjavo. Slepo skupaj stlačen v&l ljudi j za j me Kilon a ter ga odnese na sred vrta. Stebri so povsod že jeii dogorevati ter padati na steze, drevoredi se polnijo z dimom, voHavo zgorelega lesa in sežganega človeškega mesa. Bližnje in daljne luči so ugašale in na vrtu jo nastala tema. Vznemirjena množica se je rinila k vratom. Poročilo o tem, kar se je bilo dogodilo, se je širilo od ust do ust, spremenjeno j in povečano. Nekateri so govorili, da je cesar zgubil zavest, drugi, da je sam priznal, da je dal sežgali Rim, tretji, da je hudo zbolej, in ,Četrti, da so ga skoro i mrtvega odpeljali domu. Ponekje so so'začuli glasovi! sočutja do kristijanov: »Niso oni sežgali Rima, torej j čemu toliko krvi, muk in krivice? Ali se bogovi ne j potegnejo za to nedolžne ljudi in kakšna .piacula' jih utegne zopet pomiriti? Besedici ,innox«a corpora* sta se ponavljali čimdalje bolj pogostoma. Ženske so glasno pomilovale otroke, katerih so tako mnogo vrgli divji zverini, razpeli na križ, ali sežgali na teh prokletih vrtovih! Naposled se je to sočutje spremenilo v preklinjanje cesarja in Tigelma. Pa bili so tudi taki, ki so povpraševali sebe in druge: »Kakšno božanstvo je to, ki daje ljudem toliko moči ob uri smrti?« In vračali so se zamišljeni domu ... Kilon je še blodil po vrtu, ne vede kam iti, niti kam se obrniti. Zopet seje začutil slabega in onemoglega. Vsak hip se je spotikal ob nedogorela trupla in ob črne glavnje, ki so posipale za njim .množico isker; časih se je vsedel ter topo zrl okrog sebe, Na vrtu je bilo že povsem temno; izza drevja je svetil samo še bledi mesec, osvetljujoč s slabo svitlobo drevorede, nedogorele stebre in strašno skažene žrtve. In staremu Grku se je zdelo, da vidi v mesecu Glaukovo lice in ga še noprestano gledajo njegove oči; zato se je tudi skrival pred lučjo. Naposled vendar stopi iz sence ter nehote, kakor gnan od nevidne moči, nameri korake k vodometu, pri katerem je Glauko izdihnil svojo dušo. Med tem so neka roka dotakne njegove rame. Starec se zavrti na okrog ter videč pred seboj nepoznanega človeka, vpraša prestrašen; »Kdo je to? Kdo si?« • s Apostol Pavel iz Tarse.« »Jaz sem proklet! Kaj hočeš?« A apostol mu odgovori: »Hočem te rešiti.« Kilon se nasloni na drevo. »Za-me že ni več rešitve!« reče zamolklo. »Kaj mar še nisi slišal, da je Bog odpustil kesa-jočemu se razbojniku na križu?« ga vpraša Pavel. »Ali pa veš, kaj sem jaz učinil?« »Videl sem tvojo bolečino ter slišal, kako si pričal resnico.« »O, gospod!« »In ker ti je Kristusov služabnik odpustil ob uri svoje smrti, kako bi ti ne odpustil Kristus ?« Kilon objame svojo glavo z obema rokama ter zavpije obupno: »Da mi odpusti! Da odpusti meni!« »Naš Bog je... Bog usmiljenja,« odvrne apostol. »Tudi za-me?« vpraša Kilon. Na to zastoka kakor človek, ki nima več moči, da bi premagal svojo bolest in muko. Toda Pavel mu reče: »Nasloni se nfi-me ter pojdi za menoj!« In poduprši ga, gre ž njim proti vodometu, ravnajoč se po šumu vode, o kateri se je zdelor da se v nočni tišini joče nad trupli mučenikov. (Halje »ivitlc.) lo, da je Gregorčič, ko je predlagal kompro- i misno listo odbora, utemeljeval prav zopetno izvolitev GabršCeka in Turne tako-Ie: Gab. ima »Sočo", on lahko mnogo koristi ali škoduje, torej je bolje, da ga imamo v svoji sx-ecii, — dr. T um a pa itak mora povsod biti i — Izvolitev Gab. in Turne bi morala bili vendar umevna sama ob sebi, ali Gre- j gorčic je moral šele utemeljevati, zakaj naj ju' zbor voli v odbor. — To je bil prvi pojav, ki je pokazal, da Gab. in Turna nimata prostora v družbi, kjer je »Prim. List" in njegovi junaki. j Klerikalci so prav zvito dobili v deželi j pozicijo, kakoršne niso nikdar imeli. Bili so . navidezno člani ene same stranke, v res- ; niči pa so ostali stranka v stranki , s posebnimi težnjami, s posebno j politiško in gospodarsko organiza- j cijo, katero je navdihoval kranjski sv. duh dr. Šusteršic. — Kaplan Dermaslh je Cesto j drsal v Ljubljano in na Goriškem je pod | okriljem »Sloge" lepo rasla klerikalna orga- . nizhciju po kranjskem uzoreu. — Gola vrsta ; malih posojilnic jo sad tega dela — in • te so danes glavna opora klerikalnih huj- . skačev. ttacunili so tako : Le 5 let takega j „tihega delovanja* pod varnim okriljem .Sloge", pa bomo tako moCni, da ne bomo potrebovali ne »Sloge" ne Gregorčiča, ali pa j bodo morali vsi vkup plesati tako, kakor j bomo mi piskali. — Živa resnica! Bogu bodi j hvala, da taka krasna »sloga* ni trpek 5 let, marveč da je počil razkol ter — usta- j vil daljni razvoj klerikalne gospodarske organizacije! Vsporedno s to navihano taktiko klerikalcev ,P. L." so se jim ugodno zasukale ostale razmere v deželi. — Imeli smo a b-stinenco v deželnem zboru, katera pa ni rodila pravega sadu, ker čo bili voditelji prve nerodni in je rajni nadškof šel Lahom in drugim pritiskom na led. — Takrat še je bil Gregorčič tega mnenja: Ako bodo iz škofije kvarili nafto politiko, tedaj on in Grča mo-rata odstopiti. Proti svojemu škofu on ne pojde, tega ne zahtevati od njega. Vi posvet-njaki pa lahko v zbornici tudi škofu zapojete pesem, da pobegne... Nadškof je umri, iz rumene hiše v Trstu pa je šel Rinaldini. Prišla sta — M i s s i a in Gošss. Dohod dr. Missije je pregnal iz Gregorčiča vse prejšnje dobre sklepe, v ko- | likor se jih je še spominjal — Gregorčič je dobro vedel, kaj vse je pisala »Soča" proti j dr. Missiji, da ga je prala tak6, da je izdal dr. Zorn kar pastirski list proti njej ter jej zagrozil z »indeksom*, ako bo nadaljevala, — in vedel je, da je glavni krivec on, vedel pa tudi, da dr. Missija pozna razmere in vsled tega njega ne ljubi. I In glejte ga, junaka! On, ki je vedno govoril, da se umakne, ako bo škofija vpli- i vala na našo politiko, — se ni več spomni' takih lepih sklepov, marveč obračal je krmiio tako, da mu bodo odpuščeni stari giehi ter pride v milost pri mogočnem nadškofu dr. Jakobu Missiji. Ali se je to že zgodilo, nočemo trditi, to pa je gotovo, da se Gregorčič prav pošteno trudi za kardinalovo ; milost. __________ (Pride še.) I DOPISI. Z Banjšlc. — Zaman pričakujem dopisa o naših najnovejših novostih; nevem, ll-so vtihnifi naši gostobesedni dopisniki ali kaj? j Ve:idar vsega ne moremo prezreti, ne da bi j javnosti na to opozorili. 30. septembra smo j imeli volitev novega župana. Vse stranke so j bojkotirale in spodrivaie podleščanski župan-stveni sedež; proti volitvam naperjen je bil pred letom vtok, sedaj pa rešen, izdana je bila parola: .Veleposestnik Pertovt vulgo Savlč nam županil ne bo in sploh, v Pod-leščah župana ne, kjer je bogastvo, ni treba j še časti, župana treba voliti v gorenjem delu med Gorenjci ali v dolenjem delu med Dolenjci; arhiv občinski ali kakor tu govori J .občinska skrinja zaveze" se mora iz Podlešč J odpeljati gor ali pa dol, pred njo zastava — za njo pa zajec*. — Tega dne smo željno pričakovali, vzlssti ker febila^napovedanaj za isti dan tudi skladovna razprava zastran poprav naše še vedno že od 13. aprila za- j pne cerkve. j Okoh devete ure se pripelje vladni zastopnik komisar g. Gvido Poliev. Takoj je pričelo z dovoljenjem neprenehoma tonkljati in streljati z vsemi topiči, kakor bi bil sodn)i dan. Županom je izvoljen g. Miha G v e-t r e ž n i k, vulgo Mrak, za tak posel najsposobnejši in v občini za sedanji čas najbolj J izobražen, tako da bode lahko, ko sa privadi, J sam županova! in tajnikoval. I Istega dne neposredno takoj po volitvi župana se je vršila tu skladovna razprava j za^an cerkve. Dovolilo se je izjemno le za j zimski čas cerkev odpreti, če se gnjili strop poruši in z deskami obije, če se strešni tramovi vlrde in podprd, če se delo poveri strokovnjaku, koji prevzame vso odgovornost. Za nujne poprave se je provdarilo pri skladbi 120 kron. S korektnimi popravili v zmislu i stavbniškega načrta in stroškovnika se ima pričeti vspomladi in zvršiti do jeseni. Skromni slavnostni banket se je vršil v farovžu, komisar, kurat, učitelj, župan. — 7. t. m. se je vročilo novemu županu občinsko imetje, blagajnica, spisi, računi in vse drugo, po običajnem redu. Ob tej priliki se je vršila tudi prva star«tšinstvena seja. Organistu se je določila'stalna letna plača 60 kron tako, da prične po treh letih vendar zopet enkrat redno orglanje. Upamo, da se i v našo občino vrne polagoma zopet prvotni mir in red. Cerkev se bode popravila, mrtvašnica zidala, ceste vredile. poti popravile in kura-tova plača regulirala, vse pa po davkih, tako nekako je odmevalo v občinski dvorani. Torej mnogo trdih nujnih kosti! Ako se občinski zastop ne bočf cepil v stranke in če bode podpiral novoizvoljenega župana, potem se 3« nadejati vspehov in blagostanja. S Slapa. — Istodobno, ko se je vršil zaupni shod narodno-napredne stranke na Pečinah, je farbal dobroznani Miklavž Kocjančič iz Roč, ali bolje večni kandidat za deželni zbor, brumne svoje poslušalce v Berdarjevi hiši ter jim natvezaval svojo modrost. Premkval je ostudne laži, da je dr. Turna oškodoval deželo za 1,200.000 K na užitnino; povzdigoval je v deveta nebesa »deputata furlanskega" don Gregorciga, ter | pravil, da mora tudi on sedaj nastopiti v vol. borbi, ker sliši pse prav blizo. — Bodi ; mi dovoljeno, da Miklavža vprašam, kaj pa I je letos o veliki noči slišal in iskal na Slapu pri »lepi žniderci?" Kako mu je bilo pri srcu, ko so ga domači fantje nabrali ob I 1 popolnoei, da je moral bežati domov k svoji Evangelij v Vipavi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. Schmidt evangeljski župnik v Goriei. (Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-č.) (Dalje.) On torej ni dal prepisa takega ukaza in ne v njem se nahajajoči!) navedeb in ob-dolžilnih spisov proti tem petim, akoprav /o prosili ,jako pridno in ponižno", odklonil je vsako .pristojno ter pred Bogom in svetom vredno zagovarjanje in čiščenje« ter navajal vedno le kot .vzroke, radi katerih so... po sodniji izgnani, po vsebini ukaza, da so baje sektični (razkoiniki) poleg naznanjenih nekaterih drugih neresničnih vzrokov". Da niso takoj odšli, marveč da so ostali, da bi izsilili «voje opravičenje in od-tegnjenje ostrega ukaza, tega mu ni bilo potreba v Rihembergu takoj izvedeti!! Saj vendar ni bilo zanj obtežujoče dejstvo, da je bilo njegovo rihemberško posestvo v drugi kronovini, ne več na Kranjskem, in je moral biti med njegovimi vipavskimi ovangeljskimi podaniki in proti njim ukazano oblastveno izvršitvijo potrebna časovna, morda na nekaj dnij se raztezajoča doba. Te ironije razmer ni mogel tudi knez sam odstraniti. Lanthieri torej je mogel tudi nasproti knezu, tudi ako bi ta ne bil tako nestrpno silil, se kazati vstrežljivega in ostati tak, jezno pihaje klicati pred se žrtve kneževske rešitve duš ter jih spraviti v trepet s eitanjem visokih ukazov; dokler je bival v Rihembergu, mu je vsiljevala odsotnost od sodnijskega kraja diploma-tično hladnost ter nasmeh človeka, ki je postal pravičen na 2 strani v nasprotnem smislu! To mojstersko delo bi bil moral knez ob istih razmerah popolnoma proti svoji volji na mestu Lanthierija pač tudi izvesti!! Lanthierijeva zvitost je* prišla prav izgnancem. Brez odloga so obvestili deželni zbor o udarcu, ki jih je zadel (gori naved a 3 poročilo brez datuma). »Oni morajo, žal, zlo vzeti na se". R. -burjenost ni bila majhna. Oni niso hoteli \ -stiti na sebi predbacivanja hudodelskih i e-janj na nikak način. Poleg omenjenih mest mglašajo v poročilu, obsežnem 5 strani8 čet-verke, na deželni zbor, da se „iznajde vedno več", da .se jim dokaže kako slabo dejanje ali zločin temeljito in v resnici*. Oni zahte- kuhartci, katera ga je v roko vzela ter ga oštela, kdo ve zakaj?! Nekateri pravijo: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce; jaz pa pravim: Kdor ima maslo na glavi, ne vtikaj se v politiko. Gospod Miklavž, ali razumete? Toliko za danes. Bistrovid. Domače h razne novice. Osebne vesti. — Okrajni glavar v Pulju Ivan Rose t i pl. Scander je imenovan j pravim namestništvenim svetovalcem; ostane I pa na sedanjem mestu. j Stotnik v 97. pešpolku g. Alojzij Vel- I k a v r h je stopil te dni v pokoj. j Imenu porotnikov za nastopno po- J rotno zasedanje. ~ Porotnikom za pri- | hodnje zasedanjesobili izžrebani_gg. Konj edic Andrej iz Plavij, Štrukel Andrej j iz Sv. Mmeia, Candolitii Josip, Bertos Peter, Callugnatt Franc, Prinčič Anton iz Cero-vega, Paj,- i pl. Ed„ Franz Oskar, Bensa Matija, Lokar Ivan iz Mirna, Doljak Josip iz Grgarja, Hrovatin Josip iz Gorice, Goffo Ferdinand, Ponton Jernej, Gnot Frane, Delorenzi Anton, Klančič Anton iz Pod-gore, Vidmar Josip iz Lokavca, Pre-mersteinpl. Josip iz Tolmina, Venuti Val., Soller Al., Mleku ž Ad. iz Bolca, Bolaffio David, Bas»sa pl. Ern., Urbančič Franc iz Kobarida, Jaeoncig Ivan, Ve lušči k Fran iz Bolca, Comel Karol, Avian Josip., Ghiozza Ant., Bolaffio Jak., Gironcoli pl. Jos., Ber-tolotti Fr., Leban Peter K. iz Sv. Lucije, Gasser vit. Ivan, Molar Josip iz St. Andreža. Namestniki so: Codelli baron Hugo, Jemay Lad., Orzan Anton, Pich Al, Pinaucig Franc, Viliat Anton, Favetti K. F., Golob dr. Ad., Mulitsch Josip. I Med porotniki je torej 14 Slovencev in \ nekaj takih, ki znajo tudi slovenski. Torej je mogoča čista slovenska klop; od strani izžrebanega imenika porotnikov v to ni ovir. J Shod t Šmarjah na Vipavskem. — V lepi in obširni dvorani bralnega društva .Školj" v Šmarjah se je vršil v nedeljo zaupen shod narodno - napredne stranke. I Predsednikom shoda je bil izvoljen soglasno g. Franc Gruntar, veleposestnik in župan, ki je dal besedo g. dr. Turni, Dr. Turna je govoril obširno o programu narodno-napredne j stranke, o njenih načelih, izpodbil je farovške laži, da so naprednjaki proti veri, poročal je o delovanju dež. zbora in odbora, zlasti je pojasnil, kaka je resnica glede užitnine, o j kateri pišejo farovški listi v enomer tako, kakor da bi bila dežela oškodovana za k lo ve koliko tisočakov, česar bi bila kriva po Berbučijadah narodno - napredna stranka. (Klerikalna stranka le slepari ljudi s svojimi trditvami o užitnini, kar p bilo v »Soči" že opetovano neizpodbitno dokazano.) Dalje je i govoril še o položaju kmeta, trgovci itd. G. | Maks Ličen, veleposestnik iz Rihemberga, i je govoril na lo temeljito in obširno o kme-! tijstvu. Na vprašanja o zavlačenju dela glede j na braniško cesto ter na zavarovanje goveje j. živine je podal dr. Tuma potrelma pojasnila. 1 j Shod je trajal od 3. do h% pop., ob « I katerem času ga je zaključil g. župan ter se | zahvalil govornikoma in udeležnikom za govore in prisotnost. Udeležnikov je bilo nad I 150, med njimi tudi nekaj klerikalcev, ki so J se pa obnašali povsem dostojno ter odšli J prepričani, da dr. Turna nikakor ni tak človek, kakor ga slikajo nunci. Shod se je izvršil j mirno in dostojno, kakor je to povsodi, kjer } ni politikujočih uancev poleg. Po shodu so J zapeli pevci iz Šmarij in Rihemberga par J pesem in zborovalci so se razšli zadovoljni vsak na svojo stran. Omeniti se nam zdi še potrebno, cla J je dopoludne g. nune v Šmarjah v cerkvi govoril nekaj o volkovih v ovčjih oblekah, i ki pridejo v Šmarje, ter za Božjo voljo naj j ne gredo poslušat jih. Da so padle njegove besede na nerodovitna tla, je pokazal lepo vspeli shod. vajo, da se jih za dokazan zločin kaznuje »na telesu in na imetku po dopadajenju". Nič nego pravica se zahteva, končno naj-manje, na kar ima pravo vsak državljan. Oni se ne umikajo resnici, pripoznavajo nevstrašeno obhajilo pod obojno obliko, sklicujejo pa se na to, »da je bilo nedavno v Brucku.... milostljivo dovoljeno", — moške toliko plemenitaše, kolikor meščane glede vere pustiti na miru pri njihovi vesti." Da odvrnejo očitanje, da Vipava v pacifikaciji iz Brucka ni navedena, pravijo, da »upajo, da kakor se nahaja pri poštenem deželnem odboru v Kranjski posestvo in posestna knjiga ter isto utelešeno, so potemtakem istega so-člani, čeprav najmanjši". Radi tega se tolažijo, da ne bodo nevredni, uživati tudi druge deželne prostosti. To upanje pa je bilo vseeno zaman. Po trdem besedilu pacifikacije v Brucku je bilo mogoče to prošnjo brez drugega odbiti. Njihova povsem ponižna prošnja na deželni odbor se glasi dalje: »Gospodje naj blagovolijo zavzeti se za veliko bedo in stisko krščansko in radi Kristusa rado voljno" ter jih kot deželne »revne sočlane po starodavnih deželnih prostostih, tudi vsled dovoljenja v Brucku, varovati in z roko ščititi. Z I Duhovnik-slepar. — Kakor smo či- . tali v .Vaterlandu" in v drugih listih, se klati po Avstriji neki duhovnik-slepar, ki zna | izvabljati iz ljudij »mile darove", denar za j maše itd. na zvit način ter si prideva du-I hovske časti, katerih nima. Nabira pa zlasti j za semenišče v Temi v Italiji. Ta duhovnik J se imenuje Antonius Petru s pl. Po-I hovski ter je bil posvečen pred 12 ali 14 1 leti v Terni v Italiji. Sedanji škof v Temi I monsgr. Bacchini je bil res dal 1. 1899. za J dobo 6 mesecev omenjenemu Pohovskemu [ dovoljenje, pobirati milodare za semenišče v | Terni, ali od takrat škof ni dobil niti noveiča j od Pohovskega, na kar je bil ta suspendiran j ter nima pravice več mašo brati. i Ta duhovnik-slepar se n a- I h a j a sedaj baje v Gorici. Torej naj I pazi občinstvo na sploh, da mu ne gre nikdo j na limanicej______________________ 1 Knani socijalni demokrat Etbln Ki-1 j stan iz Trsta je imel v nedeljo teden shod J v Pevmi. Govoril je o preskrbljenju delavcev in udov za starost ter dal med poslušalce I neko nabiralno polo, katero naj podpišejo, da se potem predloži državnemu zbora od tu, J kakor iz drugih dežel. To je vse prav in J umestno, ali jako neprav in jako neumestno pa je bilo, da je rekel Kristan: Ni treba J gledati na to, da imajo Slovenci v Gorici slo- I venske napise, marveč je treba le preskrbeti j si kruha. Ker imajo opraviti slovenski napisi v Gorici s preskrbljenjem delavcev in vdov za starost? G. Kristan, povejte nam to! To je kos tistega grdega dela, katero vrše razni brezvestni soc. demokratični voditelji a la J Kristan, da nam spravljajo slov, delavce v narodno zaspanost, iz katere se porajajo j renegati! j Na to stran naravnost svarimo naše j delavce, kateri so zavedni Slovenci, da se ne ! dajo premotiti po Kristanu, kateri jih pelje po stezici sladkih besed v narodnem pogledu v laško žrelo. Laški soc, demokratje drže vi~ J soko zastavo svoje narodnosti, Kristan inso- drugi jo teptajo ob tla ter hočejo Slovence počasi storiti mlačne, da se potom tiru laže T>oitalijančijo! Takemu početju morajo naši delavci obrniti hrbet. Dalje prosimo, upo- I števati tudi to, da v državnem zboru na Dunaju ne odločujejo soc. demokratični po- I slanci prav nič, marveč le naprednjaki raznih narodov, inti tudi vslrežejo delavskim zahte- I vam. Zato store delavci le prav, ako se v takih vprašanjih obračajo naravnost do svojih poslancev v deželi, no pa po ovinkih do j soc. demokratov, kateri ne odločijo prav nič. J To v prevdarek! »Objektivni* predali stoje odprti na stežaj. Vanje so zliva skrajna hudobija in poulične čenče. — Oglasil se jo zopet v »Edinosti*, kateri li*t, ako se ne motimo, ima geslo: »V edinosti je moč!", prepirljivec prve vrste, ki je pričel mešati štreno v prilog našim klerikalcem sedaj pred volitvami, ter vedno očitneje obrača svojo zlobnost proti narodno-napredni stranki. Ni nam na umu, da bi prerešetali vse tisto, kor J je spustil v svet ta »dopisnik iz učiteljskih I krogov", marveč pokazati hočemo le kos t njegove hudobije. Ta hudobnež pravi, da j „Soča" je mnenja, da za učiteljstvo zadoščajo le besede, ki stoje v programu na-I rodno-napredne stranke, na uresničenje pa j da nikdo ne misli. Povod v to trditev si je poiskal ta konfuznež v naših besedah v št. 115., ki se glase: »Ono učiteljstvo, ki spoz-I nava program narodno-napredne stranke, } pač ne more drugače nego oklenili se je, J saj v okvirju tega programa so zavarovani J vsi interesi učiteljstva". To je pač jasna beseda. Vsaka stranka, ki hoče kaj veljati ter J ki hoče delati, mora imeti za podlago J svojemu delovanju jasen program, fn tak je oni narodno-napredne stranke. Na podlagi I programa šele je mogoče delati, in sicer ob sodelovanju vseh onih, ki so se ok!ain ker bomo to storili, smemo pričakovati tudi v s peli o v. Kdor je zadovoljen s takim delovanjem, naj gre z nami v boj, kdor ni zadovoljen, hodi z Bogom h klerikalcem za trabanta, kjer mu bodo pečena pišceta sama letela v grlo! — Dopisnik v »Ed,8 ima edino le zloben namen, mešati pojme; radi tega prav je tako jezuitsko zavil naše besede. S takim hudobnežem se ne bomo še dlje prerekali, ker je vsaka beseda zauutn, kakor na sploh pri klerikalcih. Kar si vtepe v glavo, to trdi, pa mu dokazi, da nima prav, tudi stokrat! Pač, kdor ima dolga uli a, ne more imeti kratkih l Pa tudi po ulici pobira čenče, kakor stare babe. Taka čenča je tista trditev o »starem neprijatelju*. Privlekel je mož to čenčarijo za lase v »Edinost", in čujte, celo kot dokaz, da ima on prav v svojih prejšnjih izvajanjih. Revež, ako nima boljših dokazov, potem je že naprej pogorel! Kdo ve, kaj bo Se »slišal* ta dopisnik in kakšne dokaze še zasadi v »objektivnih" gredicah tržaških?! Srečali pa se ne bomo več dosti, prijatelj naš, kor na zlobnosti, katere se hoče opravičevati z neumnostjo in z novo zlobo, odgovarjati, se kmalu naveličamo. Imamo nujnejšega opravka. Mišljenje naprednega učitelja v naši deželi pa poznamo, in to učiteljstvo pokaže ob bližnjih volitvah jasno, kako obsoja vse take spletkarije v »Edinosti". Mi delamo, in odkrito povemo, da nas nič ne straši boj, kateri imamo biti z vlado, z dr. Pajcrjem in Lahi, s polUikujočimi nunci, in v zadnjem času z dopisniki v »Edinosti* (»Die vierte im Bunde"!). Peklenska zloba, katera bruha iz teh štirih činiteljev proti nam, mora propasti, m zmagati mora pravica, za katero se borimo, pravica za naš toli zatirani narod, katere zarja nam mora prisijati prav po programu narodno-napredne stranke! In če to tudi ni všeč vsem gori navedenim štirim našim nasprotnikom! Deklica zgorela živa. — V petek v jutro je pustila Susičeva žena, ki stanuje v ulici Kolonijski št. 3., svoji dve punčiki, 5 letno Mercedes in drugo 3 letno, sami doma. Ona je šla v Slračice v tovarno po opravku, preclno pa je odšla, je dala Mercedi še velik grozd, da bo mirna ter se bo igrala z mlajšo sestro, ob jednem pa je naprosila spodaj stanujočo Katarino Brak, naj vsako toliko časa pogleda na otroka, predno se vrne mati. Med tem časom je prišlo Mercedi na misel j zažgati na štedilniku kos papirja. Ali ko je i to storila, se je s papirjem vred unela tudi obleka deklice, katera je bila hipoma v plamenu. Dekiica je kričala in se vila v bolečinah, 3 letna mlajša se&Mea pa je skočita k oknu ter klicala z*. Domoč. Uboga stara Bra-kovka je bila vsa iz sebe. ko je cula krik in jok, da niti ključa ni mogla najti do stanovanja, da bi priskočila na pomoč. To pa je storil v bližini na strehi delujoč Jak. Bran-dolin iz Sv. Lovrenca, ki je po lestvi prišel v kuhinjo do kraja nesreče. Poslali so po zdravnika, in prišel je dr. Pitamic, redarstveni nadzornik Janežič in dva redarja, ki so pa konstatovali le smrt nesrečne deklice, katera je imela zlasti na prsih veliko rano. Morete si misliti jok in obup uboge matere, ko se je vrnila domu. Oče ponesrečene deklice je delavec v Stračicah. — Pazite na otroke! Koliko nesreč se čuje dan na dan! Sesljan. — Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan pri De-vinu se zaključi s 15. oktobrom t. 1. D o sta vek. G. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu imenuje Sesljan — Sistijana (iz laškega imena Sistiana.) Radi tega bi opozorili slavno ravnateljstvo, da Sistiana se zove slovenski Sesljan, katero ime treba rabiti v slovenskih tozadevnih poročilih. Kajti proti temu, da bi se kovala imena našim krajem po laških imenih ali izmišljo-tinkah, se moramo upirati. Toliko v blagohotno uvaževanje! Izpred sodnije. — Pretekli teden so obsodili Dalmatinca Iv. Alaseviča na 10 dnij zapora, ker se ni javi! k vojaškemu naboru v 1. 1888/80/90. Tačas je bil v Ameriki. — Ta sodnija pa je tudi kaznovala 70 let- *iri s tem^e vse F»t*^ z dne 5. decembra "" ' """"" ' • * - ¦- ----- *- 1896. št. 222'drž. zak. , Deželni odbor opozarja županstva na lastni razglas z dne 4. marca 1901. št. 1196, s katerim so se pojasnile glavne naredbe zakona z dne 5. decembra 1896. št. 222 drž. zak., š kojimso se spremenila nektera določila zakona z dne 3. decembra 1863. št. 105 drž. zakona. Vsled omenjenega zakona zadobi domovinsko pravico v katerikoli avstrijski občini vsak, ki je v isti prostovoljno in nepretrgoma skozi 10 let prebival pričenši s 1. januarjem 1891. To določilo zakona je po svojih posledicah največje važnosti ne le za deželno upravo, koja mora prenašati troške za gnance, porodnico in nepretnožne umobolne, ampak tudi za občinske uprave, ki so dolžne nositi bolniške troške za svoje nepremožne pri-stojence. Opaziti je, da ne le oseba, ki zadobi po omenjenem določilu v kaki občini domovinsko pravico, ampak tudi nje nasledniki v isti pravice in prejšnja domovinska občina imajo pravico zahtevati priznanje nove pristojnosti ; vsled tega je potrebno kakor na-pominano v omenjenem razglasu, da se drže v skrbni razvidnosti, in sicer s pomočjo posebnih knjig vse morebitne premembe bivališča, ki nastanejo vsled naselitve ali izselitve prebivalstva. Ta razvidnost jo potrebna, da se občine lahko poslužijo omenjene pravice, odnosno da se zavarujejo proti morebitnim zahtevam tujih občin. V razglasu dne 4. marca 1901. št. 1196 je navedel deželni odbor županstvom splošna navodila gledč načina, kako voditi razvidnostne matice; prepustil pa je posameznim občinam, da uredd vse podrobnosti po načinu, ki se jim bo zdel najbolj primeren. Ker pa so se nekatero občine oglasile z željo, naj bi se ustanovil primeren iti praktičen obrazec o evidenčni malici, ki se bo prilegal za vse občine naše dežele, je izdelal deželni odbor obrazec, ki se prilaga v treh izvodih /., da se tako omogoči enolično vodstvo matic in olajša delo občinam. Glede teh obrazcev se opaža; Razvidnost prebivalca jo voditi na podlagi sledečih treh vrst: I. v r s t a: O pristojencih občine, ki v njej bivajo; II. vrsta: O pristojencih občine, ki bivajo drugje; III. vrsta: O pristojencih drugih občin, ki bivajo v občini, vodeči razvidnostno matico. Prvo ustanovitev knjige matice je izvršiti na podlagi stanja prebivalstva 1. januvarja 1901. (Konec pride.) Listnica. — Nekatere gg. dopisnike in sotrudnike prosimo potrpljenja. Pride vse na vrsto. Razgled po svetu. Kranjsko. Na višji gimnaziji v Kranju je ravnatelj Hubad, klerikalec. Ta mož je unet pristaš dekana Koblarja, dijakom pa trdosrčen predstojnik, to se pravi deli jih na dvoje: ene protežira, druge potiska nazaj. Pritožeb proti njemu v javnosti in na oblasti, kako na primer nadleguje družine, kjer stanujejo dijaki, z jutranjimi obiski itd., je bilo že nebroj, ali ker je ta mož klerikalec, potrpe ž njim. Sedaj čujte pa še to: Ta ravnatelj je popolnoma gluh in radi tega dijaki v šoli ¦" nravnost norce brijejo ž njim. Mož podu-čuje naravoslovje v spodnji gimnaziji ter ima rad, da se učenci nauee vse »na lajno", da kar zdrdra, kar se je naučil. Ker je pa mož gluh, se učenci malo uče, marveč zdrdrajo kako pesem, kakor »Sem slovenska deklica", kadar so vprašani, pred ravnateljem, pa dobe dober ali slab red, kakor je pač »zapisan* vprašani učenec pri njem. Disciplina gine, dijaki v gornjih razredih zapuščajo zavod, škandalozne razmere, katere je treba zadnji čas odpraviti. Kako potreben je boj proti klerikalizmu na vse strani! »Slovenec", prijatelj šolstva, lepo molči o vseh rečeh, katere spravlja povsem opravičeno »Slov. Nar." na dan! Kaj bi bilo, ako bi imeli klerikalci naše šole v rokah?! V Novemmestu se je vršila te dni kazenska razprava proti Mate Hudaku iz Vinice radi krivega pričanja. Hudak je kmet in kolar, revež, katerega so zapeljali klerikalci, da je pričal po krivem proti .Francetu Lovšinu, nadučitelju v Vinici, češ, da je razžalil cesarja. Pokazalo se je jasno, da Lovšin je povsem nedolžen, radi česar je prišel Hudak na zatožno klop ter bil obsojen na pet mesecev ječe. Lažnjivo ovadbo proti nadučitelju je povzročil tamkajšnji župnik Jure Kčnig, ki je naslikal Hudaka celo kot poštenjaka in verodostojnega moža. Ubogi Hudak je prišel v nesrečo po krivdi nunca. Vidite, taki prijatelji kmeta so farovški gospodje! ; Kako bi se dalo osušiti ogromno ljub- ljansko barje, o tem so že dosti razmišljale razne komisije. Zadnja, ki se je pečMa s tem, in katere se je udeležil ministerski svetnik Marcus, je zračunala, da bi znašali troški 2,091.765 gld., to je prvi poglavitni troški. Ako se bo še odlašalo s to nujno zadevo, narastejo troški kmalu na 3 milijone. Z Jesenic na Gorenjskem poročajo, da odkar so začeli delati tam predor, je zavladala velika draginja. Poleg poldrugega tisoča delavcev kranjske obrtne družbe je tam mnogo železniških iiela-vcev, katerih število s prihodnjo spomladjo še naraste. Pomanjkanje stanovanj je kaj občutno, zida pa nikdo, podjetnosti ni nič. Tuji, židovski podjetniki pa odvzamejo domačinom vsak boljši zaslužek pri gradnji železnice, ker ljudstvo je po zaslugi klerikalcev tako zabito, da ni za drugo nego da se plaži po božjih potih. _____Deželnim glavarjem za Kranjsko jo imenovan dosedanji dež. glavar Oton pl. Detela, njegovim namestnikom pa Leop. baron Lichtenberg. Koroško. — Nekdaj tako pretežno slovenska dežela se potaplja v nemškem morju. Obupni glasovi prihajajo izza koroških gora, glasovi, kateri kažejo, da utegnejo koroški Slovenci izgubiti pri nastopnih de- i želnozborskih volitvah kar dva mandata. Vo- j lilni okraj Grafenauerja je za Slovence iz- l gubljen skoro gotovo, istotako se zgodi naj- I brže z okrajem velikovškim. Potem bi bilo j mogoče spraviti v deželni zbor enega sa- ! mega Slovenca! Državnega poslanca slovenskega so izgubili in ni niti najmanjšega upanja, da bi ga še kedaj dobili. -— Pred leti je bila začela neka živahna akcija med koroškimi Slovenci, ali nekateri bornirani duhovniki s pomočjo »Slovenca" so jo zatrli, tisti vsemogočni politiki v črni suknji pa no delajo nič, marveč gledajo malomarno, kako gineva slovenski rod na Koroškem! Kje so tukaj tisti toli hvalisani obmejni duhovniki, ki branijo Slovenstvo pred ponemčevaojem?! Jeden, dva..... naprej pa ne gre. — Propadanje na Koroškem ima na vesti neka brezvestna klika v Celovcu in pa ljubljanski »Slovenec*! Deželnim mavMiIom v Galiciji je imenovan dež. poslanec Andrej grof Potočki, njegovim namestnikom pa grško-kut. škof Andrej Szopitckv. Volitve na Češkem. — Izid volitev smo naznanili v soboto. Za C mandatov je treba novih volitev. Neznan je bil še izid volitev, v B u d j e j o v i c a h. Po hudi borbi je bil izvoljen tam kandidat nemške stranke, ki je dobil 2138 glasov, Ceh Zatka pa 2122. V mestu je vladala ogorčenost, ker so so po-služili Nemci raznih zvijač. Bati se jo bilo celo izgredov, radi česar je bilo vse vojaštvo konsignirano. Pri drugi volit vi v kmetskih občinah Hradec Indrichov-Bistricn ni dobil nikak kandidat absolutne večine. Treba bo ožje volitve med češkim agrarcem Stanekom in Mlado-Čehom Al. Korbom. Zmaga gotovo agrarec, ki je dobil pri prvi volitvi 1523 glasov, Mla-dočeh pa le 894. Italijanski kralj obišče ruskega carja 2 — Nekateri nemški listi govore, da morda že v kratkem času obišče italijanski kralj ruskega carja ali v Livadi ji ali v Petrogradu, Tje bi prišel takrat tudi črnogorski knez Nikola. Poitalfjančevaiije t cerkvah t Istri j se množi. Te dni so poslali v Buzet duhov- i nego pomočnika, ki zna le za silo nekaj j hrvatskega narečja. Njegova naloga bo pro- J povedovati hrvatski, ali kako, ko ne zna! — ] Potem pa se hvalijo, da ves človeški blagor j tiči v cerkvi in v duhovnih! Kako neki, ako i ti niti ne razumejo ljudstva in so Italijanaši. I Hrvate v Istri smatrajo visoki cerkveni krogi | menda le za molzno kravo prav tako, kakor druge oblasti. Sistem vlada cerkev, in sistem je vseskozi proti nam, torej tudi cerkvene oblasti. Za to se pojavljajo dokazi dan na dan. Tak dokaz je tudi omenjeni slučaj v Buzetu. Kuga v Neaplju je po poročilih iz Italije pri kraju. Vsi izeliranci se počutijo dobro. Novega slučaja kuge ni nobenega ne v Neaplju in ne drugod. Stanje bolnikov se je zboljšalo. Na Španskem. — Jubilejno procesijo v nedeljo v Gijonu je množica vsprejela z žvižganjem. Orožniki so streljali ter ranili nekoliko oseb. Udeležniki procesije, kakih 100 moških in veliko število ženskih, so kričali: Živio don Garlos! Nekega karlističnega poslanca so aretirali. V južni Afriki. — Kakor poročajo iz Bruselja, se je uprla cela kapska kolonija ter je pod orožjem kakih 20.000 Holandcev. — Agentje angleške vlade hodijo baje po Luksemburškem ter nabirajo proti plačilu 6 šilingov na dan rekrutov za angleško armado v južni Afriki. Mnogo laških delavcev je sprejelo ponudbe, — Burskega poveljnika Lotterja so obsodili na smrt. Kitchener je potrdil obsodbo. Zajedno je bilo obsojenih na smrt tudi več drugih Burov, aH jih je »ponrilostil* Kitchener na dosmrtno ječo. — 30 milijonov kron stane vojna Angleže vsaki teden, Za poslednje leto je bilo treba 1600 milijonov kron; proračun je prekoračen že za 375 milijonov kron. Raznotero. — Trgavci v Varšavi so sklenili, ker izganja Nemčija Poljake, naro-čevati odslej svoje potrebščine s Francoskega. — V Afganistanu se porajajo novi nemiri. Rusija zasede radi tega Herat. s- V Florenci so stavkali vsi pekovski pomočniki. Stavka pa je že pri kraju. — O grofici Lonyay (cesa-ričina Štefanija) govore, da se s svojim možem nastani stalno na Angleškem; drugi pa hočejo vedeli, da se ločita v,' kratkem. Njep<3 hčerka, nadvojvodinja Elizabeta, se je zaročila s princem "VVindischgraetzem. — Na Štajerskem so zaprli celo rodbino posestnika Zurkaleka radi ponarejanje bankovcev 20 kron. Izdal jih je neki graver v Zagrebu. — Pazman, vodja zavoda sv. Jeronima v Rimu, je ostavil po odločbi, podani mu od avstro-ogerskega poslaništva, zavod ter se ne vrne več vanj. Slovensko kmetijstvo in slov. kmetijske šole. ___......________...... (Konec.) Prva zgrajena so tako, kakor to dandanašnje napredno kmeujsko slavbništvo zahteva, druga \J so pa tako obsežna, da stanujejo v njih trije ^ stalni učitelji, en navoditelj pri praktičnih dolih, upravnik ter hišnik. Šolski prostori obsegajo dalje razun navedenih prostorov še posebno pisarno, v kateri so nahaja knjižnica učiteljev, jedilnico učencev, bralno sobo učencev, v kateri so nahaja knjižnica za učence, dvo šolski sobi, ena za prvo, druga za drugolelne, kemični in fizični kabinet, tri dvorane, v katerih učenci spe, dve umivalnici, bolniško sobo, delavnico učencev, v kateri se vsa pod streho se vršeča dela, kakor cepljenje trt in sadnega drevja izvršujejo, sirarsko in mlekarsko klet, izdelovalnico žganih vin ter kisa, kipelno in vinsko klet. V ostalih gospodarskih šolskih poslopjih stanujelo še trije navoditelji pri praktičnih delih, vinščak, vrtnar, sadjar, ler ob enem kletar. Štirje pomožni učitelji stanujejo pa v bližnjem Novem mestu, namreč učitelj za verouk, živinozdravništvo, gozdarstvo in petje, Predmeti, kateri se na tej Šoli poučujejo, so sledeči: 1, osnovni ali v obče izobražujoči: veronauk, slovenski jezik, nemški jezik, zem-Ijepisje •/. meteorologijo, računstvo, geometrija, geometrično risanje, risanje načrtov ler orodja in strojev, fizika, kemija, naravoslovje (živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo), vinogradarslvo s kletarstvom, poljedelstvo, živinoreja, čebelarstvo, zelonjadarstvo, gozdarstvo, pelje. Značaj obče slovenske kmetijske šole podeljuje grtnski šoli tudi lo, da se v nji istinito mladenči vseh slovenskih pokrajin šolajo. Največ je seveda v nji Kranjcev, pa nahajajo se tudi Štajarci, Goričani, tržaški okoličani, istrijani, Korošci, da, tudi Hrvatje dovršili so jo že z najboljšim uspehom. Učenci grmske šole, seveda listi, 1 ' tere se sme smatrati njenim pravim, za' ijenim učnim materijalom, lo so tisti, kate;. so iz pravega namena, iz ljubezni do stvari, do težavnega kmelskega stanu in njegovega napredka v njo prišli, ne pa v korekcijo v njo prisiljeni bili — kakor na vsaki kmetijski in sploh strokovni šoli je tudi lakih vedno kaj malega na Grmu — dokazali so še vsi na lastnih posestvih, kakor tudi kot uslužbenci na večjih tujih posestvih, da so prav spretni, kmetijski napredek z naporom in uspehom goječi ljudje, kakršnih si v spodbudo in posnemanje po vseh slovenskih pokrajinah le obilo število želeti moramo. V grmsko šolo prisiljenim, ali pa takim njenim sicer znabiti prav uzornim učencem, katerim po dovršeni šoli na lastnem gospodarstvu očetje čisto nič veljati ne puste, češ: »Kje si bil ti, ko sem jaz že to vedel in znal, mene ne bodeš nič učil, le spravi se od doma* itd.; takim grmskim učencem se seveda ni čuditi, ako svoj dom, znabiti še svoj stan zapuste, ter se drugemu posvetijo. Takih prikazni vajeni smo dandanes i pri učencih drugih strokovnih šol, osobito vsed vpliva --vojaške dolžnosti. Prav pred kratkim je bilo v večjih strokovnih kmetijskih, in ne strokovnih, političnih, slovenskih listih brati, da razpisuje deželni odbor kranjski več štipendij za kranjske mladeniče, kateri bi hoteli v grmsko šolo, na kateri se novo šolsko leto 1901./1902. dne 5. novembra prične, vstopiti. Ob enem razpisal je pa deželni odbor kranjski tudi več mest plačujočih učencev na Grmu. Kakor ne dvomimo, da se je za razpisano štipendije že dovolj prosilcev oglasilo, lako smatramo za svojo narodno dolžnost, da opozorimo naše premožnejše kmeti,ske čitatrlL- na razpisana mesta plačujočih učencev na grmske šole. Tak premožnejši, napredni kmetijski gospodar, kateri želi, da se njegov, gospodarstvu namenjeni sin kmetijsko strokovno izobrazi, kakor to dandanašnji duh časa, duh splošnega strokovnega napredovanja zahteva; vsak tak naj nikdar ne odlaša, svojega sina na Grm, na našo najpopolnejšo slovensko kmetijsko šolo poslati, da se tam dve leti šola. To naj stori vsak tak naš gospodar v popolni zavesti, da mu nikdar žal ne bode za mali denar, katerega bode na Grmu za strokovno izobrazbo sina potrosil, kajti povrnilo mu ga bode njegovo napredno gospodarstvo v obilni meri, in ob ednem bode vsak tak učenec v svoji okolici pravi pijonir kmetijskega napredka, kateri je edino v stanu, naše ' kmetijsko prebivalstvo revščine , rešiti, ter ga do dobrega gmotnega izhajanja in do skrajno zaželjene prave stanovske zazesli dovesti. Koliko da stane šolarje na Grmu, kakor tudi vse druge podatke o sprejemu itd., vse to poizve lahko vsak od vodstva šole. Radi opustitve trgovine proda jako dobre vinske sode od 3-5 hI Alo|as«. Olifdi«, Staritrg — Notranjsko. Goriška ljudska posojilnica registravana zadruga z omejeno zavezo v Gorici vabi na izredni občni zbor dne 17. tete. meseca _..ob3, jirLpopoIud^ gosp&skr, ulica h. št. 7, I. nadstropje. Na dnevnem redu je: prememba pravil. V Gorici, dne 7, oktobra. 1901. Ravnateljstvo. Rfono mbuiPP iZ s^vnoznaue tovarne dvornega UltU/G rUKaVItiC zah^ielja J. E. Zaeharas na Dunaj1!, ime Foden kovane n.i i=a;ižki raslavt. jedino prave rusko z znamko „ruski d; ž. orel" iz Petro:,rad,i. GaloSe D&ŽnJKB Z!» J«ltue "> So~pr.de po vsaki ceni. Zimske podobielie {L*?L*L* *",to"' (Vnioe za otrok«1, krasno svilnato blag« za bltuc, posament?r'je, čipke. rr,-(i|>asiiikc, volnene in svilnate Serpo 3.\ dume. — Vsakovrstno perilo /a jro>pode, kravate, nojriiviee, volnene rokavice it«, »d. Vse nolrebsčine za \x. Šivilje in !;roj;ne, najceneje, v najlc; 51 iti najvo."ji izberi najioplejo priporoča svojim rojakom v .««>>! u in Da dežoli nova tvrdfca modnega blaga J. Zornik v Gorici, Gosposka ulica Štev, 7, tik »Krojaške zadruge". Naročila z dežele se izvršujejo točno in v najkrajšem času ter razpošiljajo proti povzetju. Anton Pečenko Trgov.-irtna registrevana zadruga z neorn ienirn jamstvom. V CIOKICI, Seme.v;Ska nI. št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4Vs % «n vloge na Conto - corrent po 3-60 %. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentnl davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-lctno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-!etno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, aH daljših obrokih pa dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure:"od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. r^arol praščiH, pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte 1. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je c ">ril brivsko podružnico v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Draiček), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nirai delavskimi m j črni, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo. V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo. Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča Via <«iardfri«i S bršsHih > dat ir.t-jttisis^ih itt Lsterskih dom in rasiiožiiJK po žel,»z vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih litrov naprej. Na zahtevo pošilja tmli i.zor.e. Cene zmerna. Postrežba psžiena Oli ntv Lastnikom konji Podpisani naznanjam, da sem si nabavil najnovejši vrste stroj vsnr&iim pritiskom za striženje konj. S tem strojem se ostriže konja v najkrajšem času lično in snažno. V slučaju potrebe zadostuje poziv po dopisnici. Konja ostriženi na lastnikovem domu po jako zmerni eenl. Za blagohotna naročila so toplo priporoča Franc Coš, Rublje pri Gorici. Gostiina Jlla citta tli lorizia" v Gosposki ulici št. 19. toči izvrstna bela in črna vina vseh vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtoplejc priporoča udani Fric (Šimenc. Dobre ure in po ceni! s 3-lclnim pismenim jainslvoi razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarni* ur ter izvoz zlatnino] Hest (Češko). Dobra ara llem. iz niklja fi. 3-75 ¦ srebrna ura i\tm. fl. 5*80; srcbrra verižica fi. t *20; budilnik iz nikljr fl. 1-95. Tvrcika je odlikovana s s\ kr. orlom; ima zlate! in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizaalnilil pist-m. — Ilristrovan cenik zastonj I Gostilna „Pri Rajhu" v Gorici na Kornts toči izvrstna bela in črna domača, vipavska in briška vina ter vedno sveže marčno pivo; z izborno huhinjo lahko postreže gg. gostom itt o vsakem dnevnem času z mrzlimi in gorkimi jedili. Ima tudi obširne prostore za voznike ter lepa prenočišča za popotnike. Skrbel bode in se trudil zadovoljiti gospode goste s hitro postrežbo, ukusnirai jedili ter pristnim vinom. Se toplo priporoča udani Josip Droč, gostilničar. Pivopivci pozor! Podpisani nasnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej razun navadnega piva tudi neko specijaliteto, katero prodaja pod imenom Granat-Porter. To pivo je varjeno na bavarski način, ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnimna živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo celd od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in redilnosti. Sploh pa zadovolji pivo »Granat-Porter" vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača. Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah. Za blagohotna naročila se toplo priporoča Josip Rovan, zalagatelj vrhniškega piva. Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici. U krojaški mojster iu. trgovec 'S; Vrtna ulica štev. 26. W Izdeluje vsakovrstne m ozke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stui. luni tudi w bogato zalogo- ein v<5<*akoni, . fastnikom, jjontmm. ž- lezniSkim . in reclaivkiiu u.-adnikou kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uto, da smo oprejs li ed o i:.Z[iro:iajo liovoiznajdene on^i-talne ['enf-jke. 11-.karatne, rcnonl.. nre , z]afe^a-el(k!r«-il:i- i «t:ie. ,«:,.,t.iv i-las- ; i ;.lii>-. Te m-' imajo ir-!iii.a!.'Wti'r:e ;>;•<:- ' eiziski urni s'.roj. so s ::.iiia;ani"neje rebuli- ', laiifi in jire-kti.-jjni! vr.iko i,ro .'Metuo jiifcni(-no jaruslvo. Okrov, Id je Hesstavijen od treli odskočnih j)okrov:"kov. je moderno in krar-no izdelan t(.;- iiapravij'!! iz pove . iznajilen-* aim ri!;an--ke ;,'oldinske kovine ter jnckiil : lMauat. zlaloji.. tako. ',:;• jo podoben činteinu zlalu in v;';;'-.iki jo ne morejo razIor-cv.ili od prave uiv. ki ; Vt-lja i!H0 kruli. Ivlina u-n na ^velu, ka;i.ra i;e zpubi j nikoli zla!.e;.a lica. e>: lejeli smo v 6. n;e.-=urih tO.OiiO j dodatnih naro.'b in okoli :M)t) pohvalnih pi-em. Cena i u:i za gospode, ali dani' i<; H» kron po:'lniui in eol- | nina prosta. Vj-aki mi je brezplačno pcidejan nios- j nji.'ek od N>i)ja. Krasne in moderne verižice od zla- ! tega plašne za ;;o:-pode ali dame (tudi ovralnjice) po ! .'{¦ .j--- in 8- K. Ako ura ne upaja. se .«|>rejiue t nazaj vsbd česar se i.ima nobenega rizika. liazpo- j šiljanje po poSInem jtovz-lju al predplarilu. ¦' NiirftiMic je pošiljali na Razp&iiijanjo ur '< »Chrcnos On sel" (Šwlca\ Za pi-uia v Švico je I slavili znamko za i!.~> stol. na dopisnici 10 stol. i iti dajnmo le se-voBflip lajipilo ob enem korispondenta za kožarsko tovarno. Omenjeni mora biti popolnoma zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v pisavi. Ponudbo naj se pošiljajo na Andreja Jakila tovarnarja v Iiiipi, pošla Miren. ;j&- Veliko zalogo ~*w šivgi!!:ii strojev, imMu in siamoraznlG i-.iy.:iiii Nistemov prve tuigieSke tavamo ,licliuii- 8AUN1G & DEKLEVA V GORICI uliea iVUmicipio št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bila prej prodajalnica. V z;ilo;;i imamo nad 100 r.ivaluili slrojcvvsa-k<- vrs:.! tisi liizpidiHM), u-vljarje in sedlarje, ludi tiXx^$ z;i umclno vezenje (Sli-k«™«')- Gene koles so v gotovini od 80 gld. naprej. ni A\-> oiiti' nsijIioljSe o za ko/.'\ lase in zobt! /. in najj:rš.' roke di hijo bi!ro I uri-Uokraisko fino?! in obliko z ujiorab« . IVcolina" j »Fccolin«. je iz VI. najpleiiK-nilejih in najtežjih zeljiše i seslavljeno an^šU mil,,. Mi jainri.no, da tejiiiu-jo I ( didje po uporabi • L\>. oMna« brez Medu frubc in C-rte I naobraz-i. za cdce, mozoli, rderica miMi ild. sl-Volin« ' je najt oljše risti!no, negovalno in lepiali.o srod.-lvo zi lase, zabniiijuji: izpadanje las, ple-o in bo- I lezni glave. ^Keenliu jo ludi naju ravnejSc in naj- j bohje rislilno .«r».«Ss-t'.-o z;i zobe." Kdor redno rabi | »Feeolitic- ineslo mila, ostane m'.ad bi lep. Zuvežemo ; *u. denar takoj unn, tebi ne bil kdo s »Feeolinotu« I i poj.oln- liia zadovoljen Cena komadu K 1.—, :j l:o- ! madom K 2-of), 6 komadom K -i, , 12 komadom K f 7. . Poštnina pri 1 komadu -K) vin., od 3 komadov ; navzgor GO vin. Povzetje 60 viti. več. Razpošilja {davna : zalogi M. Foitii, Dunaj, Vil.. Maliahilfersti-a-se 3S. 1. „PORKIN'' i;edilni prašek za prešiče se dobi v mirodiinici pri ^f A. JERETIO-U ® v Gorici — Tržna ulica (poslopje okr. sodišda.) © ©®~~©©©©00©©®©©©@©o)©e&®~~