Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 20 stotink. Izhaja: vsako sredo popoldne in soboto ziutraj. Stanc za ccio lcto 15 L. « pol leta 8 L. « četrt let a 4 L. Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročilu brcz do- PotJane naročninc se ne morcmo ozirati. Odgovorni urednik: Poldc Kemperle. Št 35 V Gorici, v soboto 2. maja 1925. Leto VIII. Nejrankirana pisrna se ne sprejemajo. Ogtasi e*» r fi^nnn In nn /1ntto. voru in se plačujo v na- prej. List izdaia hon- sorcii »GORIŠKl: STRAZE* Tisk Zadružne tiskarne v Gorici, Riva Piuzzut- ta št. 18. Uprava in uredništvo: nlica Mameli štev. 5, (prej Scuole). — ,!Vdova Sfiošlinka" Marsikdo se bo začudil. ko bo na iem mestu zagledal zgornii naslov. Po uogodkih, ki so se pripetili v zad- l[hm času v nasem prosvetnem šiv- !!c'iiju, je pa naravnost ziuičilen, tipi- l'vn: ozmtčuje z nekako načelno jas- nostjo razliko med našo »Prosvetno zvezo« in. svobodomiselno »Zvezo firoswtnih društev«. Na eni st rani sniotreno delo zgrajeno mt .iasnih, nepmainih načelih, na drugi strani Mitvo povdarjanje slogaštva. ki se izživi v — AUlovi Rnšlinki«. Kaj je vsehina te najnovejše slo- v?nske komcdije, smo že zadnjič po- v?daU. Danes hočemo sprcgovoriti Par odkritih beseel na račv.n »Zveze W. dntštev«, katere članica: goriško ¦'Dramatično društvo« je to puhlo de- lo vrinilo v naše prosvetno življenje. Y zadnjcm času smo bili purkrut firisiliem, da smo se bavili 2 »Zvezo Prosvctnili društev« in njenim delo- vunjem v dcželi. V oilgovor na naše ()Ptavičc'ne opombe smo slišali psov- ke: razkolniki itd. ter brali zakletve, da se najvernejši kristjani zbirajo v n'wnem krogu. Kako stole sivari v resnici? Govo- riti ftočemo jasno in odkrito. da bo °zračje povsem čisto in ne bo raznim svobodomiselnim pisarjem mogočc skrivati sc za obledele megle. Kaj je z razkolništvom? »Prosvet- N« zveza« ,je bila ustanovljena pred »Zvczo prosvetnih društev«. Že par tet vrši, kakor je celi dcželi znano, ži- vahno izobraževalno delo med nami. »Zv. pr. dr.K je po svoji nstanovitvi večinoma drcmala in si je sele v zad- ]*jih mesccih začela nekoliko men- *Qti oči. Kakor je bila pa rofena iz r/izboljencga nasprotstva proti nam */* uašim načelom, tako tudi nri svo- Jem vzdramljenju ni zataiila svoje narave. Kier ji je le količkaj mogoče, s?le razdor. Kako se je zgodilo v Svetcm in Gorjanskem smo že pisali. jCs/fco je umctno ustvaril raznrtijc ne- Y* njen primnjač na Srpenici, razvi- (IJtc Uthko iz datutšnjega dopisa iz Srpenice. V Biljah in Št. Petrn pri yorici so njeni svobodomiselni prija- *etfi proti že obstoječirn društvenim Organizacijam ustanovili nove. V Štn- riiah so imeli slicen namen. a jim je sJ)odletelo. Naj zadostuje! 2e nave- deni slučaji pričajo dovolj glasno, kdo dela razkol in vstvarja prcpire! Pri- biti in ugotoviti smo morali še enkrat, da ostane za vse case zapisano in bo- do spregleduli tudi slepci. Kako je s krsčanstvom »Zveze pro- svetniii društev« in onih. ki se zate- hajo pod njeno okrilie? Najzgovor- nejši odgovor na to nam dale — »Vdova Rošlinka«. Sicer smo imeli že večkrat !>riliko, da smo se bavili s protiverskim mišljenjem »Zveze pr. dr.«! Naj bravce samo spotnnimo, s kako sveto vnemo so po svojih druš- tvih širili proiikrščanske nazore po- kojnega drja Juga in prof, drht Veb- ra. Tudi z vprizarjanjcm in pospeše- vanjem raznih dvomUivih iger, n. ??r. »Stari grchi«, pri katerih so se s po- sebno siastjo povdariali dovtini na- perjeni proti cerkvi. njenim ustano- vam in njeiüm predstaviteliem, so iavno kazali svoja stremljenja in nagnjenja. Radi liubega mini in iz dobrohotnosti smo mi te pojave na- vadno molče vrezrli. Z vprizarjanjem in sir j en join »Vdove Rošlinke« so se pa razgalili do dna. Vrgli so krinko proč, oiresli so se za hip hinavščine in stopili pred obeinstvo res taki kot os. Odkrito ie postalo: »Vdova Ro- šlinka« je njihova zvczda-vodnica. 7jito čutimo dolžnost, da to pred vso našo javnostjo povemo in obsodimo. le zadnjie smo povedali. da je »Vdo- vu RošUnka« delo, v katcrcm se \w>- nizule in blati slovensko kmečko Ijud- stvo in z raznimi doviipi in prizori vzbuja strasti. Poleg tcga pa smeši »Vdova RošHnka« na ogaben način krsčan. iege in navade ter je po vsem svojem plchkem jedru protiverska. V igri nastopa neki »pobožen romar«. V rokah nosi palico s krizem. za klo- bukom blagoslovljeno svečko. Vsaka njegova beseda se cedi hinavske po- božnosti, vse, tudi razbrzdano spol- nost, hoče vtešiti z molitvijo in ro- manjem itd. Kratko: po besedah naj hi bit ta moz svet romar. v resnici je navaden lakomen zvodnik. Sodite sedaj, čc ne pomenja vpri- zarjanje take igre najkrutejse zaljenje vsakega verskega čuia? Povejte, ce ni »Zveza pr. dr.«, pod koje okriljem in v koje osrcju se je vprizorita. s tern javno udarila temelje svojemu delu, kigrevsmeri —»Vdove Rošlinkc«? Kaj se godi po svetu? Volitve nemškega državne.e:a pred- Jfcdnika so posta vile evropske držav- Zj|vniike nrcd nova dejstva. Zmaga IUaršala Hindanburga ni le zadeva n(imišike države, ainpaik takorekoč ce- leLa sveta.. Za leseiiim možem nove- %'* držaivnega predsednika sc skri- VaJo Ij 11 die, ki imajo pred očmi na- ^nčno izdelane načrte. To so Ijiidjc, *' boče.io oživoti stari nemški dull, tisti duh, ki je hotel v svojem pohle- ^ zagospodovati nad vsemi svojimi s^sedi. Ni zaiman vzklikniil od- stavljeni 11 emški cesar Viljcm, ko' je Zvede;l za izid volitev: »Zdaj se čutim za deset liet mlajšega«, in dal peti za- ^ulno mašo. Vedfel jc, da s Hinden- burgov'nn nastopom zasinejo neniski ^Publiki drugačni dnevi kot so bili za casa Friderika Rberta. Poßlejino si ^^a, ki bo odslej naprej nekaka za- Vesa za iirro med kulisa.ini. Pavel Hindenburg. ., ^avel von Beueckendo-rf - Hindien- J)u»*g je bil rojen 2. oktobra 1847. iz starih plemiskih starišev v Poznanj- skem, na vzhodnern Nemskein. Nia'ravno, dia je očc vojak namenil tudi sinai za vojaka. L. 1866. je Hin- deubura: že vstopil kot pehotni po- ročnik v vojsko. V vojni med Av- strijo in P nisi jo 1. 1866. je bil pri Kra- Ijevem Oradcn ranjen. Cez par1 let je že bil v vojni proti Francozom. Tu je bil odli'kovan in so La poslali v ge- nera In i štaib. Sed'aj je šla njegova pot vedno naivzgor; preko polkovnika, brigadnega majorja, brigadnega ix>- veljnika, giencrallajtnanta, divLzijske- ga generalai do annadlnega povdjni- ka. S to častjo je I 1911. stopi! v po- koi in se uastauil v Hanovni. Zdelo se je, da je njegova pot končana. Tod'a zgodovina gai je poklicala dru- gam. V svetovni vojni so Rusi vpadli v vzhodno Prusko. Nemške čete so že bežale. Tediaii se je obrnil cesar na starega g-onerala v Hanovru in ga» ix>zval naj kot generalni polkovnik reši vzhodno Pru&ljo. In res; 29. av- Kiista 1. 1914. je s slavno bitko pri Tanuenbergu pobil Ruse in rešil Ncm- ci-io. Njegovo ime je postalo öez noč slavno. Že znčetkoni nasledniega leta je »/.adiišil Ruse« v Mazurskili je- z-erlli. Bitko za bitko je dobil. Ko je napovedola vojno še Rumunija, je Miu'dkiTiburg postail vrhovui poveljnik vseli ncrnških čet. Strl je Rumunc, se VDfel 1917. na italijansko fronto in začcl prodirati v niaircu \, 1918. v sree Francije. Po silovitih sunkili se je ni'-nska 1110c izonpala; Nemci so se MK'-rali umikati; 11. uovembra je pri- šlo premirve. Cesar se je odpovcdal prestolu. Stari mairša! je še peljal /bito arnv.i- do iz strelskih jarkov domov, nato se je 25. juniia I. 1919. v dnigo umnk- nil v zalisje. Začel je pisati svoje vojne spormine. Stari vojskovodia je zapustrl v sr- cih vseh Nemccv svetel spomin. V niem co vi*d»cli |)oos,e ga obsipali z vsemi mogočimi ča- stmi, kakorsnib je bil pred njitn de- ležen le 5c slavni nemšfoi maršal ßliiclier, »niiairšal Naprej«, ki je ve- dno dr! naprej in zloniiil Napolconovo moč. Vojak, a ne diplomat. Vkteli smo, da je novi nemski dr- žitvni predsedni'k vojak o4 pete do j»;-ave. Ni pa politično izšolan človok, ki hi bil ztnožen voditi državo v mi- ni. Meč ne odločujc 0 usodli dr- :'.-«ve v mirnih časih. Viljem Bock nekdanji predsednik neniškega par- lameuta, jc pisal marsalu: »Za vodi- telia dirižave je potrebna politična zmožnost, kot za general a vojaška veda. V Vašom dolgem življenju pa je bila politika za Vas knjiga zape- č a ten a s sedimeriini pcčati.« Lesena lutka. Pripoved'iijc se zgodba o maršalii Mac Mahonu (izg. Mak Maonu), ki je postal iz generate predsednik frati- coske rcpublike: Noveinu prodsedniku so predstavi- li nekega due vse francoskc zastop- rike jx) drugih državah. Dvoirni 0- brcdnik predstaivi go&poda z besöd'a- mi: »Nas poslan.iik v Rimu«. Cez čas zopet drugega gospoda z istimi be- sedamii: »Ni mogoče«, vzklikne Mac Mahon, »tu je gotovo pomota. Saj ste že prej enega predstavili kot nai- sega poslanikai iz Rima.« Tedaj pri- stopi k preidsediniku njegov osebni tajnik D'Harcourt (izg. D'Arkur) in mu zašepeče: »Oo-spotd predsednik, v Rimu ima Francija' naimreč dva po- slanika. Fnega pri Vatikanu, enega pa pri italijanski vla'dli«. Pai vzklikne zndovoljno predsednik general: »Ta D'Harconrt ti je pa od zlomka; vse ti ve!« Tnko pravijo bo tmdti Hindieuburg le dotlej vodil politico, ko bo moral od- ločati meč. Za zelenio mizo bo pa de- l>e,lo gledal. Moral se bo obdati s taj- niki in svetovaivci, da ga bodo vpe- liavali v dlržaivniške modirosti. In ta- ko bodo ti tajniki in svetovavci prav- zaprav predsodnik ne^mlške republiike. Hind'enburg bo pa le oseba za zunanji blesk. Kaksni bodo ti ljudje si pa labko mislimo. Prepričani monarhisti lx)do priscgli na reipublikansko tista- vo in vodili republiko. Tako so Nem- ci z izvolitvijo bajnega vojaka Hin- denburgai za predsednika republike izročili državo v roke Viliemovim pristasern, Tako je postal volk pastir ovčje črede. Predsednikova oblast. »Vecglavi« neniiski rcpublikanski predsednik ima zelo široke pravice. V nekatcrih zadsvah mu nstava po- laiga v roke še večjo oblast kot biv- šim cesarjem. Seveda so ti bili samo- silniki, ki jib ni brigala nobena ix>- stava. Najmočnejše predsedJiikove pnaivice so: vnicšavanje v notranje držaivne razmere in razpust državne- ga zbora. Cesair teh pravic ni imel. Smel je razpustiti drža.vni zbor le s pristavkom raiznili svetov. Predsed- nik u 11 i pa potreba niti razlogov po- vedati, zaka'j !)ošlie poslance domov. S tern ima v rokah močno orožje; če mill parla-mient ni po godu, ga razpu- sti. Monarhisti imajo dobro ka.rto v rokah proti re-publikancem. Clcn 48. weimarske ustave določa, da sine predsednik z orozjem prisi- liti, če katera izrned (nemskill) dr/av ne izpolnjuje diolžnosti, kot ji nala- gajo zakoni. Ta1 olen daje predsedni- ku tudii pravioe, da sine odrediti vse, kar se mu zdi potrebno za javno varnost. Sme vpeljati poštno cenzu- ro, omejiti svobodo tiska, prepovedo- vati sliodc, celo na lastninsko pravi- co sine poseči. Vso to dalekosežno oblast vrši lahko na svojo voljo brez kakršnekoli zbornice. Zato so bile nc- deljske volitve tako ogromnega po- inena; saj lailiko brez težav ugladijo cesto nazaj k staremu režiinu. Velik diel krivde za to pa nosi jo tudi repub- likanske st ranke sainie. Kdo je podstavil Hindenburgu ramena? Ni'hce skoro ni pričakoval. da bo Hindienburg prodrl, čeprav z neznatno večino. Vsa -poročila iz Nemčije so trdila. da je položaj za Marx a veiliko bolj ugodeii kot za njegovega proti- kandidata. Tudi načun je potrdiil to domniovo. Pri prvih volitvah 29. mar- ca so dobili desničarski kandidatje vsi skti'paj 11,700.130 glasov: repub- iikanski blok, ki je imel tri kandida.- te, je d-obi'l sknpno 13,250.420 glaisov. Je torej precej nadkriijeval. Upali so, da bodo vse te številke odipadle se- daj nai ski.ipne.ga kandidatai Marxa. Da je izvoljen Hindienburg je pred- vsein krivda komunistov, kör so ce- pili svo-je glasove na svojega kandli- data. Tliälmamna je sedai volilo o- kroglo 1,900.000 vo-livcev. Ce bi ko- ¦miinistični vodje velcli, naj volijo tu- di komuHisti Marxa, bi prodrl brez dtvoina repmblikanec. Tako so pa s svojo neznačajnostjo pripomogli svo- jiin največjim nasprotnikom v sedlo. Po 11 jih krivdi je demokracija padla. Vpoštevati je pa treba tudi, da se jc isiedaj udeležilo volitev dosti več volivcev kot pri prvih volitvah. Ti in pa zenske so po večini metali glasov- nice v desno žaro. Pri teh slednjih je igralo po večini čustvo glaivno vlo- go, videli. so v kandidatu poosebljeno nemško slavo. Bavarski katoliki so tudi večinoma volili za Mindenbiirga, ker ne mara- jo Marxa radi njegove izrazite levi- čarske srneri. To so bili trije glavni činitelji, ki so ]>riposmogli monarhistoin. do zma- ge. Zaniinivo je tudj v katerih nem- ških deželah je zmagala. mi sell demo- kracije in kod nasprotna». Vse Poren- je in skoro vsa zapadna Nemčija je za Marxa. Kraji, ki so bili po vojni najbolj prizadeti si žele torei mini. Glaivno mesto Berlin se je z veliko večinoodiločiloza republiko. Ravnota- ko tudi mesto Ha-nnover, kjer je stari maršal red no bival. ludustrijski kra- ji so se tudi odiočili za Marxa, ker vedo, da ni zamje ugodno rožljanje z mečeni. Naspiiotno so pa po vseh šimih pruskih in ¦meklenburš.kih pokrajinah, kjer ifiiajo veleposestnikt svoja zein- Ijiščai, skoro dive tretjini glasov dali Stran 2. »QORISKA STRA2A« Hindenburgu. V teh pokrajh,ah je še furl; ?.-iTr> ,r cpominu Hi'ndonburgOVta- zmaga nad Rusi. Iz teh vrstic je jas- no, da je v Nemčiji še zelo inocna predvojna zavest. Odmevi teh volitcv. Diplomati v Rhnu, Londoini, Pa- rizu, Washington!! in drugod so se živahno prašcvali, kdo bo prijel za ne-niško krmilo. Od tega bo dosti od- visno njili zadržanje. V Rimu so splošno vsi listi prese- nečeni. »Corriere dell a* Sera« pravi, da bo stari maršal kl.iub civilni oble- ki ostal še vedino vojak in bo vse od- visno od tega, kdo bo na osem m se- demdcset letnega moža vplivaJ. Francozi so pa zopet vsi iz sebe. Pred ocmi že vidijo, kako jezdi liin- dienburg na, čeln Ncmcev. da m'ascu- jejo svoj poraz v svetovni voini. Vsi iiisti zaiitevajo strožje mednarodno nadzorstvo nad Nemcijo. Nemške volitive bodo najbrze tudii vzrok, da, se bodo v Franciji razpisale nove držav- nozborske volitvc in bo prisel zopet na prvo incsto kak Poincare ali Mil- lerand. Anglež pa pravi modro in diploma- tično, da so volitve pokazalie pravo nemško lice. Nemcc, da noče iti po poti sporazuma z zavezniki. Amterika-iici pa mirno eakaiio 011- kraj morja, kako se bodo stvari raz- vite, potem pa bodo mošnjiček odprli ali pa ga spet zaid'rgnili za posojrlo Nemcem, kakoir jiin bo prav kazalo. Neinci sami so pa sedaj še bolj os- tro ločejii y dva tabora. Hindenburg jc sicer dejal novinarjem, da bo nndil roiko vsem posteniin Nemcem za skiipno dclo. Toda to je dejal on, ne pa tiisti, ki so za njirni. Rcpublikanski ali »ljudski blok« pa je brzojavil po voJitvah drju Mairxu značilne besede: lzgnbi'li si no sicer zmago, todai boj se bo nadaljeval! „Mir." To je tlsta bes,edia, ki brli kot luč- ca v še daljni dialjavi. Ljudstvai hre- pene skozi noč do nje, a morajo čez prepade in hriibe, ki Jili se skitijo ne in plaiinencek se jim vedno bolj od- duljuje. Francesco Nitti pravi v svoji zad- 11 jl knjigi »La Pace« (Mir), dia so tega krivi povojni državniki. ki so napraivili iz miirovnih pogodb kose papirja. Oborožujejo se; naravno, da so' Nonici pritisku podstavili j.eklene hrbte. Unicili so ženevski protocol; Neinci so se še boilj strnili v svojo brambo. In to gre d-ilic in dalje. Po- vojna politika vseh držav je spkwila Hindeii'burga na površje. A tudi Nem- ci sami se nc zavedajo svojega polo- žaja. Ne vedo, da je jiuiak naise dobe tisti, ki z lastno žrtvijo prinese mod nmirajoče množice resnico in mir, ne pa kdor straši s krvavim mečein. Ker noee Evropa spoznati tega na- čela, so niiisli Nittijeve, da bo se vedno »Evropa brez iniinu«. Zgodovina bo dala brzkone njemu prav. DNEVNE VESTI. Za svetogorske romarje. Od 1. maja dalje bo na Sveti gori poštni nabiralnik. Romarjem ne bo treba več nositi pisem in razglednic v Solika.ii. Po doiligein času vendar ena pametna. Iz „krščanskih" listov. Olasi'lo istrsko - tržaiške gospode >>Istarska Riječ« je v eni svojih zad- isjih številk zopet spustila nekaj svo- jega: strupa. Raznme se samo ob se- bi, da so to s slastjo ix)iratisnili tudi svobodomiselni ljubljanski časniki. Stvar jc ta-le: v »Goriški Straži« smo priobčili vest o rimskein romanju Ooričanov; notico smo dobili od' pri- stojircga škofijskega odbora. »Istar- ska Riječ« pa se s smešno zk>bo za- letuje v naš list, češ tako romanje stane in ni treba, da na®e bedno ljud- stvo 5o prigaiijaino v Rim k papežu, ko lahko ravno tako tudi doma moli. Ceinu bi nosili denar v Rim, ko vžije naš kniet lahko vse dobrote svetega leta doma. tako vzklika na koncu. List tržaško - istrske gospode do- bro ve, da ni nobeden prisiljcn, da gre v Rim; le kdor more. Iz vsega njegovega zaleta pa veje sovraštvo do krščanstva in smcšenje tega, kair je tudi istrskemu seljaku sveto. Boste videii, da bodo za velikonoč in božiče zopet olijavili uvodnik o Kri- stusu in nebesih. Prav kakor stari av- strijski uradniki, ki so hodili v cer- kev le ob velikih praznikih, dfai je za- biti »sulk« gospodo sipoštoval. »Treba seljaku i nešto vere, da radi za gospo- du«, tako si mislijo ti gospodie. Čiča Baja zn a. Sivi Pašič je premeten politik. Za- čel je zadrgovati zanjko Štefa-nu Ra- diču. Vtaknil gai je radi veleizdaje v zapor. Radičev nečak Pavle je pa ho- tel strica na vsaik način rešiti. Zato se je po dogowru z njim vrgel pred Pašičem na kolenai in izjavil, da se odpoveduiejo Radičevi pristasi re- publikanstvu, 'dia priznava-jo vladajo- čo vladarsko rodbimo in tako naprej, kakor so radikali hoteli. Stari »čiča Baja'« (tako zovejo Beograjčani Pa- I šiča) pa ni še izpustil Radiča na pro- sto. Dohajala so moi poročila, da Ra- d'icevi poslanci še vedno sejejo med ljudstvo republika'nskc ideje. Zato je sedaj rekel zadnjo l>esedo: spustim Radiča, a se ne sme več brigati za I politico. Vodbl je namreč. da bi Ra- dič, komaj bi bil zunaj lahko spreme- niil svoje »monarhistično« preipriČa- nje. In tako jo je Rad'ic lepo zavozil; ponižati se je moral pred svojim glavniin političnim nasprotnikom, ne da bi za to doibil kako mrvico ugod- nosti. Radičeva vrtoglavost se je za- čela I1-rvatom' že opletati. Mednarodni faSizem. 16. t. in. je imel zborovanie veliki fasistt'vski svet. Tu se je zlasti raz- motrivalo vprašanje o sodelovanju s pokreti v inozemstvu, ki so fašizmu slični. Sprejeli so sklep, kjer praivijo, da obstoje1 pri 40 na^rodih gibanja, ki stremi.io, kakor fašizem, za socialnim redom in discipline); ni izključen ne- ke vrste sporazuni z njimi, ko se bode natanko spoznalo n j ill bistvo. — Pred par dnevi je pa» taisti veliki svet sprejel resolucijo proti vsaki medna- rodni zvezi. E, kar sine gospodar, te- ga ne sme hla,oec. Bolgarska „politika.%i Na Bolgarskem gre politika po sti- rem tiru: danes ubijejo opozicional- ca, jutri je pa kak vladen pristaš hladen. V pondeljek so našli zakla- nega predsednika vojnega sndišča. Zato bo pa dalo glave par zemljo- radnikov ali komunistov. Ali res ni preliite še dosti krvi? Ali se politika res ne da voditi z dnigačnimi sred- j st^i? Žalostna smrt mladega vojaka. Pri 2. ixilku težke poljske artilerije, osma baterija, v Modeni je služil mladlenič lctniika 1902. Mark Bernaza iz Zvonika v Istri. V kratkem bi imel biti odpušccn iz vojaške službe. Vsled težke bolezni, ki ga jc že dalje časa tlačila, je bil vos obupam. Dne 20. in. in. je skriil puško v posteljo in zjutraj, predmo bi moral vstati, si je pognal kroglo v levo stnui prsi. Nekaj ur ix)zii(eie je zdihnil. Proti Hindenburgu! Koncein tega meseca pripruvljajo monarhisti siovesen sprejem novega državnega predsednika v Berlinu. Socialni demokra'tjc in komunisti se pa pripravijajo za ta dan na 24 urno stavko. S tern hočejo pokazati, da so še vedno pripravljeni za boj proti na- cionalistom. Velika tatvina. Ta teden je bil (^kraden v vlaku med Dunajem in Trstom nek potnik. Tat nau je vzel vso1 gotovino, kolikor jo je imel, v znesku 30.000 dolarjev t. j. okroglo 735.000 lir. Se je splačalo. Križev pot vojnega vjetnika. V oktobru 1. 1916. je prišel italijan- ski vojak Henrik Mazzamaiio v av- strijsko vjetništvo. Od taan se inu je IX) dolgih mukah posrečilo uiti v Ru- sijo. Tu so ga poslali v rudnike. No- benega glasu ni bilo od njega. Oblast- va so ga proglasila za mrtvega. Že- iia sc je radi poscstva dmigič poročiki in ima v novem zako-nu že dva otro- ka. Ta teden se je pa »imirli« prvi moz zopet pojavil na pragu donuičc hiše. Njegov križev pot gotovo še ni končan. Nekaj ze gospode komuniste Na'Si komunistični agitatorji še vedno zelo radi pravi jo pred neukim Ijiidstvom, da ni v koinunistični drža- vi treba niti vojakov niti davkov. To seveda vleče. Zdaj pa uvajajo v so- vjetski Rusiji splošno vojno dolžnost. Kdor bo za vojaško shižbo nesposo- ben, bo moral plačevati celo poseben duvek. Tako izgleda stvar v resnici- Nemški duh. Z izvoJitvijo starega HiTidenburga so oživeli vsi monaihistični nemški krogi. Bivši cesar Viljcm je odredil v svojem gradu slovesno službo božjo. Najboli je pa p{) godu novi preokret avstrijskim velenemcem. V sredo je bil na Dunaju velik shod, kjer se ft ustanovila »Z\cza dela med Avstrijo in Nemčijo«. Namen ji je pripravljati pot za zclruzitev obeli nemških dežel. Nemški duh zopet vzneinirja Evropo! „Edinosti" in npcmii dopisnibu iz Biljane. »Edinost« z due 29. aprila je prine- ski' do'pis iz Biljane. Dopisnik piše o j predavanju, ki sem ga imel v Bi>ljani dne 19. aprila. Iz vsebine dopisa skle- pam, da ni bil dopisnik pri mojerrr predavanju navzoč. Ako je bil pri |5redavanju jc njegov neresnični do- pise še večjega obsojanja vreden. Pr- vič ni res, da je stopil proti sredini mojega prcdavanja g. Simoniti \qnest res je, da me pri enournem preda- vanju ni motil nihče, ampak, dia, so me vsi navzoči z zanimanjem poshi- šali. V dirugem delu predavanja sem o- menil tri svetinje, katere smo pode- dovali po naših očetih t. j. kr.scansko vero, slovensko narodnost in ljube- zen do dela. Dokazal sem, da moranio te tri svetinje ohraniti, ker so potreb- ne za pravo srečo' našega ljudstva. Trdil sem - in trdim f>e danes — da kdor izda cno teh treh svetinj je zmo- žen izdati tudi drugo. Ne smatram za dobrega kristjama onega, ki izda svoj narod, enako ne za dobrega narod- njaka onega, ki mrzi krščanstvo. Dokazoval sem, da zaf dobrega kri- stjana ni dovolj, da moli, anipak da je potrebno vse naise zasebno in javno življenje spraviti v ski aid s krSöasn- stvom. Cjovoril sem obsirneje o naši dolžnosti ljubiti in ohraniti našo slo- vensko nanodnost, ter o enaki dbl- žiiosti ljubiti in spo&tovati delo. Na kratko sem omcnil, da imamo dye prosvetni organizaiciji. Ena! glav- niih razlik med njima je, da se oklepa naša prosvetna organizaciia krščan- skega. svetovnegia nazora, dniga pa (imenoval jo nisem) se tega svetov- nega nazora ne oklepa. Opozorii' serrr na celotno moje predavanje. v kate- rem seni dokazal, dial je krsčnnstvo za nas razvoi potrebnos ter prišel lo- gično do zaključka, da je nasa pro- Tu na tern le potu me je vrag premotil. Spisul Peter Rosegger. PodomačU Zagorski. »Verjem, verjean,« jo je skušal unii- riti Nande, »ampak mi nič ne moremo za to. Zaupain, Marica, da me ne boš pahnila v nesrečo. Če je zaradi poti ob Veli jelki, potem pač ravno toliko trpljenja nosis, kot jaz.« »Oh, še več, innogo več!« je vz- kliknila, »in ravno zato si moj!« »Kar morem z denarjam pomagati, tega se ne bom bra nil.« »Tako!« je rekla, »torej me Unas za tako? O ne, moj mladi fant, za de- nar se ne prodajam. Sicer te danes niti od dalec ne cenim več tako kot nekoč. Tod'a na prodaj mi nisi. Mene, dečko moj, se ne boš več zlepa o- tresel!« »Tisočkrat si mi zasovražena!« je zakričal. »Verjarnem! Le to bonio videli, kdo je to pot močnejši, ti ali jaz. Mislil si, da sem enai takih, kot so te in one — ti jih pač gotovo poznaš — pa se motiš. Jaz te hočem imeti; ali te bom s svojimi objemi prebudila k ljubezni ali pa zadušila, to mi je zdaj že vseeno.« »Prcdrzni se, dekle! Ne poznaš me še!« je zaklical, bled v obrazu in s plamenečim pogledom. »Dam ti še dva dni časa. Na\nde. Danes je sreda, y petek oib 12. opoldne se oglasim pri Mrakovih.« »Kar napravi,« je dejal z zastrtim glasom, »Je to svetujem, da preje greš k spovedi.« »Kako to misiliš?« »Ne vemo, kaj se lahko zgodi.« Drugi dan je pisail Nande Marici pismo. Prosi jo za življenje in smrt, naj ga ne žene v obup, kadti to naj ve, predno se bo dal odvrniti odl poroke z Mrakovo, se bo zgodila nesreča. Na te vrste ni bilo odgovora. V petek zjutraj je videl Marico v cerkvi. Res je bila klečala v spoved- nici ii1 zdiij je stala dolgo in nepre- mično pred velikim altarjem. Zdelo se je, da zelo pobožno moli; ni ji bilo vi- Jeti, kakšno zlobo nosi y sreu. Ven- 'Jar se je mogoče premislila. ali pa je prosila za milost, da premaga strasti, da bi se mogla iz ljubezni do njega odpoivedati maščevanju. 1'ako je premišljal Nande, ki si sploh ni mogel predstavljati, da se ne vrti celi svet okoli njegovc sreče. — 1 'a stoji tain v postavi svetlolase de- kilicc neizbrisna praivica, večna tirja- tev db njegovega življenja in nebe- škega kraljestva, to njegovi sebični riiiravi ni prišlo na niisel. »Danes si pa res prav pobožen, Nande!« inu je nakrat zasepnil glas in začutil je roko na svoji rami. »Saj ne mores odtrgati očesa od altarja!« 'lircka, njegova nevesta je stala ob njem. šel je z njo iz cerkve. Zavilia sta v gostilno, zakaj Nande se je rad po- kazal z lopo deklico z Mrakovega ve- leposestva. In četudi je v ustih ljudi kirožilo vse, kar nevoščljivost premo- re, če se zavidanja vreden par pri- pravlja na poroko, je vendar Nande že zdaj užival vse časti, ki mu bodo v iTkilu dmeh sle kot imoviteinu gospo- darju Mrakovine. In mežnarjevemu sinu, ki ni bil niČ premožnejši kot cer- kvene miši, so se take odlike na vso tnoč prilegle. Iz gostilne je Nande spremljal. ne- vesto navzgor proti njeneinu dornu. Ta je stal dobro uro visoko v dolini in ix>t do njega je bila dobro zgraje- na, le pusta in malce divja. Ob senč- natem gozdnem lazu se je vzpenja- la in v globočini je bučal potok. Tarn, kjer se v ozadju začne dolina širiti in Mrakov grunt raztezati, so prava vrata iz žive skale. Med skoro navpičnim skalovjem tenino zeva glo- bel z gorskim potokom; pot je vse- kana v skalo in močna lesen a ograja varje, da ne strmoglaviš v globino. Nad potjo blesti podoba Matere bo- žje, ki ima sree z mečem prebodeno. Za to se imenuje ta preseka ob divji globeli »Pri žalostni Materi«. Ko sta prišla do tega mesta, je re- kla Tinčka: »Tu naj mladi Mrak kar brž kaj iikrcjie. Kot vidim, postaja ograja že prhka. Prej se je innogo čudnega do- gajailo »Pri žalostni Materi«; za časa mojega očeta pa se ni zgodila no- l)iena nesreča.« (Konec prih.) >OORISKA STRA2A< Stran 3. svtütna organizadja vsled tega, ker se oklepa krščanstva ed'ina prosvetna organizacija, h kateri lahko pristopi vsiaik pošten Skwenec. Gosp. Simoniti je podlai! pri dcbati pojasmla v enakem zmislu. O poiitičncm društvu »Edinosti« se sploh ni govorilo. Tudi ni noben Rovoril, da sta poli- ticno diruštvo »Edinost« in »Zvcza prosvetnih društev« napadalni. Sploh se o politiki in političnih prepirih ni Rovorlo. Tudi se ni napadata nobenai oseba in nikaki organizatorji, kakor trdite. Ves dopis »Edino&ti« je izmis- tien in z resnico v največjem nas- protju. Ako je bil g. dopisnik »Bdlnosti« Pri predavanju na-vzoc, je bilo od nje- ga jako nelepo, da se ni oglasil k be- sedi, ko je intel za to dovoli prilike. Dobro bi bilo, ko hi sedäj povedal vsaj svoje iine, da bod.eimo vedcli ali je v dbpisu pisal neneisnico vsled ski/bili wiformacij ali liotc. Zasluge na »raizkolniški tovanii Psovk«, »na padih na rodmega; brata«, »propaigiranju 'iiesrecnega razko'la«. »luksusu strankarskega cepljenja«. »sekiri razkola« itd. prepuščam do- Pi'sniku »Edinosti«. Prepričan sern, da imajo za take lepe izraze poseben »slova.r lepih narodnih psovk«, ki morajo dovcsti do ediine edinstvene edinosti vseb razkolnikov. Vuk. Mestne novice. Svetovna potnika. V sredo sta prisla v Gorico Mihae.1 jn Kamelija Derwlusky, ki potujeta s kolesi okoli sveta. V svet sta šla 1. 1921. in sta doslej pre.potova-la vso Evropo in severno Ameriko ter Afriko. Jugoslovanski časopisi se dobe v Qorici v tobakaimi g. Marca, Seme- niška ulica 2. * Tudi Goričani deležni časti. yospod Fairinacci se je s svojimi castniini fašistovskimi izkaznicatni spornnii tudi na »sveto« Qorico. "re-d-vceranjem je doletela ta cast go- ^škega trgovca Orzana v Gosposki ulici. * Davkoplačevalci! Me'stno župan- 8tVo nas obvešea, da bodo od 1. do 8. maja t. 1. na vpogled pri županstvu (obrniti se je treba na vratarja) se- znami o davčnih dokladah na stavbe in zemdjišča za 1. 1924. Opozarjajo se davkoplačevalci, da niorajo plačati omenjene doklade v treh obrokih po- čenši z junijem letoSnjega leta do ok- tobra lctošnjcga leta. Smrtna nesreča naSSega rojaha v tujini. Aumetz v Franciji. One 20. aprila se je tukaj ponesre- čil 34 letni Jakob Jug iz Vole pri Sv. Luciji. Zaposlen je bil v tukajšnjeni- rudniku sanio približno poktorugi me- sec in žc je nesreča hotela. da nas je moTLil zapustiti. Mitro po katastrofi je bil prepeljan z avtomobilom v Al- grange v bolnišnico, kjer je pa ze dru- kri dan izdilmil. Pogreb se je vršil na 2r>. v Algrange. Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo Slovencev-nidar- jev. Pokojnik je bil zel'o mirnega, zna- čaja, radi tega priljubljcn pri- vsako- mur, ki ga je poznal. Slovenci so rmi P'Oklonili krasem venec, ki mu krasi grob dalcč proč od svojili dragili, od niemu tako drage dornovine. Donra z;tpušča ženo in dva. nedorasla otro- ka, ki jib je zapustil pred kratkim od- hajajoč isikat srečo v tujino, ki mu je prinesla smrt. l^ragi Jakob! Odšd si. a six>mi,n Tvoj ostane me4 naimi! Labka naj Ti bo tuja zemlja! Družini in sorodn-i- ko'in v domovini naše sožailje! Nadal- nja pojasnila daje Krivec Srečko, Rue d'Ottange 31. Aumetz, Lorain. Fraincc. Listnica uredništva. ./. S., Prem: Je treba lovske karte. J. Š., Sužid: Dopisa, po katcrcm vprašu- jcte, nismo prejeli. Zato Vam žaliboR tudi ne moremo vrniti nikakih pisem. Fo^lejtc, čc niso Ziilo/.ili na poštj. Sporočite nam po- navno, zakaj je šlo, potem homo radevolje ustrcffli Va5i želji. AU'ksundriju, Egipt: Va.š dopis nas je raz- veselil. Kcr je pa brez podpisa, «:a, žal, ne moremo priobčiti. Ncpremakljivo načelo vsakcKa lista je, da priobčuje samo dopise s podpisom. Saj veste, da srno navezani na stroKo uredniSko tajnost, zato nam javite svoje iine in mi bomo dopis priobčili. Poro- čajte nam .še kakšne druRe novosti iz tujine. Pozdrave! Kaj je novega na cleželi? Renče. »Kraljica palčkov.« , V nedeljo 3. inaiinika; priredi miren- **a šoLska mladina izlet v Renče in J^(> predstavljala ob 3. popo'lidne v ve- , !lki dvorani Delphi - tnldcrcic otroško , 'Kro »Kraljica palčkov«. V Mirnu so ^> že dvakrait vprizorili in dvoraua je '^a nabita do zadnjega kotička. Res, Cnrobjia je ta bajka miadinskeffa. pi- Sčitelja Josiipa Ribičiča. Vsakdo se bo n^slaja.l strnieč v te pestre, govoreče, P°ioče in najujoöe žive si ike iz kra- w-stva teh ijubkili — pedienjmožič- ^v in laketbrci'dickov. Iz zemeljskih J^tlin se čujc delavska pesem pale- ly, mogocni kralj je zaniaknjen v ^čarano kraljico, segavi norček — ^k vsega kraJjestva — sc šopiri na Prestolu in dovtipno zboda s S!\rojim ^'ttiazanini jezičkom kraljeva sveto- v^^a in iičenega poslanika iz sosed- ^'evkra kraljestva bratov palčkov. Raz- Košrm kraijeivskai svatba zbudi gotovo tll(Ji v Renčab toliko vsihičenia, da ?adoni samo oden »oh? prijetnega '^'leiiadcnja po vsej dvorani. Recita- j^ie hrepeneče kraljice, njen piles in j^'g vzbudi visek obcudovania in odo- "J'avanja. Njeni pesniški opisi vseh Jjaravnili krasot so tako dovršeni, da ^ vidiš solnčne žarke, duhaš vonj cyctlic, slišiš žgolenje Ptic, piskanje '^stirčkov in meketaaije njih čred, ^[Vaš svobodo visokih planin itd. — - lziviš se v vse naravne kmsote! . ^&i; naši vfli Renčani, njili sosedi ^ Oraj§čaf Bukovice, Vogerskega, v°lčjedrage in Prvačine, a. tudi vi goriški ineščani: prihitite glediit to »Krailjico paičkov« in videli bodete res nekaj lepega! Občudovalec palčkov. Iz Sovodenj pri Gorici. Odkar nani gospodari sedanji žu- pan se ni za našo občino še ničesar dobrega ukrenilo. Občinsko gospo- darstvo sc vodi popolnoma brezglavo. Vats Peč iiina poti bujše kot v Oali- ciji; pitna voda pri.manjk.uje, ravno- tako v Oaberjah, kjer sta se gradila dva vodnjaka, ki sta oba neporabna iu pijejo ljudje umazano vipavko. O- ba mostova se bosta kmalu zrusila. Vsa tri pokopališča. so< bila skoro db sedaj še v žalostneni, poškodovanem sta»nju in je sovodenjsko še sedaj od- prto vsaki živali. — Nekdaj so So- vodnje slovele v miroljubnosti, sedaj pa ni noben popotnik varen, da. ga ne aretira v prevcliki gorečnosti župa- nova straža za kako malenkost. Tudi streljati in groziti na mirne občinairje je njegO'Va navada, talko da elovek res ni več varen svojega življenja. Kma- lu se bo ogibal vsaik človck naše vasi, | ako se takoj ne ukrene, da se povrue- jo take razniere, kot so dru^odi. Vsa županska opravila se seve o- pravljajo in raznašajo po občlni skty- ro le po županovili ženskali. Tudi se ne'/inozna pomožna pisarica vse pre- več briga za druge posle. le ne za u- raxJnisko delo. Županska oblast služi večkrat v osebne namene in v škodo občinarjev. Skrajni čas, da sc takemu svojevoljncmu župauovan.iu napravi enkrat odločen konec, dokler nei za- bredemo še v hujšo zanedo. Župan je menda sam uvidel svojo popolno ne- sposo'bnost ter se hoče častno odpo- vedati. Marijino Celje nad Kanalom. Kdor zasleduje dianes časopise, o- pazi širom goriške dežele veselo gi- banje. Povsod iistanaivljajo dfruštva, a pri nas ni opaziti nobenega .^ibanju. Ne born našteval danes vzrokov, tem- več hočeni napisa.ti par besedi na na.- slov onih iantov, imen zaenkrat no- čeni izdati, ki prirejajo po svoji in v bližnjib vaseb razne koncerte, pri ka- terih prcpevajo grde, umazane pesm.i, katere so nionuÜ zložiti v družbi sa- mega peikloiiscka. Med odmori pa se slišijo tako grozne kletvine. da pa- metnega človeka kaj mrzlica trese. Ali je potem čudno, da otroci iz zibel- kc izgovarjaio kar slišijo iz ust teh nesix)dobni;h evangelistov? Fantje, ne tako naprej! Ne dclajtc sranwte sebi in cd\ duliovniji! Zd.ružite se in usta- novite prosvetno dmštvo, kjer boste dclovali sebi v korist, slovenskemu na rodu pa v cast. Eden, ki vam želi dobro. Idersko pri Kobaridu. Ker ine smatrajo za dopisnika do- i)isa v 29. $tev. »Cioriške Straže« z dne 10. aprila, izjavljani, da; dopisa nisem pisal jaz ter nisem z njim v uikaki zvezi. — Alojzij Miklavic, Ider- sko štev. 69. — (Potrjujemo! Op. u- redništva.) Iz Gorenjega polja. Naßc društvo je začelo z živahnim delovanjcrn. V teku par meseccv na- šega obstoja sino imdi že 5 pred a- vanj. Posebno smo bili veseli zadnjih dveb predavanj. Na^vel. nedeljo ix) blagosilovu nam je predaval g. akade- mik Nanut iz Kanala, ki je v jedirnatih izvaijanjih dokazal, da je le pot in de- lovanje »Prosvetne zveze« za naš na rod1 edino pravilna in odresilna. Na bcilo nedeljo je predaval preč. g. dekan iz Kanalai. Iz njegwega pre- davanja smo jasno spoznali. kaj je prava izobrazba Obema gg. naša is- krena hvala! Podmelec.| Po dolgem času se tudi rni ofelasi- nio v naši priljubljeni »Ooriški Stra- ži«. Naiša čitalnica vedno dcluje, če- prav sedctj lc bolj na tihein, Tambu- raški zbor vcžba g. Kuštrin. katcre- mn želimo veliko vspcha. Pevski zbor se je razdrl, zaradi nekaterib fantov, ki bi lahko rckli, da nm je bolj ljubo, ako zaslišijo, kako svira harmonika. Naši zavedni mladini pa polagamo nai sree: oklenite se dru- štva, prirejajte zabavne večere! Radi bi tudi videli, da bi nas spet razve- seli'li s kako igro. Ustanovil bi se labko tudi dekliški krožek, ker je za- dosti zavedniii deklet. Torej fantje in dekleta, proč z malodušrvostjo, ne po- slušajte hujskarjev in klevetnikov! Proč s takimi, ki bi vas radi odtrgalii od društva. l")ruštvo je naSa narodna svetmja, kjer se vzgajajo pošteni fantje in dekleta. Fantje in dekleita vzomite ta opomin k sreu in ne bo vam žal. Iz Štanjela. V nedeljo dne 3. maja ob 3. uri pop. priredi bralno pevsko društvo »Sta- njel« v Stanjel-u na grajskem dvorisju lepo spomladansko veselico s slede- čim sporedom: 1. O ei bei ciscel di Udin, pesem. 2. Pozdrav. mešan zbor. 3. Dekleta in gospodične, ku- plet. 4. Romarica, d^klamacija. ü. Dcllaivski pozdrav, mo>ski zbor. 6. Mi- zar, kuplet. 7. Repoštev ali ororski duli, (Čarobna igra v 5. deianjili). ?°. ^u]>an, kuplet. 0. Po idem na lirval- sko, mešan zbor. Med posameznimi točkami svira godba. V slučaiu sla- bega vremena se bo veselica vrsila v grajski dvorani. K obilni inck'lezb; vljudno vabi odbor. Srpenica. Gospodu Adolfn Trebsetu. pred'sed- niku društva »Stol« v Srpenici. Ker je resnicoljubnost Icpa čednost in zavijanjc nevredno poStenih mož, je treba omenjenemu gospodu prikli- cznal resiiico, čc bo hotel. Dano pa mu je na prosto, da še naprej za- vija. Eden. ki ve. Idrija ob Bači. V nedeljo 26. t. m. smo videli idrijsko mladino prvič nastopati na odm. Igrali so Dr. Krekovo: „Tri sestre" v občo zadovoljnost vdeležencev. Poleg tega sta bili dve deklamaciji, 2 pesmi je pel domači mešani zbor, eno pa moški zbor. Na koncu je nastopil z eno pe- smijo tudi slapski pevski zbor. Da se med pavzatni nismo dölgocasili, je skr- bel prav izvrstno tamburaški zbor iz Podmelca in pa vrli kupletist g. Bratiil Cela prireditev se je naravnost nad vse našo pričakovanje pohvalno obnesla, da prav lahko iz srea častitamo vrlemu „Prosvetnemu društvu" kot tudi „Dekli- škemu krožku". Po prireditvi smo se pri prosti za- bavi zbrali v lepi dvorani, kjer nam je v prijateljskem razpoloženju naglo mi- nil večer, ki nam vsem ostane v ne- izbrisnem spominu. —¦ Tu smo bili vsi skupaj kakor bratje, naše veselje pa je bilo tem večje, kcr smo imeli v svoji sredi našega viiega tajnika „Prosvetne zveze", ki nam je v lepem govoru še bolj utrdil bratsko vez, ki nas veže z društvi ki stoje na vzvišenih načelih „Prosvetne zveze". Viharen aplavz in pa nabrani darovi za sklad „P. Z"., so najboljše prizna- nje „P. Z". in pa protest proti ne- sramnim napadom edinjaških časopisov na „P. Z." in naš preljubljeni „Naš Čolnič*. Idrijske novice. Javno bolnico namerava ustanoviti odbor. ki se je sestavil z naimenom, da izvede do- stojno praznovanje 25 letnioe našega vladicirja. Doscdanja izolaciiska bolni- ca nad bi se popravila tako. da bi ime- Ia stalno 30 potstelj na razpolago. Zravcn tc bolnice naj se postavi novo poslopje, v katerega naj bi se naime- stilo 6 postelj za. slučaj nalezljivih bolezni. Pri preuredbi bolnice se misli gledati v glavnem na to, da se bo do- bila mala operaeijska dvorana, da se Stran 4. »CiüRlSKA STRATA« bodo laliko vsc nujne opcracije izvr- sile v iiašjni inestu. Bolnica naj bi siiizila v nes recall 111 v Doieznih ru- darjem in domačemu prebivalstvu. Hila bi pa na razpotao tudi tukajšnji vojaski posadki. Na zdravnikih nc bo pomanjkanja, ko bodo stalno nastaiv- ljcni trijc občinski »dlravniki in siccr cden za mesto Idrija, drujri za mestno okolico in tretji za Cerkno in okolico. Pomaga-l pa> bo laihko vcdno tudi rud- niški zdravnik. Da zbere v ta koristen nanien čim vcč prispwkov, namera- va odbor prirejati razlicne javne Pai- red it ve. ZDRAVSTVO. Za ljubo zdravJje. »Ej, ko bi !e zdravje bilo«, vzdihne ta ali oni, ko ga kje sciplje in zvija. Pa leti k zdravniku in lekarnarju, čc lie celo k inazacu po ponioč. Šteje dra.ue denarje zai razne lončke, ste- klcničicc, praske, ovitke hi tako na- prej in se ne zave, da si vsc to kihko sajii dosti ceneje preskrbi. Snj jc mati narava tudi za ubogega zemljana po- skrbela, če je v stiski in bolezni. Če kči živaii in rastlinje, mar ne bo tudi za človekia poskrhela? Zd*aj je poti'kala ponilad na: vrata. ftazgriiila je svoje pisaiie loke in li- vade, osula se s cvetjein in zeleujern. Je vsa ta krasota, le za oko? Mati narava je irmnejša kot mi. V vsej tej lepoti se isljriva dosti koristncg,a. Vse to različno rastlinstvo nabirajo mestni lekarnarji, ki je potem v raz- nih »flasicali« prodajajo Ijudiem z dezele, ki bi liaihko !e roko stesriiili in imelii zdiravilo dorna.. Pofflejmo! Sedaj doibiino prvo brezino popje, lelina, če ^a vživamo kar sa- moga po par kapcli ali i>ar kapelj žga- nja, v katerem se jc namakal 4 dni nikvdli pelin. Za pljučnc bolezni pri- poročajo stari ljudjc vživanie slanine s pelinom na črneni kruhu. Tudi peli- 110V sok ali vino, v katerem se jc na- niakail ali na katerem je prevrel pe- lin, je izvrstno zdravilo za želodčne bolezni, za žeiiske krvne bolezni, za kašelj, pešanje, za .^iiste in vet rove. Socialni vestnik. Brezposelnost v Itaiiji. Danes toži ves svet o brezposclno- sti. Številkc delavcev brez dicla so skoro v vseh državah vedno vecje; s tein je v zvezi tudi izseljevanje. Ce- lo v bogatili in industrijsko visoko razvitih državali raste brezposelnost dan za dnem. Če smemo vcrjeti, je največja- brezposelnost na Angles- kcm. Tu pride na 1000 ljudi 2v5, ki iščejo dela. Ni davuo od tega, ko se je skušalo v angle-ski dclavski zbor- nici odpomoci tctnu zlu s tem, da bi vse brezposelne delavce zaposlili pri poliskih delih. Toda to s- tem se je pa zopet dvigalo in je zna- šalo koncem decembra Ianskcga leta že 150.449. Januarja letosnjega leta že 156.382 in februarja 156.659. Največ brezposelnih je po navadi med zidarji in onlmi, ki dela jo pri cestah in vodovodih; v juniju lanske- ga leta jih je bib brez dela' 212.043! Za temi pridejo dninarji na r>olju in potem kovinarji. Te tri stroke izka- zujejo stalno največ brezposelnib. Z brezposelnostjo je v zvezi tudi izseljevanje. Lansko leto so jc izselilo iz Italije v dobi od januarja do de- cembra 401.888 oseb. Tn sicer skoro polovica čez morje, pol pa v druge države v Evropi. Vrnilo se iih je spet domov 168.097. Tako da jih ostane v tii.fi 11 i šc vcdno 233.791; t. j. od vsa- kih 100 Italijanov je bil lani eden stal- no v tiijini. Letos v januarju se je izselilo in dosedaj ne vrnilo 15.404 oseb: febru- arja pa že 16.173. Vprašania o socia'l- neni vprašanju delavstva, kot vidimo, ni tudi fašistovska vtada, kljub mo- gočnim obetom rešila. N aznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril trgovino manufakturnega blaga za moške obleke iz najboljših čeških in domačih tovarn, združeno s krojaško de- lavnico. IzvrŠujem obleke po najmodernejšem kroju in konkurenčnih cenah. Travnik (Piazza della Vittoria) §t. 17, tik bratove brivnice. Za mnogobrojni obisk se priporoča G. ZOTTER, krojaški mojster. MALA DRUŽ1NA sprejme takoj sluzkinjo, ki zna dobro kuhati. Obrne naj se v trgovino Raštelj štev. 36. IŠCJJM zanesljivega hlapca h ko- njem in dvai frnažarja za žganje apna, nastop takoj, plača ix> dogovoru. Avgust (jabrijtičič, Ložicc p. Phivu. Naprodfli je veliho posesfvo u lllfindflliiii" tronastropna hiša krita s JUyUulUVIJI . pločevino, nov hlev za 25 goved, 10 prašičev in 20 ovac, kovačnica, iiov zidan kozoic, 60 oralov paSnika, smre- kov gozd, vsajenega je 30 niernikov belega žita in 10 mernikov ovsa, senožet 160 oralov na solnčni legi. Posestvo se proda skupaj ali na drobno; odda se tudi v najem z ži- vino vred. Cena se poizve pri prodajalcu Francu Prezelj, Podporozen St. 6, Dauča p. Sorica. Jugoslavija. REDKA PRILOŽNOST!! Radi selitve proda 111 vse v umetno meilianično st roko- spL'.daiocj orodje, kakor tudi sobno in kuhinisko opra.- \o po najnižnji cQni. — Ooricai, Via Torriarii štev 13. 15 LETNA POSTEN A deklica, zdrava in krepka želi mesta kot va- jenka v kakšni trgovini. Naslov pove uprava. NA PROÜAJ so po ugodni ceni stelaže in miza (bank) za prodajalno, vporabne tudi za pekarno. Delo lično in trpežuo. Naslov pove uprava lista. Valuta. Dne 30. aprila si dobil : za 100 franc, frankov 127 25 do 127.75 Lir za 100 belg. frankov 123. - do 125.— Lir za 100 Svic. frankov 472.— do 474.-- Lir 7.a 100 češ.-slov. kron 72.35 do 72.75 Lir za 100 dinarjev 39.35 do 39.55 Lir za 1 sterling 118.25 do 118.45 Lir za 1 dolar 24.35 do 24.45 Lir za 1 zlato marko 5.78 do 5.84 Lir za 100 avst. kron 0.0341 do 0.0347 Lir Beneške obligacije. Dne 30. aprila: Srednji kurs L. 79.61, v Trstu 79.25; v Milanu 79.75, v Rimu 79.70 L. Primarij kirurg Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseuči- liščni kliniki profesorja Hohenegga sprejema vsak delavnik od 2-3 tire popoldne Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. NA PROHAJ JE LEP KOLESELJ z usnjato streho in v popolnoina do- brem stanju. Informacijc daje Ivan Fiegl, uostilničar, ulica Sv. Ivana — Ciorica. Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko priuFi]! Bi. BJEFIORI J GORICI, COESO UITT. EM. III. Št. II mmm od 9 - iz im z-i Lloyd Sabaudo. Prihodnjc vožn.ie: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Rosso« 26. maja 192^. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 16. maja 1925. »Principessa Maria 27. main /925. Iz Qenove v Buones Aires 19 dni. Iz Qenove v Buones Aires v 13V& 'foieh. v Avstralijo: »Re d'ltalia« 15. maja 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Qorica, Via Contavalle St. 4. MESTN9 HRffHlLHICfl LDUBLDANSKil (Gradska štedionica) v LJUBLJANI Stanje vloženega denarja preko 125 milijonov dinarjev ali 5C0 milijonov kron Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge po dogovori v tekočem račuiiii najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana. z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladolctnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je popolnoma varna. t0Wl V krathem otvori novo trgouino z manufohturo in modnimi predmeti Giuseppe Massig Gorica, Corso Giuseppe Verdi št. 18 (nasproti uvoznemu trgu.) Bogatii izbera raznega svilenega, volnenega in bombažastega blaga itd. ltd. Cene zmerne! Cene zmerne!