115845 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 115 8451 982 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXII. - ŠT. 1-2 - 31. JANUAR 1982 Temelji naših usmeritev v letošnjem 1982. letu Leto 1981 je za nami. Naše delo v letu, ki se je izteklo, ni bilo lahko. Bilo je leto velikih gospodarskih preizkušenj za vse naše gospodarstvo, ravno tako pa tudi za kolektiv naše delovne organizacije. Zahtevalo je mnogo angažiranosti in volje vseh naših delavcev, saj smo se morali resno spoprijeti s stabilizacijskimi ukrepi ter na vseh področjih dela in poslovanja skrbeti za čim boljšo realizacijo zastavljenih planov oziroma za doseganje čim boljših rezultatov. Sedaj že vsi vemo, koliko smo v teh prizadevanjih uspeli in koliko ne, kje in zakaj so nastala odstopanja, skratka znani so rezultati našega gospodarjenja v preteklem letu. CILJI IN NALOGE V LETU 1982 Kljub pozitivnim rezultatom, ki smo jih dosegli z našim delom, pa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Nujno moramo še naprej iskati poti za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov, zavedati pa se moramo tudi dejstva, da je ob tako zaostrenem položaju kot je danes naša prihodnost le v doseganju boljših poslovnih rezultatov ter v skrbi za osebni standard in za osebno zadovoljstvo vseh delavcev. Tudi v prihodnje bomo morali zastaviti vse sile, da bomo premagali vse težave in s povečanimi napori v letu 1982 prispevali svoj delež k boljšim rezultatom in k večji stabilnosti tako na gospodarskem kakor tudi na družbenopolitičnem področju, kajti gospodarska kriza tudi v letošnjem letu ne bo poznala meja. 1. Razvoj — Za uspešno delovanje razvojne dejavnosti in hitrejše vključevanje novih izdelkov v redno proizvodnjo bomo uredili prototipno delavnico v okviru razvojne dejavnosti. — Kadrovsko bomo u-sposobili službo razvoja in zagotovili ustrezne prostore s ciljem zagotovitve izvajanja sprejetih nalog v zvezi s prestrukturiranjem proizvodnje. — Zagotovili bomo delovanje INDOK dejavnosti skladno s sprejetim predpisom z namenom, da zagotovimo pravočasne informacije potrebne za kvalitetnejše in hitrejše razvijanje novih in izpopolnjenih proizvodov. — Inovacije bomo u-smerjali za odpravo ozkih grl v proizvodnji in poslovanju. — Prihranke od inventivne dejavnosti bomo v letu 1982 povečali za 30% v odnosu na dosežene prihranke v letu 1981. 2. Proizvodnja — Dosledno moramo dnevno spremljati doseganje operativnih mesečnih planov z uvedbo dnevnega oziroma tedenskega planiranja, v kolikor je to bolj racionalno in v primerih odstopanja tekoče ukrepali. — Pričeli bomo usklajevati tehnološke postopke na dejansko stanje uporabljenih materialov in v cilju izboljšanja devizne bilance izvedli zamenjavo uvoznih materialov z materiali iz domačih virov. — Nove proizvode bomo vključevali na osnovi sprejetih programov posameznih TOZD v redno proizvodnjo po dosledno opravljenih preizkusih. stoje v proizvodnji z uvedbo enotnega sistema krmiljenja proizvodnje. — Nadaljevali bomo dela na povečevanju minimalnih serij v proizvodnji. — Za doseganje kvalitetne proizvodnje bomo spoštovali uporabo predpisane kakovostne normative materiala in kooperantskih delov in nekvalitetno dosledno zavračali. — Nivo kakovosti mora ostati vsaj na ravni leta 1981 in mora ustrezati tujim, jugoslovanskim in internim standardom ter obstoječim predpisom o kakovosti. — Za znižanje odstotka slabe kakovosti in stro- škov, bodo potekale posebne akcije dogovorjene z vodstvi TOZD. — Pristopili bomo k poenotenju sistema normiranja in začeli strokovno u- rejati norme kot osnove za planiranje in vodenje proizvodnje. — Produktivnost DO bomo v povprečju povečali za 7 % na osnovi boljšega koriščenja delovnega časa in boljše organizacije dela. Izkoristek delovnega časa bomo izboljšali za 5 %. — vzpostavili bomo skupno naročanje, evidenco in posredovanje vseh potrebnih standardov za DO EMO (JUS, DIN, GOST itd.) in pričeli usklajevati, oziroma združevati obstoječo množico materialov z namenom te materiale grupirati v okviru internih standardov. 3. Prodaja — Upoštevaje sedanje rezultate prodaje in plasmaja na posamezna področja, gospodarski plan za leto 1982 in naše poslovne cilje, moramo za izboljšanje regionalne strukture prodaje zagotoviti trajno prisotnost DO EMO na celotnem domačem tržišču. TOZD RADIATORJI, TOZD KOTLI in TOZD EMO-KONTEJNER morajo v sodelovanju z ustreznimi službami izdelati program, s katerim bodo zagotovili realizacijo ciljev in dolgoročno usmeritev prodaje na celotno domače tržišče. TOZD POSODA pa mora učvrstiti pridobljene pozicije na domačem tržišču. — Raziskave tržišča bomo usmerjali predvsem za potrebe prestrukturiranja proizvodnje TOZD ob sočasnem zagotavljanju potrebnih tržnih analiz za razreševanje tekočih problemov na trgu. — Reklamo in propagando bomo usmerjali v pospeševanje prodaje. — Prodajne cene na domačem trgu bomo usklajevali v duhu sprejete politike cen v resoluciji in v družbenem dogovoru. — Zagotovili bomo izvršitev plana izvoza in pokritje uvoza kot je z devizno bilanco v planu za leto 1982 določeno. (Nadaljevanje na 2. strani) — Operativne plane moramo pripraviti v določe- — Pričeli bomo raciona-nih rokih, operativni plani lizirati vodenje proizvod-morajo biti usklajeni z nje in tehnološki proces s mesečno dinamiko letne- ciljem povečati produktiv-ga plana. nost dela in zmanjšati za- Življenje v socialistični samoupravni skupnosti in sam razvoj te skupnosti nujno predstavlja zavest o tem, da vsak posameznik v svojem delovnem življenjskem okolju more in mora ustvarjati pogoje za nadaljnji družbeni in ekonomski razvoj, da smo torej vsakdo in vsi odgovorni zanj. Temelji naših usmeritev — V izvozu ne bomo pristajali na nižje cene kot znašajo stroški izdelavne-ga materiala in izdelavni osebni dohodki. Pri odstopu na nižje cene se morajo zainteresirani uskladiti. — Izvoz TOZD POSODA mora biti realiziran s programsko preusmeritvijo lahke posode na kvalitetnejšo težjo posodo že pred rekonstrukcijo. — Izvoz kontejnerjev bo realiziran z modernizacijo in dolgoročno povezavo s tujim partnerjem na osnovi JOINT VENTURE. — TOZD KOTLI bo realiziral izvoz na osnovi dogovora o medsebojnih dobavah z inozemskimi partnerji v odnosu 1:1 in z izvozom svojega programa. — Zaradi eksistenčnega vprašanja izvoza pripravi TEAM za nagrajevanje predlog nagrajevanja delavcev, ki delajo na izvozu tako v izvozni službi kot v TOZD, na osnovi katerega bodo osebni dohodki teh delavcev v večji odvisnosti od dosežene dinamike plana izvoza v letu 1982. 4. Nabava — Za izboljšanje devizne bilance bo nabavna služba poskušala nadomestiti del predvidenega uvoza repro-materiala in kooperantskih delov iz domačih virov. Zato se morajo vse potrebe po repromaterialu in kooperantskih delih naročevati prek nabavne službe. — Nabavna služba bo priznavala cene v ojcviru resolueijskih določil o politiki cen in določil družbenega dogovora o cenah za leto 1982. 5. Finance — V letu 1982 pričakujemo še večje pomanjkanje denarnih sredstev in višje obrestne mere, zato moramo izpolnjevati naše planske naloge in sproti sprejemati potrebne ukrepe za racionalno koriščenje finančnih sredstev in hitrejše obračanje obratnih sredstev. 6. Kadri — V letu 1982 bomo v skladu s sprejetim planom izboljšali kadrovsko strukturo z zaposlitvijo naših štipendistov - pripravnikov in zaposlitvijo strokovnega kadra z ustreznimi izkušnjami ter delavci DO EMO, ki se izobražujejo ob delu. — Nadaljevali bomo z zmanjševanjem administrativnih in spremljajočih režijskih del in nalog. — Štipendiraje bomo dosledno podredili kadrovskim potrebam razvojne u-sposobitve DO EMO. — Prioriteto pri zaposlovanju bodo imeli izvozno usmerjeni programi in dohodkovno interesantni programi. — S politiko nagrajevanja bomo reševali zaposlitve deficitarnih kadrov in zmanjševali tuje storitve za opravljanje teh del in nalog. 7. Nagrajevanje — Dogradili bomo sistem nagrajevanja z ugotavljanjem delovne učinkovitosti. — Pristopili bomo k a-nalizi kataloga del in nalog in ga opredelili vsebinsko s ciljem pristopa k humanizaciji del, opredelitvi odgovornosti in realnejšega vrednotenja del in nalog. 8. Stroški — Zagotovili bomo mesečno spremljanje vseh večjih stroškov, ki bistveno vplivajo na doseganje dohodka. — Določiil bomo odgovorne delavce za razpolaganje in kontrolo določenih stroškov. — Predvsem bomo analizirali porabo materiala in energije v smislu varčevanja. 9. Investicije — Investicijska služba bo zagotovila v dogovorjenem roku zaključek investicije tovarne energetske opreme in modernizacijo TOZD ERC ter pripravila vso dokumentacijo za začetek modernizacije TOZD POSODA in za realizacijo modernizacije TOZD EMOKONTEJNER skupaj s tujim partnerjem na osnovi JOINT VENTURE. — Služba investicij in TOZD VZDRŽEVANJA, sta dolžna usklajevati področje investicijskega vzdrževanja v cilju racionalnega trošenja finančnih sredstev. 10. Organizacija in informacijski sistem — V letu 1982 bomo dopolnili organiziranost DSSS v smislu racionalizacije dela in vodenja ter večje o-perativne povezanosti v delovanju DSS za TOZD v cilju doseganja boljših rezultatov. — Pristopili bomo k izdelavi novega kataloga del in nalog s ciljem zaokro-šitve del in nalog zaradi boljšega koriščenja kadrov, racionalnejšega poslovanja in boljšega planiranja ter razporejanja kadrov. — Pristopili bomo k prvi fazi realizacije informacijskega sistema v okviru sprejetega programa v letu 1979, kar pomeni pripravo za obvladovanje posameznih področij poslovanja na novem računalniku. — Pripravili bomo poslovnik o delu samoupravnih organov s ciljem zagotoviti dogovorjen pretok informacij za samoupravne organe, delegacije in kolektiv. Za doseganje kvalitetne proizvodnje bomo spoštovali uporabo predpisanih kakovostnih normativov za materiale in kooperantske dele in nekvalitetno dosledno zavračali. — Zmanjšali bomo izostanke od dela z omejevanjem sestankov med delovnim časom, zato bomo izdelali predlog, kdaj se lahko posamezni sestanki sklicujejo. Sestanke moramo skrajšati in vodenje sestankov podrediti dogovorjenemu dnevnemu redu. 11. Svobodna menjava dela — Povečali bomo učinkovitost skupnih služb z dopolnjeno notranjo organizacijo, ki bo bolj povezala delavce skupnih služb z delavci TOZD pri izvajanju nalog za TOZD. — Pristopili bomo k dopolnitvi meril za financiranje DSSS z realnejšim vrednotenjem posameznih del, ki jih v svobodni menjavi dela opravljajo delavci delovne skupnosti za TOZD. Interne cene TOZD skupnega pomena se bodo u-sklajevale z indeksi doseženih prodajnih cen našim izdelkom in storitvam ob upoštevanju dosežene produktivnosti in rezultatov poslovanja TOZD skupnega pomena. V začetku leta ostanejo v veljavi sedanje interne cene. 12. SLO in DZ — Komiteji za SLO in DZ bodo nadaljevali z delom po začrtanem akcijskem programu za leto 1982, ki je v skladu s srednjeročnim planom kot o-snovni iniciatorji in koordinatorji aktivnosti pri širjenju in podružbljanju ŠLO in DZ kot sestavni del boja za spreminjanje razmer v DO. 13. Družbeni standard — Stanovanjsko politiko bomo usmerjali v hitrejše reševanje stanovanjskih problemov. — Podpirali bomo namensko varčevanje in u-, deležbo pri nakupu stanovanj. —■ Na osnovi anketiranja delavcev bomo ugotavljali interes za letovanje in za čas kolektivnega dopusta zagotovili ustrezne kapacitete v drugih OZD. — Izboljšali bomo ponudbo v bifeju. — Nadaljevali bomo z razvijanjem množičnosti v rekreativni dejavnosti. 14. Družbenopolitične organizacije DPO se bodo v vseh akcijah vključevale v prizadevanja za uresničitev zadanih ciljev s posebnim poudarkom pa še: — v pospeševanju m spodbujanju inventivne de- — boljšemu izkoriščanju delovnega časa — boljšemu gospodarjenju v delovni organizaciji — prizadevanja za čimbolj še nagrajevanje po rezultatih dela — dosledno zasledovanje izvajanja samoupravnih odločitev — v uveljavljanju in krepitvi učinkovitejšega dela delegatov in delegacij v organih znotraj delovne organizacije in v samoupravnem skupščinskem sistemu — aktivnostih v nadaljevanju že opredeljenih u-smeritev in nalog nadaljnjega razvoja političnega sistema Gospodarski načrt za leto 1982 je izdelan na osnovi srednjeročnega plana 1981—1985, upoštevaje sprejeto resolucijo za leto 1982. Pogoji gospodarjenja bodo v letu 1982 še težji, zato bodo vse naše aktivnosti podrejene načrtovanim ciljem. Za vse aktivnosti za realizacijo plana za leto 1982 po posameznih področjih bodo izdelani konkretni programi z odgovornimi nosilci in roki izdelave. Kot pomembnejše naloge v letu 1982 lahko izpostavimo : — dokončanje investicije Tovarne energetske opreme v Šentjurju, nabava računalniške opreme za TOZD ERC ter priprava nekaterih programov za obdelavo že na novih strojih — pospešen razvoj novih programov in znotraj njih novih izdelkov — pospešen izvoz s ciljem izboljšanja naše devizne bilance. Nekaj pomembnejših podatkov rasti v letu 1982: — načrtujemo 7 % porast produktivnosti — povečanje zaposlenosti za 6 % zaradi novih investicij —povečanje osebnih dohodkov za 24 %>, tako da bo znašal povprečni osebni dohodek 12.108 din —■ povečanje izvoza za 75 %, na konvertibilno področje pa za 94 %. Povečan izvoz bomo dosegli z vključitvijo še nekaterih TOZD v izvoz (Radiatorji, Kotli) — dohodek povečujemo za 29 % — ostanek za sklade pa za 37%. Navedene stopnje rasti so izračunane na osnovi naših realnih možnosti doseganja, upoštevaje predvidena gibanja cen po resoluciji za leto 1982. v letošnjem 1982. letu PLAN PROIZVODNJE v 000 din TOZD Ocena 1981 Plan 1982 Indeks ton vrednost ton vrednost 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 Frite 5.825 201.101 6.500 282.100 112 140 Posoida 10.348 1,475.830 10.826 1,882.256 105 128 Radiatorji 4.504 231.711 4.694 384.630 104 166 Kotli 1.192 412.945 1.978 761.186 166 184 Odpreski 2.980 196.656 3.233 215.884 108 110 Orodjarna — 75.414 — 89.000 — 118 Kontejnerji 15.651 375.064 17.165 471.550 110 126 ERC — 22.243 — 27.332 — 123 Vzdrževanje — 309.913 — 396.461 — 128 Skupaj 40.500 3,300.877 44.396 4,510.399 110 137 Plan proizvodnje za DO za leto 1982 izkazuje 10'% povečanje fizičnega obsega, proizvodnja oziroma porast produktivnosti za 7%, različno od TOZD do TOZD. Prav gotovo je to velika obveznost, vendar je pogojena z našim sprejetim srednje ročni m planom, s katerim smo sprejeli stopnje rasti, ki omogočajo hitrejši razvoj in modernizacijo DO. Za realizacijo načrtovanega fizičnega obsega pa je potrebno poleg racionalnejšega koriščenja delovnega časa iše v TOZD Fritah usposobiti eno dodatno peč — predvidena v drugem polletju ter dokončati investicijo oziroma pričeti z redno proizvodnjo v Tovarni energetske opreme v Šentjurju, zato ita TOZD izkazuje največje povečanje. V planih je dan poseben poudarek proizvodnim programom oziroma izdelkom, ki so dohodkovno pomembnejši, ¡zato ise nekateri programi bistveno zmanjšujejo napram letu 1981, drugi pa povečujejo. Realizacija planov pa je vezana tudi na nove proizvode, ki jih moramo osvojiti in predati v redno proizvodnjo. Skrb za kvalitetno izdelavo naših izdelkov mora biti še bolj prisotna vsled prodornejšega nastopa na tržišče kot z vidika zmanjšanja stroškov. Vrednostni prikaz plana proizvodnje je začrtan na predvidenem povečanju prodajnih cen za naše izdelke v skladu s sprejeto resolucijo o gibanju cen za leto 1982. PLAN EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO v $ Ocena 1981 Plan 1982 1. Zunanje trgovinsko poslovanje IZVOZ 10,070.792 17,611.000 uvoz 9,335.620 12,467.700 2. Regionalna usmeritev IZVOZ 10,070.792 17,611.000 — zahodno evropske države 5,626.901 11,749.701 — države v razvoju 2,070.721 4,175.559 — socialistične države 1,592.410 1,685.740 — ostale prekomorske države 780.760 — UVOZ 9,335.620 ,12,467.700 — zahodno evropske države 7,705.920 11,117.700 — države v razvoju — — — socialistične države 1,629.700 1,350.000 — ostale prekomorske države —- — 3. Po področjih IZVOZ 10,070.792 17,611.000 — konvertibilno področje 8,478.382 16,436.000 — klirinško področje 1,592.410 1,175.000 UVOZ 9,335.620 12,467.700 — konvertibilno področje 7,705.920 11,117.700 ■—■ klirinško področje 1,629.700 1,350.000 Doseči načrtovan obseg izvoza, ¡ki je večji od leta 1981 za 74 %, je zahtevna in odgovorna ¡naloga, ki bo terjala od vodstva DO, TOZD, pripravljalnih služb, službe zunanje trgovine maksimalne napore. Ce načrtovanega obsega izvoza ne bo, je ogrožena proizvodnja v posameznih TOZD, ker smo v veliki meri vezani na uvoz ¡surovin, ki jih ni mogoče dobiti na domačem trgu. Devize so nam potrebne tudi za uvoz rezervnih delov, najemnino računalnika, po samoupravnem sporazumu pa moramo odstopiti del deviznih sredstev tudi železarnam glede na dobavljene količine pločevine, V letošnjem letu načrtujejo izvoz vse proizvodne TOZD, razen TOZD Odpreski. TOZD Orodjarna in TOZD Emakontejner ostajata na višini ustvarjenega izvoza v letu 1981. V izvoz se vključuje TOZD Radiator, visok izvoz pa načrtuje TOZD Kotli, kar je neobhodno potrebno glede na njegove uvozne potrebe. ' Kljub ¡tako ¡povečanemu izvozu je ¡naša devizna bilanca za leto 1982 negativna, to pa pomeni, da bo potrebno dobiti devize izven DO, kar pa tudi ne bo enostavno. Premajhno vključevanje nekaterih TOZD v izvozu v preteklih letih je pač potrebno nadoknaditi, glede na zaostreno devizno situacijo pa dojeti, da je izvoz v letu 1982 ena od temeljnih nalog ter življenjskega pomena za vse nas, PLAN KADROV 1. Po kvalifikacijski strukturi Po dejanski usposobljeno-70 katalogu del in nalog sti za opravljanje zahtev- Kvalifikacija nih del in nalog Ocena 1981 Plan 1982 Ocena 1981 Plan 1982 VŠ 145 169 46 67 ViŠ 185 197 88 101 SŠ 245 257 291 309 VK 170 194 78 100 KV 618 669 433 535 IK 1.682 1.815 2.109 2.188 NK 51 58 51 58 Skupaj 3.096 3.359 3.096 3.359 2. Proizvodni in režijski delavci Po (katalogu del Ocena 1981 in nalog Plan 1932 Čista proizvodnja 1.742 1.953 Proizvodna režija 774 810 Cista režija 580 596 Skupaj 3.096 3.359 OPOMBA: Kriteriji za razdelitev del in nalog 1. Proizvodna dela: so dela, ki se opravljajo direktno v proizvodnji, ali so potrebna zaradi tehnologije dela oziroma zastarelega tehnološkega procesa v proizvodnji. 2. Proizvodno režijska dela: so vsa tista dela, ki neposredno ali posredno pomagajo organizirati, realizirati ni podpisati proizvodni proces v nekem določenem zaključnem času. 3. Režijska dela: so dela, ki niti posredno ne organizirajo oziroma podpirajo direktno izvedbo proizvodnje v določenem zaključnem času. Na ¡področju kadrovanja bo prvenstvena skrb pridobivanje proizvodnih delavcev, ki so nam primanjkovali že v letu 1981. Plani kadrov posameznih TOZD izkazujejo neznatno povečanje in to pri proizvodnih delavcih, občutno povečanje zaposlenih pa izkazuje le TOZD Kotli, kar je v skladu z novo tovarno v Šentjurju. Tudi v letu 1982 ne predvidevamo nobenega povečanja na režijskih delovnih mestih, ampak se ¡mora nadaljevati proces zmanjševanja le-teh, plansko je le povečanje zaposlenih na razvojno-raziskovailnih delih, kar pa je v skladu z našo razvojno usmeritvijo. Plan zaposlenih je vsklajen z ¡realnimi možnostmi pridobivanja kadrov v naši regiji. Kvalifikacijska struktura zaposlenih se mora iz leta izboljševati, da bomo kos našim razvojnim ambicijam, vsled tega načrtujemo pobolj-šanje le-te, kar bomo dosegli z vključevanjem pripravnikov, s študijem ob delu, internim izobraževanjem in drugimi oblikami izobraževanja. Gospodarska kriza tudi v letošnjem letu ne bo poznala meja, zato moramo zastaviti vse sile, da bomo premagali težave in s povečanimi napori prispevali svoj delež k boljšim rezultatom in k večji stabilnosti tako na gospodarskem, kakor tudi na družbenopolitičnem področju. ---------------------------------------------------------------£*n&$Lh&<> Temelji naših usmeritev v letošnjem 1982. letu PLAN IZKORIŠČENOSTI DELOVNEGA ČASA PLAN NABAVE Ocena , Plan c. , Ind. Elementi lg8i Struk. lg82 Slru-k. 0 1 2 3 4 5 Povprečno število zaposlenih 3.130 3.306 1. Opravljene ure 4,902.431 72,0 5,208.220 72,0 106 — proizvodne 2,416.415 35,5 2,622.291 36,2 109 — režijske 2,486.016 36,5 2,585.929 35,8 104 2. Nadure 177.073 — 76.950 — 43 3. Neopravljene ure 1,514.909 22,3 1,627.056 22,5 107 — odmor 324.082 4.8 350.951 4,9 108 — državni prazniki 187.095 2,8 225.622 3,1 121 — redni letni dopust 580.982 8,5 615.396 8,5 105 — hranarina do 30 dni 388.501 5,7 399.299 5,5 103 — ostali plač. izo st. 34.249 0,5 35.288 0,5 103 4. Refundacije 9.124 0,1 10.635 0,1 117 5. Hranarina , nad 30 dni 355.537 '5,2 362.801 5,0 102 6. Neopravljene ure, za katere ni nadom. OD 28.307 0,4 29.580 0,4 101 Skupno število ur 6,987.381 7,315.242 Glede izkoriščenosti delovnega časa lahko rečemo, da ga je treba boljše koristiti, načrtujemo boljše koriščenje oziroma več opravljenih ur, zaradi zmanjšanja hranarine do 30 dni in nad 30 dni, ki znaša že za našo DO 10,5 % od vseh ur. Pomembnejše je to, kar v tabeli ni razvidno, da bomo vsi odgovorno delali. Iz tabele ni razvidno, koliko ur izgubimo zaradi nekvalitetno pripravljenih del in nalog, zaradi okvar strojev in naprav, nepravočasne dobave materiala itd. Navedeni prepusti so žal velikokrat odvisni od nas samih. Smatramo, da imamo tu še veliko rezerv. PLAN STROŠKOV Elementi “Ocena 1981 Plan 1982 Ind. 400 Porabljeni material in surovine 1.460,672.556 2.030,190.836 139 401 Porabljena energija 53,072.231 72,697.329 137 402 Transportne storitve 21,958.729 26,705.190 122 403 Str. za invest. vzdrž. OS 61,840.664 80,412.400 130 404 Druge proizvod, storitve 406,524.280 493,977.833 122 410 Izd. za varstvo pri delu 13,159.110 23,933.097 182 412 Izdatki za prehrano delavcev 19,590.670 26,019.500 133 420 Amortizacija po predp. stopnja 76,833.342 116,821.796 152 434 Po-vrač. za prevoz na delo 8,572.360 10,860.055 127 Stroški skuipaj 2.199,374:636 2.978,359.669 135 Plan stroškov je izdelan na osnovi planiranega obsega proizvodnje z upoštevanjem višjih cen tako materiala kot storitev. Pri tem planu lahko izpostavimo sledeče: — doslednejša kontrola in odgovornost za preseganje vseh stroškov na vseh ravneh, to vprašanje smo v preteklosti delno zanemarili, posebej velja to omeniti za največjo postavko: porabljeni material. Z nabavljenim materialom se ne obnašamo vedno gospodarno tako glede uporabe nekurantnega materiala, ki bi ga lahko še uporabil, tako glede samega trošenja, tako slaba povezanost služb priprav posameznih TOZD c koriščenju posameznega materiala. Porabljen material predstavlja v prodajni ceni našega izdelka 58% oziroma 1 % prihranka od načrtovane porabe pomeni 20 milijonov, to pa zopet pomeni skoraj polovico mesečnih osebnih OD za DO. To pa je postavka, o kateri velja razmislili in ki je v veliki meri odvisna od nas samih. — Podobno je s stroški električne energije, tudi tu je možnost prihrankov, V ta namen je TOZD Vzdrževanje investiral v opremo za krmiljenje z električno energijo, tu se ocenjuje, da bi bil možen prihranek ca. 5% v letu 1982. Stroški investicijskega vzdrževanja predstavljajo tudi ogromno postavko, ki je pogojena z našim zastarelim strojnim parkom, ki zahteva velike stroške vzdrževanja. — Z odgovornim odnosom do naših prevoznih sredstev ter opreme pa bi se dalo tudi del sredstev prihraniti. — Pri analizi stroškov ne moremo mimo izdatkov za varstvo pri delu, katere bi lahko s stabilizacijskim obnašanjem občutno znižali, vendar ne na račun slabše zaščite. — Izdatki za reklamo, propagando, potne stroške in dnevnice so planirani v višini, ki je dovoljena z družbenim dogovorom,- višina teh stroškov je vezana na rast celotnega prihodka, izdatki za kilometrino pa se lahko gibljejo v višini 70% porabe v letu 1981. Stabilizacijsko obnašanje na vseh področjih mora v letu 1982 prodreti v našo zavest. . Ocena 1981 '% Plan 1982 % Nabava — doma 1,336.465 71 1,761.864 71 Nabava — uvoz 555.221 29 728.021 29 Skupaj 1,891.686 100 2,489.885 100 Pcodukiivnost dela bomo povečali na osnovi boljšega koriščenja delovnega časa in boljše organizacije dela. Prikazano razmerje med nabavo doma in nabavo iz uvoza ostaja v letu 1982 nespremenjena kljub temu, da močno povečujemo izvoz, uvoz pa načrtujemo za 33 %. več. V letu 1982 moramo glede na zaostreno devizno situacijo napraviti še več na zamenjavi uvoznih materialov z domačimi materiali. OPIS INVESTICIJSKIH VLAGANJ V LETU 1982 Čas izvedbe ,r , . .... Vrednost----------------------------- Vrsta investicije .... „ . , , .. . . J investicije začetek zaključek investicije investicije I. TOZD Frite Nadomestilo drobne opreme 370 I. IV. O TOZD Posoda Montaža lužilnega stroja 5.206 II. II. Nadomestilo drobne opreme 2.764 I. IV. 3. TOZD ERC Ureditev prostorov in instalac. Za računalnik 2.000 I. III. Drobna oprema 737, I. IV. 4. TOZD Vzdrževanje Montaža računalnika 941 I. I. Oprema kompresorske postaje 2.000 I. II. 5. DSS3 Fotokopirni stroj 500 I. II. Oprema 282 I. IV. Merilni instrumenti 300 I. IV. G. TOZD Kontejner I. IV. Nadomestitev drobne opreme trom. 82 trom. 82 7. TOZD Orodjarna I. IV. Pridobitev drobne opreme trom. 82 trom. 82 8. TOZD Radiatorji IV. I. Montaža linije 1.387 trom. 81 trom. 82 I. IV. Nadomestilo drobne opreme 2.464 trom. 82 trom. 82 9. TOZD Odpreski I. III. Preselitev 320 tonske stiskalnice trom. 82 trom. 82 \fiKeo ---------------------------------------------------— V letu 1982 dokončujemo investicijo — Tovarno energetske opreme v Šentjurju, ki predstavlja pomemben dosežek za DO. Konec leta 1982 je predvidena dobava novega računalnika, s katerim bomo lažje obvladovali in razvijali naš informacijski sistem. Pri ostalih TOZD so načrtovana manjša investicijska vlaganja, usmerjena predvsem za nadomestitev dotrajane opreme, razen v TOZD Posoda za montažo lužšlnega stroja in v TOZD Odpreski za nabavo in montažo stiskalnice. PLAN UGOTOVITVE IN RAZPOREDITVE DOHODKA Elementi Ocena 1981 Plan 1982 v din Ind. I. Ugotovitev dohodka 1. CELOTNI PRIHODEK 3,312.548 4,419.399 133 2. PORABLJENA SREDSTVA 2,269.137 3,070.360 135 3. DOHODEK 1,043.411 1,349.039 129 11. Razporeditev dohodka CISTI DOHODEK 655.725 847.339 129 III. Razporeditev čistega dohodka 1. Del CD za OD 491.876 648.613 132 2. Del CD za stanovanjsko izgradnjo 19.390 29.809 154 3. Del CD za družbeno prehrano 20.934 — OSTANEK ZA SKLADE 123.525 168.917 137 IV. Razporeditev ostanka za sklade 1. Rezervni sklad 22.726 30.223 133 2. Sklad skupne porabe 21.570 27.626 128 3. Odplačilo sanac. kredita 13.488 10.900 81 4. Sredstva za združevanje 8.254 22.455 272 5. Posojilo za nerazvite 6.636 7.602 115 6. Ostanek za razš. mat. osn. dela 50.851 70.111 138 OBVEZNOSTI IZ SKLADA SKUPNE PORABE v din Ocena 1981 Plan 1982 Ind. Anuiteta za obrat družbene prehrane 4,790.868 4,663.880 97 Prispevek za KS 1,441.592 1,686.394 117 Prispevek za novoletno jelko 383.349 454.029 113 Prispevek TNDOK 250.241 304.848 122 Prispevek za klub samoupravljalcev 32.570 32.790 101 Kolektivno zavarovanje 478.578 489.238 102 Jubilejne nagrade 2,207.556 2,915.693 132 Odpravnine 1,740.000 2,278.200 131 Regres 7,975.890 9,539.320 120 Rekreacija 557.067 934.017 163 Družbena prehrana — 3,877.815 ■ Ostale potrebe SSP 1,712.289 449.335 2v) Skupaj 21,570.000 27,626.059 123 KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA Tek. št. Elementi Frite Posoda Radiatorji Kotli Odpreski Orodjarna i. Poprečno število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur 61 1.488 159 322 105 127 2. Proizvodnja v 000 din 282.100 1,382.256 384.630 761.186 215.884 89.000 Ct. Prodaja v 000 din 285.700 1,432.675 332.381 761.186 216.140 89.000 4. IZVOZ v $ 1,375.000 9,200.000 7S0.000 4,500.000 - 400.000 5. UVOZ v S 2,955.000 3,002.000 958.700 4,680.000 ■ — 65.000 6. Celotni prihodek v 000 din 290.312 1,522.490 336.441 786.071 241.108 89.383 7. Dohodek v 000 din 48.398 484.110 77.464 227.105 60.444 56.854 8. Čisti dohodek v 000 ¡din 28.678 322.113 43.523 114.546 32.417 39.985 9. Ostanek za sklade v 000 din 13.821 39.327 10.798 35.078 10.958 6.584 10. Ostanek za razš. mat. osn. d. v 000 din 9.493 — 6.189 21.197 7.062 2.663 12. Akumulacija v 000 din 13.840 34.164 10.896 39.984 11.149 5.219 15. Poprečni mesečni neto OD v din 13.608 10.832 11.509 13.788 11.418 14.714 19. Dohodek na delavca 793.410 325.343 487.195 705.295 575.657 447.669 KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA Tek. st. Elementi Kontejner ERC Vzdrževanje DSSS Skupaj 1. Poprečno število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ¡ur 211 32 223 408 3.136 2. Proizvoden j a v 000 din 471.550 27.332 396.461 — 4,510.399 3. Prodaja v 000 din 521.000 27.332 396.461 15.000 3,391.875 4. IZVOZ v I 1,356.000 — — — 17,611.000 5. UVOZ v $ 300.000 80.000 400.000 27.000 12,467.700 6. Celotni prihodek v 000 din 531.859 27.332 396.461 197.937 4,419.399 7. Dohodek v 000 din 139.091 14.132 102.620 138.821 1,349.039 8. Čisti dohodek v 000 din 81.750 9.487 63.525 111.315 847.339 9. Ostanek za sklade v 000 din 35.000 1.230 11.229 4.892 168.917 10. Ostanek za razš. imat. osn. d. v 000 din 19.499 — 4.008 — 70.111 12. Akumulacija v OOOdin 35.840 1.029 13.687 — 165.808 15. Poprečni mesečni neto OD v din 12.395 14.414 13.102 14.486 120.841 19. Dohodek na delavca v din 659.199 441.625 460.179 340.248 430.173 Z načrtovanim prihodkom, ki bo za 33% višji napram letu 1981, bomo ustvarili tudi 33% več sredstev za sklade. V letu 1982 se nam močno povečujejo sredstva za združevanje, ki jih po samoupravnem sporazumu združujemo za cestni, luški in železniški promet. Povečanje izhaja vsled spremenjene osnove za združevanje. V skladu skupne porabe so upoštevane vse obveznosti, ki jih krijemo iz tega naslova, vključno z izdatki za prehrano delavcev, ki delajo na režijskih delovnih mestih. V stroških poslovanja za leto 1982 je upoštevana že amortizacija, ki izhaja iz investicije Tovarne energetske opreme, višje obresti vsled večjega obsega poslovanja. Za osebne dohodke pa načrtujemo 32% več s ciljem, da se približamo republiškemu poprečju osebnih dohodkov, tako da bi znašal poprečni osebni dohodek v letu 1982 12.108 din. Smatramo, da so začrtani cilji za leto 1982 realni in dosegljivi, vendar je realizacija lejteh odvisna od zavzetosti in zalaganja vsega kolektiva. Dopisujte y naše glasilo! ŽMVGjfiiH&G' Naloge TOZD ERC pri izgradnji novega integriranega informacijskega sistema DO EMO dobi v letu 1982 nov sodoben računalnik. Vsak delavec naše velike družine EMO, si ob lej informaciji postavi svoje mnenje o stroju, ki zna računati, sklepati in se odločati po znanih zakonitostih. Torej, vsak izmed nas, si skuša predstaviti koristnosti uporabe takšnega raučnalnika v DO EMO iz informacij o računalniku, ki jih ima. Da bi poenotili informacije ter posredno tudi predstavo o možnosti uporabe novega računalnika, bom skušal prikazati uporabnost novega računalnika o razmerah DO EMO. Za razliko od dosedanjega računalnika, ki je orientiran izključno na paketne obdelave (.Paketna obdelava je aplikacija z množico programov, k'i omogočajo izračun, izpis in arhiviranje vsega, kar je s programi predpisano šele potem, ko so zbrani vsi pripadajoči podatki za obravnavano časovno obdobje), je novi računalnik orientiran za interaktivne obdelave. (Interaktivne obdelave so tiste, pri katerih koristnik preko itipkalniika vnese podatek, računalnik ga sprejme, »predela« in nato nudi rešitve vsem tistim, ki te rešitve potrebujejo.) Gre za očitno razliko v načinu 'dela računalnika in vseh tistih, ki računalnik koristijo. Iz zgoraj povedanega, se že slutijo široke možnosti uporabe računalnika naj si bo v proizvodnji, tehnologiji, porabi energije, administraciji in v vodstvu TOZD oziroma DO. Po analizi posameznih področij uporabe računalniško obdelanih podatkov v DO EMO pridemo do stičišča ali temelja vsem informacijam, te so osnovni podatki materialov, izdelkov, tehnoloških postopkov, normativov, strojev, naprav ali kratko matični podatki. Do-' — stanje sedanji način obdelav je ščih, praviloma parcialen. To pomeni, da se napake in pomanjkljivosti ene obdelave praviloma niso prenašale na drugo obdelavo. Nov način je integriran v smislu, da imajo vse obdelave za osnovo matične podatke (podatkovno bazo), ki jih je treba skrbno negovati po področjih ter sprotne podatke iz proizvodnega procesa. Upam, da je že vsakomur jasno, kako je v tem integriranem načinu pomemben vsak podatek, saj kot takšen nastopa samo enkrat in je vsem dosegljiv. To tudi pomeni, da napačen podatek kvari rezultate v vseh področjih informatike. Zgoraj navedene misli nakazujejo pomembnost natančnejšega in discipliniranega dela vseh "tistih, ki bodo kakorkoli vplivali na podatke v računalniku. Ali se nam izplača obremenjevati z natančnostjo in disciplino pri podatkih? Zelo se izplača! Saj novo načrtovani način integriranega informacijskega sistema nudi naslednje možnosti: Praktično vsak trenutek nam lahko računalnik posreduje: — potrebe po materialih, zalog v skladi- -—• 'stanje proizvodnji, macijska sistem s sodobnim računalnikom. Kdaj lahko EMO pričakuje izgradnjo integriranega informacijskega sistema? Dober in trden informaeij-— izdelava optimalnih ski sistem je možen takrat, v nedovršeni planov glede na gospodar- če ima dobre temelje, ki so ski plan in delovni koledar, v tehnologiji in povsod tam — ostale stroške, — naročila kupcev, — stanje zalog končnih izdelkov, — možnost izpolnitve kupčevih naročil (časovno), V letošnjem letu bomo pristopili k prvi fazi realizacije informacijskega sistema v okviru sprejetega programa v letu 1979, kar pomeni pripravo za obvladovanje posameznih področij poslovanja na novem računalniku. — stanje v proizvodnji, — obremenitev delovnih mest, — stroške izdelave polizdelkov, izdelkov, pro- vodi — določa optimalne izvodne poti, -— spremlja oziroma proizvodnjo, — izračunava pokritje stroškov po proizvodih, — itd. Naštel sem le nekaj področij informacij, ki jih vsak samoupravljalec oziroma delavec pozna in so mu v pomoč pri delu in odločanju. Ostaja še druga vrsta podatkov, -ki nam jih lahko računalnik nudi. To ¡so podatki, ki jih rabijo strokovno raziskovalne službe, projektive, analitiki in drugi strokovno raziskovalni delavci. Prepričan sem, da se že vsak strinja z ugotovitvijo, kako zelo pomemben je tak- kjer podatki nastajajo. EMO še ni obnovil temeljev, zato bo izgradnja integriranega informacijskega sistema zahtevna in daljša kot bi bila sicer. Prvi rezultati bodo že konec leta 1982. Pravo uporabno vrednost pa bo novi informacijski sistem dobil šele konec leta 1983. Dokončna izgradnja informacijskega sistema ni predvidena v tem srednjeročnem planu, saj ga je praktično potrebno stalno dograjevati. Kdo je v DO EMO zadolžen, da bo informacijski sistem resnično zaživel? Integriran informacijski sistem je sistem, ki služi vsem delavcem DO EMO in vsi nanj vplivamo, odvisno šen integrirani informacijski pač od odgovornosti delov-sistem ter, da se moramo po- nega mesta. Iz tega sledi, da truditi vsi, ki vplivamo na lahko vsi delavci EMA vpli- Dober in trden informacijski sistem je možen takrat, če ima dobre temelje, ki so v tehnologiji in povsod tam, kjer podatki nastajajo. realizacijo tega sistema. Ali je vizija, ki jo postavljamo uresničljiva? Nedvoumno je! V tem času, ko smo mi delali na starem in tehnološko zastarelem računalniku, so nekatere OZD, ki so videle pomembnost dobrega informacijskega sistema, nabavile sodobne računalnike in nam kažejo pot. Tako je npr. Železarna Ravne že dosegla stanje, ki ga mi načrtujemo. S ponosom poudarjajo, da je njihov -odskok v Skupini jugoslovanskih železarn pogojeval dobeT infor- vajo na uresničitev tega 9tama. Posebne zadolžitve; za usmerjanje, projektiranje; in animacije iz področja informatike ima služba za organizacijo in informatiko ter TOZD ERC s svojimi strokovnjaki. Vsi delavci, katerim nam je zaupana naloga projektiranja informacijskega sistema, smo z vso resnostjo in odgovornostjo sprejeli naloge, ki nam jih postavlja razvojna nuja EMA. Direktor TOZD ERC Jože Gubenšek VELIKAN REVOLUCIONARNE MISLI Ob obletnici smrti Vladimira lljiča - Lenina Enaindvajsetega januarja je preteklo 58 let odkar je v .Gorkem pri Moskvi prenehalo biti plemenito srce velike osebnosti mednarodnega in komunističnega gibanja, organizatorja in vodje prve proletarske revolucije, enega od največjih klasikov marksizma — Vladimira Ilji-ča Lenina. Lenin se je odlikoval po izjemni skromnosti, močni volji, principieliio-sti in globoki ljudski humanosti. Kjerkoli se je pojavil, se je najprej zanimal za življenje delovnih ljudi, ne da bi ločeval osebno od družbenega. S smrtjo Vladimirja lljiča Lenina j« delavski razred komunistične partije in sodobni mednarodni proletariat iz svojih vrst izgubil velikana, človeka, ki je utrdil pot novim, naprednejšim in humanejšim odnosom med ljudmi, ki je odprl višjo stopnjo socialističnega razdobja in družbenega razvoja v boju za višje družbene cilje. Že v zgodnji mladosti se je Lenin postavil na stran tlačenih in poniževanih ter jasno zaznal poti za izgradnjo novega sveta. Kot študent prava je sodeloval na protestnem mitingu in bil zaradi tega izključen iz univerze ter izgnan v vas Ko-kuškano. Po enoletnem izgnanstvu se je Lenin vrnil v Kazan z namenom, da nadaljuje študij, vendar mu carske oblasti tega niso dovolile. Kljub osebnim težavam pri študiju je Lenin sodeloval pri povezovanju marksističnih .krožkov, proučeval rusko vas dn se prvič spoznal z marksizmom. V tem času je študijsko preučeval Marxov Kapital, Engelsov Anti Diiring, prevajal iz nemščine Komunistični manifest in pisal prva teoretična dela, v kateri je negiral pojmovanja narodnjakov, ki so trdili, da se v Rusiji socializem lahko zgradi z razvijanjem patriarhalne vaške »občine«. Ko je prišel v Petrograd — center ruskega revolucionarnega gibanja, je spoznaval, da je za zmago revolucije potrebna lastna revolucionarna partija. Zaradi tega je pogosto potoval v inozemstvo in imel stike s politično emigracijo. S svojim znanjem in navdušenjem je v tem času na Lenina naredil največji vtis takrat najvidnejši ruski marksist Plehanov. V domovino se je Lenin vrnil prežet z revolucionarnim poletom in začel delati in ustvarjati prve revolucionarne delavske organizacije — Zvezo boja za osvoboditev delavskega razreda. Organizacijska načela partije je Lenin napisal v knjigi. Korak naprej, dva koraka nazaj. Lenin ni razumel marksiz- ma kot splošno shemo za vse razmere in čase, temveč kot vodilo za akcijo. Na drugem kongresu RSDRP leta 1903 je Lenin obračunal z oportunisti (maajševdki) in iz doslednih pristašev formiral partijo holjševikov, ki se je leta 1912 dokončno odcepila od oportunističnega manjše-viškega krila v samostojno boljševiško partijo. Na osnovi sklepa kongresa in Leninovih idej je bila formirana nova .partija, ki je delovala kar se da kon-spirativno z zasnovo na prin- cipu demokratičnega centralizma. Leninova analiza, da je ruski proletariat pTešel v predvečer revolucije, je bila osnova, da se je na prvomajskem plakatu leta 1906 Obrnil k ruskemu proletariatu s pozivom: »Dvigamo vstajo z orožjem v roki, da bi vrgli carsko vlado in izbojevali svobodo za ves naš narod. K orožju delavci in kmetje!« Na Leninov klic se je gibanje odpora razmahnilo na vse strani. Medtem ko je križarka Potemkim kljubovala carizrifu, so se po ulicah mest vile rdeče zastave. Po predhodni obvestitvi pe-trog.rajskega komiteja je Lenin osmega novembra prišel v Petrograd, da bi osebno vodil vstajo, ki pa ni uspela. Vendar to Lenina niti malo ni omajalo. Intenzivno se je pričel pripravljati na četrti kongres RSDRP. Pod različnimi ilegalnimi imeni je Lenin nastopal na mitingih, konferencah, sestankih, partijskih komitejih, na sindikalnih in mladinskih zborovanjih. Zaradi ne-znostnih pogojev za delo je ponovno odšel v emigracijo, kjer je ostal vse do leta 1917. V času prve svetovne vojne je vodil ostro borbo proti politiki druge internacionale, ki se je odražala v oportunizmu. Po petem kongresu RSDRP, na katerem je linija boljševikov popolnoma zmagala, je Lenin odšel na Finsko, kjer je zaradi stalnega pregona policije večkrat moral menjati kraj bivanja. V Stockholmu se je sestal s svojo življenjsko sopotnico Nadeždo Krupsko, s katero sta skupaj potovala v Berlin in kasneje v Ženevo, kjer je skoraj deset let ostal v emigraciji. Po porazu prve niške revolucije je namreč v Rusiji sledilo neizprosno obračunavanje. Revolucija je doživela poraz, toda bila je velika šola za ruski proletariat. Veliki revolucionar je natančno razčlenjaval dogajanja in aktivno sodeloval pri urejanju stanja ter angažiranju proletariata kot vodilne in gonilne sile bodoče socialistične revolucije. Po padcu carske vlade leta 1917 in po zmagi buržoazne-demokrat-ske revolucije v Rusiji se je Lenin v začetku aprila iz Švice preko Nemčije vrnil na Finsko in od tam v Petrograd. V teh dneh je boljševiška partija prešla iz ilegalnega v legalno delovanje in organizacijsko utrjevanje. Na sedmi partijski konferenci so sprejeli Leninove teze in program partije, toda že meseca julija so se začela velika preganjanja in hajke proti boljševikom. Začasna vlada je izdala nalog za aretacijo Lenina, toda on se je pravočasno umaknil na Finsko, od koder je vodil centralni komite. V tem času je pisal veliko delo — Država in .revolucija. V mesecu septembru je sporočil boljševikom, da morajo prevzeti oblast v svoje roke in pozval, naj se za politiko delavskega razreda boljševikov opredeljujejo široke množice ruskega ljudstva. V dneh velike oktobrske socialistične revolucije je Lenin neposredno vodil oboroženo revolucijo, organiziral obrambo dežele pred kontrarevolucijo in zunanjo vojno intervencijo ter ustanavljal prvo socialistično državo na osnovi diktature proletariata. Lenin je oblikoval in neposredno vodil rdečo armado, dajal osnove novi 'socialistični ekonomiki in usmerjal socialistično planiranje, kakor tudi elektrifikacijo dn industrializacijo dežele. Lenin je zapustil bogato teoretično dediščino, ki ga uvršča med naj večje in neprekosljive klasike marksizma. V proglasu centralnega komiteja boljševiške partije, izdane ob njegovi smrti, 21. januarja 1924, je rečeno. »Po Marxu zgodovina velikega osvobodilnega gibanja nikdar ni imela take gigantske osebnosti, kakor je bil to naš preminuli vodja, učitelj in prijatelj. Vse kar je v proletariatu ustvarjenega velikega in herojskega: neustrašen um, jeklena, nezlomljiva in uporna volja, ki vse obvladuje, sveto, neugasljivo sovraštvo proti suženjstvu in zatiranju, revolucionarna strast, 'ki je gibalo množic, neomejena vera v njihove ustvarjalne sile, ogromen organizacijski genij — vse to je dobilo sijajno utelešenje v Leninu, katerega lime je postalo simbol novega sveta od zahoda do vzhoda, od juga do severa.« .1 FEBRUAR — DAN RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE 1. FEBRUARJA praznujemo računovodski in finančni delavci Jugoslavije svoj dan. Že v začetku leta 1942 (priprave so stekle že v letu 1941) je Vrhovni štab narodne osvobodilne vojske izdal takoimenovane Fočanske predpise »o nalogah in organizaciji narodnoosvobodilnih odborov«. V teh zapisih je ibilo posebno poglavje namenjeno delu in finančnemu poslovanju narodnoosvobodilnih odborov za osvobojeni in neosvobojend teritorij. Avtor teh zapisov je 'bil pokojni Moš a Pijade, z njim so pa sodelovali računovodski in finančni strokovnjaki, kli so se takrat nahajali pri Vrhovnem štabu v Foči. Začetki enotnega računovodstva, ki je še sedaj v veljavi, torej sega v dneve naše vstaje in narodnoosvobodilne vojne. Uvedba enotnih evidenc o knjigovodskem oziroma računovodskem spremljanju vseh finančnih transakcij takratnih narodnoosvobodilnih odborov in kasneje podjetij in drugih ustanov, je bila tudi zakonsko oblikovana 1. februarja 1945, ko je Predsedstvo AVNOJ sprejelo odlolk ,o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni Jugoslaviji, ki je bil objavljen v Uradnem listu Demokratične federativne Jugoslavije št. 6 v letu 1945. Za denarništvo Slovenije, zlasti pa za knjigovodstvo, pa je pomemben še 8. oktober 1943, ko je Izvršni odbor osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisal 50 milijonov takratnih lir za 3% posojilo narodne osvoboditve za potrebe NOV in POS ler osvobojenega slovenskega ozemlja. Za vse delavce v računovodstvih organizacij združenega dela in dragih organizacij, za vse delavce v bankah, zavarovalnicah, upravnih organih za finance, v službah družbenega knjigovodstva, pa tudi za delavce carin, zato velja 1. februar kot praznik računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. Konferenca Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije, je na slavnostni seji ob 20. letnici svoje organizacije dne 24. 4. 1977 proglasila 1. februar za dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije, ki ga praznujejo v februarskih dnevih, ki so obletnica teh zgodovinskih dogodkov. Uvedba enotnega računovodstva je bila pogojena s prehodom na enotno knjigovodsko evidentiranje vseh poslovnih dogodkov v vseh tistih organizacijah, v katerih je bilo vodenje knjigovodstva z zakonom predpisano. Temelj za tako poenoteno knjigovodstvo so bile tudi enotne kalkulacije s predpisanimi elementi ali sestavljeni deli strukture vseh stroškov ali vseh planiranih dohodkov v določenem časovnem obdobju. Za vse to pa je bila seveda tudi zakonska podlaga letni, srednejriočni ali dolgoročni plan. Vse opisano je zajeto tudi v Ustavi socialistične federatifAe republike Jugoslavije s členom 76, kjer je dobesedno napisano takole: »Delavci v organizaciji združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih 'skupnosti, so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in. skupnostih.« Še natančneje pa obveznosti vodenja knjigovodstva določa zakon o združenem delu. Zato vodenje knjigovodstva ni administrativna muha posameznih ljudi ali inštitucij, ampak je to z zakonom oziroma z Ustavo zapovedan sestavni del družbenega sistema informiranja, ki je tudi pogoj za spremljanje gibanja gospodarstva, za družbeno knjigovodstvo, za statistiko, predvsem pa informacija za delavce v združenem delu, da lahko na podlagi občasnih obračunov prihodkov in odhodkov ter na podlagi letnih bilanc uspeha in bilanc stanja samoupravno odločajo o delitvi dohodka in o delovnih programih prihodnjih obdobij glede gospodarjenja talko na področju proizvodnje kot tudi storitev. Ob tej priložnosti torej praznujemo tudi 40. letnico fočanskih predpisov, ki so bili prvi kodificirani pravni dokumenti narodnoosvobodilne vojske in 90. letnico rojstva maršala Tita, ki nas je uspešno vodil v borbi do zmage in današnjih uspehov socialistične revolucije. Vsem delavcem računovodskih in finančnih služb zato ob tej priložnosti čestitamo k prazniku 1. februarja in želimo, da bi bili pri svojem delu še v nimi, dohodkovnimi in drugimi informacijami še bolj prihodnje tako uspešni, da bi s pravočasnimi poslov-podprli in omogočili naša prizadevanja v smeri stabilizacije in učvrstitve kupne moči dinarja pri nas in izven naših meja. Angelca Mihelin &nai)lfoe& Inovacijska dejavnost v letu 1982 Evidentiranih je bilo 61 novih ¡predlogov in ob 68 nezaključenih predlogih iz leta 1980 je OIL obravnaval cca. 129 predlogov. Po posameznih TOZD so bili prijavljeni predlogi: .Posoda 36, Radiatorji 7, Kotli 1, Kontejner 10, Fri-te 1, DSSS 2, ERC 1 in Od-preskii 3. >- Manjše število predlogov je bilo zaradi odcepitve TOZD TOBI in manjšega ¡razpisa usmerjenih inovacij. Struktura izobrazbe predlagateljev je naslednja: VS 13, ViS 1, SŠ 32, VK 9, KV 10, NK 7, Upok. 3, Obrt. 2. Udeležba kadrov z visoko izobrazbo j e v inovaci j-sikam procesu ina zelo nizki ravni. Večina ¡teh predlogov je s področja njihovega dela, ob priznanju preseganja stopnje službene dolžnosti, medtem ko pri reševanju obstoječih problemov ali pri reševanju .problemov, ki jilT javno razpišemo praktično ne sodelujejo. Ravno od teh strokovnja- Inžemir ali tehnik, ki se vrsto let zadovoljuje s povprečnostjo zahtev delovnega mesta brez dodatne inventivnosti, bi se moral zamisliti nad svojim delom. Pa tudi drugi! Celotna gospodarska korist za leto 1981 je bila 7.564.375,70 din ob izplačilu nadomestil 308.818,70 din kar predstavlja 4,08 %. Povečanje gospodarske koristi napram letu 1980 je 3-kratno, vendar ob izrednem predlogu »izdelave avtoikoles«, ¡kjer je bil velik prihranek ipri materialu. Drugače pa je izpolnjen plan za leto 1981 brez bistvenega preseganja. Torej o pravi množičnosti inventivne dejavnosti še vedno ne moremo govoriti saj se kot predlagatelji več ali manj pojavljajo isti predlagatelji. Referat je .izvršil v ¡preteklem letu 10 patentnih izvedb in štiri prijave pri zavodu za patente: — Bivalentni kotel — Suha vgradnja koipal- Preko Dl ATI EMO smo prijavili nekaj inovatorjev za nagrado »INOVATOR CELJE 1980«. Nagrado so prejeli tov. URBAS EK Vinko — TOZD KOTLI na področju razvojnega .dela in tov. KRAJNC, SKARLOV-NIK in GUBENŠEK za i-novacijo preureditve gorilnikov pri žarilnih pečeh. Na področju propagandnega pospeševanja inventivne dejavnosti so bile preko DIATI izvedene 4 interne razstave in menjava gradiva na oglasni deski inovacij. Sodelovali smo na regijski ¡razstavi v Štorah z vrsto eksponatov. Stalna rubrika v Emajlirou, bi ravno tako naj imela namen .povečati zanimanje za inventivno dejavnost, vendar je zaželeno, da bi bilo ¡dopisnikov za ito zvrst več, saj bi tako dosegli večjo publiciteto. Javni ¡razpis 3 problemov v TOZD RADIATORJI nismo uspeli realizirati, saj ni bilo pravega zanimanja od vodstva TOZD. Inženir ali tehnik, ki se vrsto let zadovoljuje s povprečnostjo zahtev delovnega mesta brez dodatne inventivnosti, bi se moral nad svojim delom globoko zamisliti. kov bi bilo pričakovati ne kadi Splošni javni razpis Dl- največ predlogov, ¡saj rapo- — Modelna zaščita AK- ATI o varčevanju z enargi-lagajo z največjimi ums- VA straniščnega splakoval- jo in materialom, je imel kim potencialom, torej i- nika in zelo slab odziv tako, da mamo še ¡ogromno rezerv, — Konteiner za obrambo smo ga zaključili ob eni le aktivirati bi jih morali, pred točo. sami prijavi. V TOZD ODPRESKI so izpostavili javni obravnavi problem ročnega dletvanja. Do zaključka razpisa je prispelo 5 ¡rešitev tega problema ob štirih predlagateljih. Še vedno nista zaključena dva sporna ¡inovacijska dosežka: Embalaža raznih artiklov v TOZD POSODA in ipreizkuševalnioa kontejnerjev, vsled nerealnih zahtev avtorjev in nerealnega postopka ob prijavi in registraciji predlogov. Upamo in želimo, da bi takih sporov bilo čim manj, saj niso nikomur v čast. Poseben problem je vo-Udeležha kadrov z visoko izobrazbo je v inovacijskem denje stroškov ¡in gospo-procesu žal še vedno na zelo nizki ravni. Ravno od teh darske koristi ¡inovacijskih strokovnjakov, ki razpolagajo z največjim umskim po- predlogov. Tudi temu bo-tencialom tudi pričakujemo največ predlogov. mo morali posvetiti več po- zornosti, saj je to del letnega plana DO in direktnega vpliva na dohodek podjetja. Potrebno bo najti način, kako ¡organizirati zajemanje ¡in registriranje stroškov ¡realizacije pred- lo.gov od njihove prijave do vpeljave v proizvodnjo. O tem je bilo pred leti že govora, vendar se to zelo rado pozabi. Strokovnejši pristop in večja odgovornost pristojnih služb, bosta torej nujna. Na koncu želimo pokazati še na problem, ki bistveno zavira razmah množičnosti inovacijske dejavnosti, to je počasno reševanje posameznih predlogov. Če zanemarimo začetno odlaganje sprejetja ali zavrnitve predloga na KR (strokovne ocene, sklic KR itd.), pa ni opravičila, ko je treba predlog vpeljati v proizvodnjo. Večina strokovnih in vodilnih delavcev ni zainteresirana kakšni so ta ¡koliko predlogov je v njihovem TOZD, kako se realizirajo, koliko bo dohodka od njih ta kdaj bodo vpeljani, vse do trenutka, ko je treba dati v letno poročilo toliko in toliko je bilo inovacijskih dosežkov v letošnjem letu. Ko bomo spoznali, da so inovacije dejavnost, ki direktno vplivajo na dohodek TOZD ta da ni to delo le nekega posameznika, bomo lahko govorili o milijardah dohodka ta ne samo o nekaj sto milijonih, dokler pa vse ostaja v planih in nekje v stranskem predalu med kupi papirja, pa o pravem razmahu množične inventivnosti in s tem uporabi domačega znanja ne bomo mogli še dolgo govoriti. žvižej Adolf EMO UVRŠČEN V RAZVID RAZISKOVALNIH ENOT Na podlagi 25. ta 27. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35—1549/79) ter na prošnjo EMO Celje, n. sol. o., z dne 2. 12. 1980, znak MP/SL — št. 12. ODLOČAM v razvid raziskovalnih enot se kot raziskovalna enota vpiše: Ime raziskovalne enote: — EMO, emajliirnica, metalna industrija, orodjarna, n. sol. o., — delovna skupnost .skupnih služb, — sektor razvojne ta investicijske dejavnosti, skrajšano, EMO, in. sol. o. — Sektor razvojne in investicijske dej avnosti. Sedež: — Celje, Mariborska c. 49. Ime in sedež ustanovitelja: EMO, emajlimica, metalna industrija, orodjarna, n. sol. o., — delovna skupnost skupnih služb, — Celje, Mariborska c. 86 Predmet dejavnosti: ■— ustvarjanje novega znanja; — delo na uporabi raziskovalnih dosežkov in znanja v praksi (razvojno delo) vključno z izdelovanjem in preizkušanjem prototipov, — priprava programa o razvojnih usmeritvah DO in TOZD, — spremljanje razvoja znanosti doma in v tujini, — sodelovanje pri pretoku znanja, povezovanje z drugimi raziskovalnimi organizacijami, — izobraževanje in izpopolnjevanje raziskovalcev in drugih delavcev, zaposlenih na raziskovalni dejavnosti, — pospeševanje inovacijske dejavnosti in zaščita industrijske lastnine, — organiziranje dokumentacijske in informacijske dejavnosti za .potrebe raziskovalnega dela. OBRAZLOŽITEV Strokovna komisija Republiškega komiteja za kulturo in znanost je na seji, dne 2. 3. 1981, ki je bila v ¡prostorih EMO Celje — Sektor razvojne in investicijske dejavnosti — Razvojna služba, Vila Livada, Mariborska 49, Celje ugotovila, da EMO Celje Sektor razvojne in investicijske dejavnosti izpolnjuje ¡pogoje iz 25. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih za vpis v razvid raziskovalnih enot. Odločba je s tem utemeljena. Vloga stranke in ta odločba sta oproščeni plačila takse po 4. točki 15. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72). Pravnii pouk: Zoper to odločbo ni pritožbe, mogoče pa je sprožiti upravni spor. Socialistična republika Slovenija Republiški komite za kulturo in znanost Ljubljana, Cankarjeva 5 dr. Iztok Winkler Smirno 9 Naš Prešeren 8. februar — slovenski kulturni praznik. Poimenovali smo ga po našem največjem pesniku Francetu Prešernu, ki je v sivojem času dvignil duhovno raven naše literature. Bilo je prav 8. februarja pred 133 leti, ko je za vedno obmliravalo pero velikega ustvarjalca kulture svojega naroda. Ostale so njegove storitve. Njegov borbeni duh za slovenski jezik, za umetnost in sploh za kulturno življenje Slovencev je dalje živel v njegovem ljudstvu, Iki ga je nosilo in razvijalo vse do današnjih dni, tudi skozi vojno vihro narodnoosvobodilnega boja. Tudi sovražnik mi mogel zamegliti kulturne ustvarjalnosti borcev. Partizanske enote so nosile Prešernovo ime, ime, ki je spodbujalo k nečemu novemu, izvirnemu. Prešeren je brez dvoma znanilec, v umetniškem pogledu pa tudi sotvorec tega, kar so naše ljudske množice stoletje kasneje v krvavi jugoslovanski narodnoosvobodilni borbi, v revolucionarnem demokratičnem proces-u, pod dejanskim vodstvom najnaprednejše družbene teorije spremenile v resničnost. Ko danes obujamo spomin na pesnika, ko se klanjamo njegovi veličini, je prav, da se ob tem zazremo sami vase. Da bomo zmogli z izkušnjami, ki so za nami, .s toleranco in človeško dostojnostjo preseči tiste nečednosti, Iki islo jim v preteklosti botrovali pomanjkanje, nevednost in samozadosten, vase zagledan provimcializem. Da me bomo ponavljali tistih grehov, ki nas težijo ob spominu na Prešerna in Cankarja, ob impresionistih in od njih do danes. Da bomo zmogli živeti lepše in predvsem bolj svobodno. Četudi danes slovenska beseda nima povsod in vselej takšne vrednosti in teže, kot jo zasluži, vendarle vsi vemo: Brez lastnega jezika, ¡brez samosvoje slovenske literature, bi mas že davno ne bilo. Praznovanje slovenskega kulturnega praznika V počastitev SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA bo v Celju osrednja proslava ter prireditve v krajevnih skupnostih in sicer: a) OSREDNJA PROSLAVA bo 8. februarja 1982 ob 19.30 v Narodnem domu. V programu bo slovenske ljudske in umetne pesmi predstavil KOROŠKI AKADEMSKI OKTET iz Ljubljane, Kulturna skupnost oibčine Celje pa bo podelila letošnja priznanja kulturnim ustvarjalcem. Program aktivnosti sindikatov Slovenije za leto 1982 Izvršni odbor republiškega odbora .sindikata proizvodnje ■in predelave kovin Slovenije je na zadnji seji v preteklem letu obravnaval med drugim tudi Program dela Republiškega sveta ZSS za leto 1982. Izvršni odbor je program v celoti sprejel in podprl. Program je v celoti objavljen v »Sindikalnem poročevalcu« št. 10 z dne 25. 12. 1981 kot priloga »Delavske enotnosti«. V uvodu so opredeljene temeljne usmeritve za aktivnost in oblikovanje nalog organov in organizacij ZSS, le te morajo sloneti na preverjanju naše sposobnosti za uresničevanje ¡sprejetih stališč in opredelitev za nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in položaja delavcev im delovnih ljudi v njem. Zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo to še posebej — so preizkušnja našega delovanja med delavci in političnega angažiranja za reševanje zapletenih vprašanj našega gospodarstva in družbenega razvoja v samoupravnih razmerah. Naloge iz programa temeljijo na opredelitvah III. kongresa samoupravljalcev, na sklepih Konference ZSS, ki so bile po 9. kongresu ZSS, ter aktualnih nalogah politike gospodarske stabilizacije. Aktivnosti iz programa so del priprav na kongrese Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije teir kongresa Zveza sindikatov Slovenije in Jugoslavije. Leto 1982, ko se bodo vrstili partijski sindikalni in mladinski kongresi, mora prispevati k nadaljnjemu uresničevanju celovite vloge in naloge sindikata pri ¡boljšem in hitrejšem razvoju samoupravljanja, dela in gospodarjenja. Zaščititi moramo delavce in krepiti njihovo socialno in materialno varnost. Zato so v ospredju dela republiškega sveta ZSS naslednje tri skupine nalog. Vključevanje ZSS v u-stvarjanje političnega vzdušja za nadaljni razvoj delegatskih odnosov in takega njenega .delovanja, ki bo usklajeno ,s programom dela skupščine SRS prispevalo k boljšemu in hitrejšemu u-veljavljamju sistemskih rešitev in njihovem dograjevanju. Zagotavljanje uveljavljanja družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov ter lastnih sklepov in stališč z aktivnostjo vseh organov in organizacij ZSS. Ocenjevanje razmer na posameznih področjih družbene reprodukcije ter ocenjevanje aktivnosti organov in organizacij ZSS pri uveljavljanju ¡sprejetih stališč in usmeritev. Republiški svet ZSS s tem programom opredeljuje predvsem tiste naloge, ki terjajo trajno ter organizirano aktivnost organov in organizacij ZSS, za to ga bodo sproti dopolnjevali z vsemi ¡družbeno ¡političnimi nalogami, ki se ¡bodo pojavile v vsakodnevni družbeni in gospodarski praksi. Program posebej v svojih poglavjih in usmeritvah o- preideljuje delegatske odnose ter je podlaga za uveljavljanje družbenopolitičnih odnosov — uveljavljanje družbenega planiranja - uveljavljanje načela delitve po delu — uresničevanje usmeritev III. konference ZSS. Organizacijsko krepitev organizacij in organov ZSS ■— u-resničevanje vloge ZSS pri oblikovanju kadrovske politike — družbenopolitično usposabljanje — splošna ljudska obramba in družbena samozaščita — samoupravno obveščanje — mednarodno sodelovanje in končno uresničevanje delovnega programa. Spričo dejstva, da je leto 1982 kongresno leto in leto volitev delegatov v samoupravne organe in volitve v celotni družbenopolitični sistem. bo še kako pomembno, da bodo OO ZS v vseh sredinah povečale svojo aktivnost na vseh področjih družbeno političnega življenja. Slavko Adamič Naše črne točke Disciplinski ukrepi ¡izrečeni v ¡mesecu decembru 1981 Žniider Albin, ¡neupravičeni izostanki — prenehanje delovnega ¡razmerja odloženo za čas 12 mesecev; Pinter Slavko, vinjen na delu — prenehanje ¡del. raz. odloženo za čas 4 mes; Todorovič Marinko, neupravičeni izostanki — prenehanje delovnega razmerja; Šolman Alojz, vinjen na delu — prenehanje delovnega razmerja odloženo za čas 6 mesecev; Kranjec Branko, neupravičeni izostanki zapuščanje del. mesta — prenehanje delovnega razmerja ¡odloženo za čas 6 mesecev; Kaj ta Tomislav, zapuščanje ¡del. mesta — javni opomin; Me-miševič Jasmin, neresen pri delu — javni opomin; Sekulič Stojan, vinjen na delu — javni opomin; To- ¡rič Hasan, zapuščanje del. mesta — opomin; Koražija Anton, fizični obračun — ¡opomin; Dolar Ivan, fizični obračun — opomin; Žnider Ana, odklonitev del. naloga — opomin; Jazbinšek Iigor, malomaren odnos do dela — opomin; Cenovsfci Ivan, fizični obračun — opomin; Antonič Zlatko, zapuščanje del. mesta — opomin; Bu-garovski Olga, vsi TOZD posoda, zapuščanje ¡del. ¡mesta — opomin; Jager Jože — skupne službe, zloraba položaja — prenehanje delavnega razmerja; Podgoršek Firanc — odpre-ski, neopravičen izost. — prenehanje ¡delovnega razmer j a^JBrečko Ivan —skupne službe, uživanje alkohola — prenehanje delovnega ¡razmerja; Drovendk Leopold — emokontejner, neupravičeni izost. — prenehanje del. raz. odloženo za 12 mes.; Štapek Dragu-tin — posoda, ¡neupravičeni izost. — prenehanje del. raz. odloženo za 3 imes.; Petrovič Jovo, neupravičen izost. — prenehanje del. raz. odloženo za 4 mes.; Kuhar Kristl, neupravičen izost. — prenehanje del. raz. odloženo za 6 mes.; Teršek Zvone, zapuščanje del. m. — opomin; Šimic Milan, vinjen na delu — javni opomin; Voga Rafael, zapuščanje del. ¡mesta — javni opomin; Kunstič Željko, neupravičen izost. — javni opomin; Rošer Franc, zapuščanje del. mesta — opomin; Kos Dani, zapuščanje del. ¡mesta — prenehanje del. raz. odloženo za 3 mes.; Husnjak Franjo, vsi emokontejner, zapuščanje del. ¡mesta — opomin. Pravna služba ODHOD V ZASLUZENI POKOJ Čas hiti, leta minevajo, čeprav dolga in največkrat polna skrbi in trdega dela, včasih pa tudi veselja. Je že tako, da kar naenkrat pride dan, ko nekateri naši sodelavci in sodelavke zaključijo z aktivnim delom in odidejo v zasluženi pokoj. Stari odhajajo, mladi prihajajo. Tako je bilo že od nekdaj, tako bo tudi vnaprej, saj tako zahteva čas, narekuje naše življenje, ki ga ni nihče napisal, to je zakon narave. Ob koncu lanskega leta se je od nas poslovilo 57 delavcev. Tako kot je že star običaj v naši delovni organizaciji, so se zbrali v petek 25. decembra 1981 na slovesnosti v jedilnici obrata družbene prehrane. Slovesnosti se je udeležil tudi glavni direktor Franci Gazvoda, direktorji TOZD, predstavniki sektorja za kadrovske in samoupravne odnose ter predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Upokojenci so z velikim navdušenjem sprejeli kultur- ni program DPD Svoboda, nato pa so se udeležili še kosila, ki je potekalo v veselem in vedrem razpoloženju. Vsi upokojeni delavci so prejeli za svojo zvesto in dolgoletno delo tudi lepa darila. Na tem skupnem srečanju so si upokojeni delavci in delavke vedeli povedati marsikaj zanimivega, obudili so spomine na marsikatero prijetno in neprijetno dogodov-ščino; na težave, ki so jih s svojo zvestobo, vztrajnostjo ■in požrtvovalnostjo uspešno premagali in v mnogočem pripomogli k ugledu,, uspehu in razvoju našega kolektiva. Mnogi med njimi so bili člani raznih samoupravnih organov in so bili priča številnim težkim gospodarskim ■problemom, s katerimi se je moral ukvarjati naš kolektiv v preteklosti in se mora ukvarjati še danes in verjetno se bo moral tudi še jutri. Mnogi so bili 20, 30 ali celih 40 let zvesti naši delovni organizaciji in so vsa ta leta svoje mišice in znanje vgrajevali v proizvode EMA pri opravljanju najrazličnejših delovnih nalog v neposredni proizvodnji ali na strokovnem področju. Ljudje, kakršni so naši u-pokojeni sodelavci in sodelavke so temeljni pogoj za uspešen razvoj vsake delovne organizacije. Delovni, vztrajni, zvesti svoji delovni organizaciji in pripravljeni skupaj ne samo slaviti uspehe EMA, ki jih v tem povojnem času tudi ni bilo malo, ampak tudi požrtvovalno premagovati težave. In ravno v uspešnem premagovanju težav__se skrivajo največji uspehi. Premagana težava pomeni za vsakega človeka, pa tudi za vsak kolektiv nov izvor moči, poleta in volje do dela, s tem pa tudi pot do zanesljivega uspeha. 20, 30 in več let so ti delavci, ki so danes že upokojeni gradili EMO, razvijali ih utrjevali samoupravne odnose, živeli z delovno organizacijo v dobrem in hudem ter nezadržno napredovali. Ime EMO in njegova dva leva kot zaščitni znak na naših proizvodih so ponesli na velik del zemeljske oble; navezali so stike in sodelovali z delavci drugih delovnih organizacij širom domovine za pospeševanje izvoza, za zagotovitev domačih surovin, za specializacijo v proizvodnji in tako še povečali našo učinkovitost, prodornost in uspešnost. Kot delegati v samoupravnih organih so sprejeli mar- sikatero pomembno odločitev o našem nadaljnjem razvoju ter s tem dali velik prispevek k napredku vse slovenske in jugoslovanske delovne skupnosti. Njihovo minulo delo je vgrajeno v vse dosedanje gospodarske uspehe delovne organizacije, kakor tudi v razvoj samoupravljanja in to minulo delo jih še nadalje veže na naš kolektiv, dejavnosti in razvoj. Odhod v zasluženi pokoj ne pomeni, da je človek nekako odpisan iz kolektiva ali družbenega udejstvovanja. Starejši ljudje lahko najdejo marsikaj, kar jim prej zaradi intenzivnega dela ni bilo mogoče. Življenje jev neprestanem gibanju in delovni človek je del narave, mora slediti temu gibanju, se mu prilagajati in tako dočakati v sreči in zadovoljstvu v letih pokoja visoko starost. Zavedati se moramo, da je tudi starost, ravno tako kakor mladost del našega življenja. Tudi starost je lahko lepa, če sledimo življenju in dogajanju in. če se aktivno vključujemo v vsakdanje družbene dejavnosti. Naši delavci in delavke, zlasti tisti iz starejše generacije so bili vedno močno navezani na svojo delovno organizacijo, na svoja delovna mesta, svoje delovno okolje. Vedno so si prizadevali, da so bili medsebojni odnosi dobri, tako, da so z veseljem prišli na delo in prav tako veseli, čeprav utrujeni odhajali z dela. Tudi težave, katerih ni bilo malo, so znali uspešno premagovati. Skratka delo jih je krepilo in tudi utrjevalo. Sedaj ko so mnogi odšli v zasluženi pokoj, jim želimo, da bi še dolga leta v miru uživali svojo pokojnino. Upokojeni sodelavci in sodelavke so s navdušenjem spremljali kulturni program v izvedbi DPO Svoboda. Slovesnosti se je udeležil tudi glavni direktor Franci Gazvoda, direktorji TOZD, predstavniki sektorja za kadrovske in samoupravne odnose ter predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Dopisujte v naše glasilo Slovo od starega leta V TOZD ERC jo bilo prijetno, pa vendar pravijo: »V novem letu s Honeywellom boljše bo!« 2e star običaj je, da zadnji delovni dan ob zaključku koledarskega leta in ob vstopu v novo, malce poveselimo in se vsak v svoji sredini poslovimo od starega leta. Čeprav poslovni rezultati v vseh naših sredinah niso najboljši in že domala vsak med nami ve, kaj nam je posamično in kaj skupno uspelo napraviti in kaj ne, ter da nas v novem letu čaka mnogo težje delo, mnogo več odrekanj, mnogo več narezan j za dosego želj enih ciljev, pa veselje le ni izostalo in je bilo povsod prav prijetno. K boljšemu razpoloženju delavk v TOZD Posoda so bržkone poleg dobre kapljice pripomogli tudi vrli orodjarji. V TOZD Emokontejner: »Morda bo veselje ob koncu leta 1982 večje, saj upravičeno pričakujemo, da bomo na podlagi dosedanjih izkušenj dosegli več kot doslej.« V skladišču TOZD Posoda so se poveselili ob zvokih harmonike. Mladinska politična šola v Dobrni Občinska konferenca ZSMS Celje je v letu 1981 že drugič izvedla med mladimi priljubljeno obliko — MPS za predsednike in sekretarje OO ZSMS. Organizacijski In vsebinski del MPŠ je prevzela komisija za IPD pri OK ZSMS Celje. Tako so priprave za izvedbo MPŠ stekle dober mesec dni poprej. Komisija za IPD je sestavila vsebinski program in ostalo gradivo, ob pomoči predsednika OK ZSMS pa nam je uspelo pridobiti zelo dobre predavatelje. Mladinska politična šola je tokrat potekala od 11. do 13. decembra 1982 v Dobrni. Takoj ob prihodu iz Ceija (od koder je bil organiziran prevoz), so bili vsi udeleženci (119 po številu) nameščeni po isobah, nakar se je takoj pričelo z delom. Samo delo MPŠ je potekalo po naprej predvidenem programu in pri tem ni 'bilo težav. Izkušnje s pretekle MPŠ so nam prišle v marsičem prav in smo se tako izognili nekaterim pomanjkljivostim (prenatrpanost programa, stalno izpolnj evanj e vprašalnikov, administrativno delitev udeležencev po skupinah ipd.) kar je imelo za posledico večje zanimanje udeležencev za aktivno sodelovanje pri delu. Predavatelji so bili zelo kvalitetni in so znali spodbuditi velik interes med slušatelji. Tako je bila po vsakem uradnem delu predavanja možna diskusija In pogostokrat je celo zmanjkalo časa zanjo. Tako je bila naša usmeritev, nameniti polovici predavanja diskusiji, povsem upravičena. Zelo dobro sprejeto in plodno je bilo delo organizirano po skupinah. Udeleženci so se najbolj razvneli pri najbolj aktualni temi »Zakaj tolikšna pasivnost in nezainteresiranost mladih za delo v OO ZSMS«. Pri tem so nakazali vrsto problemov in tudi rešitev. Predavanja so bila dobro obiskana, zamujanj ni bilo prav tako pa ne neopravičenih predčasnih odhodov. Ves čas trajanja MPŠ ni bilo izgredov ali drugih neprijetnosti. Tako smo ob zaključku odšli domov zadovoljni z željo, da se znova srečamo na takšni izobraževalni akciji mladih. 18. 1. 82 Minevajo ti dnevi in leta mlada. Ali še je upanje, da ljubezni srečne dneve vrneš. Ne dam ti svet, ki hitro vene. Jaz ti dajem svoje srce ki nikoli ne vene. ŽIVLJENJE Ti si čudovit svet. Tvoje življenje je šele začeto, zato pazi s kom ga boš nadaljevala, da se pozneje ne boš kesala in jokala mila moja mala! FRAJER Pet do petih sestaneva se na vogalu ulice. Kupil sem si srajco belo in hlače bele. Misliš da sem sexi? Kupil sem cigarete. Misliš da sem frajer? Pripoveduj dalje .. . Igram kiraro, misliš da sem roker? Mala moja, to je samo moda. Pobarval si bom lase samo, da boš moja. Plave, črne, rjave rad imam jaz žene; mala moja, misliš ali sem še sexi? PASIVNOST MLADIH ZAKAJ TOLIKŠNA PASIVNOST IN NEZAINTERESIRANOST MLADIH ZA DELO V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE O navedeni problematiki smo v mladinski politični šoli razpravljali v treh skupinah. Po zelo živahni debati so se izoblikovali sledeči zaključki: I. Soglasna ugotovitev vseh razpravljalcev je bila, da je potrebno vzroke za pasivnost mladih v OO ZSMS iskati: — v nezainteresiranosti mladih v OO ZSMS in nemotiviranosti — v nesposobnosti vodstev v posameznih OO — v premajhnem vključevanju mladih iz OŠ in premajhni skrbi za razvoj razvijajoče mladine — v okoliščini, da se še vedno dogaja, da starši nasprotujejo delu v OO ZSMS — v premajhni povezanosti OO ZSMS z OO ZK in OOS — v ozkem krogu aktivnih članov v OO ZSMS — ker pogosto ne ločimo razliko med OO ZSMS -— v slabi koordiniranosti dela in šolsko skupnostjo — v nepoznavanju Statuta ZSMS — v slabem kadrovanju — v obstoju »papirnatih« OO ZSMS, kar je posledica razbitosti na TOZD in zlasti terenskega dela — v zastarelih in neaktualnih programih dela OO ZSMS, ker ne upoštevajo želje mladih — v premajhni informiranoisti — v nerazumevanju delovodij, mojstrov in drugih za delo mladih — v nezadovoljni vključitvi mladih iz drugih republik v delo OO — v preobremenjenosti nekaterih članov OO (otroci, poroke ...) — v planih OZD niso upoštevani interesi mladih — v premajhni avtoriteti OO ZSMS, saj še vedno ni enakovreden partner z drugimi DPO — v prostorski stiski mladih — v nezadostnem in pravočasnem reševanju problemov mladih II. Možne rešitve za večjo aktivnost mladih v OO ZSMS pa so: — v boljši kadrovski politiki —- v večji aktivnosti predsednikov OO ZSMS in serketarjev — v tesnejši povezavi z OO ZK in OOS — v aktualni izdelavi delovnih programov — v boljšem poznavanju Statuta ZSMS — v aktivnejši vlogi mladih komunistov — v aktivnejšem delovanju mentorjev OO — v boljšem in bolj odgovornem delu s pionirji -— z rezultati pritegniti delu ostalo mladino, ki še vedno stoji ob strani — urediti prostorsko stisko mladih (lastni prostor, smotrnejša izraba telovadnic . . .) — organizirati nove oblike kontinuiranega dela z mladimi — ZSMS bi morale imeti večjo vlogo pri izboru filmov — v razrešitvi problema prehrane mladine (mlečna restavracija) Koordinacijski odbor ZSMS EMO Darko Gaber Zimski motiv (K. Končan) O BANKI Banka je prav zvita stvar, sredi mesta ima svoj oltar. Z obrestmi miglja, in se nam veselo hahlja, z milijončki pod nosom mahlja. INTEGRACIJA Dolgih let dvanajst sva midva ljubila se, eno leto in pol nato sva se prepirala. Potem sva sporazumno se ločila in zdaj vsak zase delava. SPOMIN NA JUNAKE Tam gori na hribčku hišica stoji njeno okolje stara lipa krasi na njej ptički veselo žgole ker se pomladi vesele. Doli pod hribčkom potoček se vije jelša ob njem v senco te skrije mimo njega pa bela cesta pelja ki vodi dalje širom sveta. Za hišico razprostira gozd se zeleni in sadovnjak ves 'razcvetemi zvonček prebudil se je zaspani da pomlad prihajočo naznani. Na desni strani Pohorje zeleno z jutranjo roso je oikrašeno v sebi pa skriva trupla vojakov trupla in kri slovenskih junakov. Marjana Vetrih Srečanje radioamaterjev 18. decembra 1981 so se ob 18. uri zbrali radioamaterji celjske regije - člani Društva ljudske tehnike EMO Celje. Na svečani seji je imel otvoritveni govor vodja radio kluba LT EMO tov. Vlado Šibila. V svojem govoru je ugotovil, da so bili zbrani vsi tisti, ki jim gre zahvala za vložen trud in dosežen uspeh pri razvoju radioamaterstva v celjski regiji. — Ivančiči 81 itd. V maju smo s pomočjo radio kluba Cinkarne organizirali prvič v Celju vajo v amaterskem radiogo-niometriranju. Vaja je bila na Gričku, vzbudila je veliko zanimanje in radosti vseh navzočih in jo bomo planirali tudi v bodoče. Udeležili smo se republiškega prvenstva v ARG 13. junija v Domžalah in z,veze radioamaterjev Slovenije. Ta podelitev je bila urejena na 5. seji Izvršnega odbora ZRS in IX. kongresa ZRS v marcu letos in to za dolgoletno in u-spešno delo pri razvoju radioamaterstva iz celjske regije: Srebrno značko ZRS so prejeli: * 1. Bezgovšek Jurij — YU3RD iz Laškega 2. Vrečko Srečko — YU3UQY iz Laškega O nekaterih bi rad povedal še posebej: Želel bi, da na kratko ponovim program, katerega so izvedli, in to v: — VHF tekmovanju 7. in 8. marca iz doma žele-zarjev na Svetini in dosegli 18. mesto ter na UHF 9. mesto v državni konkurenci; — kratkovalovnem tekmovanju za pokal Zveze radioamaterjev Jugoslavije v telefoniji 11. in 12. aprila. Poleg klubske postaje je sodelovalo še 6 osebnih postaj. Skupno število o-svojenih točk znaša 197.406; — VHF/UHF tekmovanju TESLA MEMORIAL 4. in 5. julija s Planjave 1.396 m asi — 12-članska ekipa. Doseženo 7. mesto v državnem merilu VHF; — VHF tekmovanju AL-PE-ADRIA 2. avgusta tudi s Tovstega vrha — 32. mesto v mednarodnem merilu; 18. december 1981 — srečanje radioamaterjev, ustanovitev QRP YU 3 EOP 3. Breznikar Jože — YU3TBB iz Radeč 4. Žagar Alojz — YU3CL iz Celja Zlato značko ZRS so prejeli: 1. Perklič Mirko — YU3UR iz Celja 2. Žigon Jože — YU3WR iz Celja Vsem nagrajencem iz srca čestitamo ter želimo še veliko uspeha tako v radioamaterskem delu kot tudi v privatnem življenju. Jože Oštir Dopisujte v naše glasilo — Vaja v amaterskem radiogoniometriranju — Spremstvo zvezne in lokalne štafete — YU 4 kontest UHF — YU študent test 1981 Najzaslužnejši radioamater j i-pionirji na teni področju so — CQ 14. februar — prejeli tudi prva priznanja Zveze radioamaterjev Slovenije. Mostar — VHF tekmovanju I. regiona 5. in 6. septembra z Vrunčevega doma na Svetini — 20. mesto v dr- žavnem merilu; — v kratkovalovnih tekmovanjih: a) dan vezistov NOB radio klub + 6 osebnih postaj. Doseženo 3. mesto v Sloveniji kategorija radioklubi; b) POHORJE MEMORIAL — RK + 5 oseb. postaj; c) pokal Zveze radioamaterjev Slovenije — radioklub + 13 osebnih postaj. Skupno število zbranih točk znaša 92.987; d) TOPS-80 5. in 6. decembra — mednarodno tekmovanje, število točk 17.748. Jugoslovansko tekmovanje za pokal Zveze radioamaterjev Jugoslavije je potekalo 19. decembra 1981, na katerem je sodelovalo poleg klubske postaje še rekordno število osebnih postaj. Poleg teh tekmovani je radio klub sodeloval še v in to: 12 izvenplansldh akcijah, — QRP TEST CELJE 1981; — Vojvodjanski oktobar — Tito 88 — Djakovački vezovi — Celje v obrambi in zaščiti — parada — Titova štafeta na radijskih valovih 15. novembra v Ljubljani, kjer je postal Goran Krajcar republiški prvak. Udeležili smo se tehničnega seminarja ZRS in prvič republiškega tekmovanja v hitrostnem sprejemanju in oddajanju telegrafije 12. decembra v Begunjah. Toliko o pomembnejših akcijah leta. 18. decembra 1981, zbor radioamaterjev, mesto, kjer je bila na svečan način razglašena ustanovitev QRP YU3EOP. Mnogi ste najbrž že slišali zanj, saj smo se že tri leta pripravljali na ta trenutek. Pri vsem tem je zelo zanimivo, da je bil ob tem trenutku izdan prvi bilten, v katerem je opisana vsa dejavnost kluba, vsi dosežki na tem področju. To je tudi prvi primer. da bo v Jugoslaviji izhajal resnično dober — strokovni bilten namenjen ljubiteljem te zvrsti izobraževanja — menjava izkušenj. Za predsednika je bil izvoljen Krajcar Goran YU 3 TVN/QRP. Med udeleženci je bilo dosti pionirjev radioamaterstva v celjski regiji, ki uspešno delujejo v naših vrstah že 20 in 30 let. Njim so bila namenjena prva priznanja po Pravilniku o ustanovitvi in podeljevanju priznanj Zveze radi-amaterjev Slovenije iz leta 1980. Predsednik regije Celje je imel prijetno dolžnost, da je podelil priznanja OBVESTILO Spremenjen čas razdeljevanja malic v obratu družbene prehrane. DOPOLDAN 1. IZMENA od 9 do 9,30 ure — TOZD POSODA — emajlirnica, dekor, lužil-niica, montaža, zavijal., interni transport, pocink., skl. gotove posode. 2. IZMENA od 9,15 do 9,45 ure — TOZD POSODA — surov., alu, kleparski, TOZD orodjarna, TOZD radiat., TOZD odpreski, TOZD kotli. 3. IZMENA od 9,30 do 10 ure — DSSS, ERC, TOZD vzdrževanje. POPOLDAN — od 17,30 ure do 18. ure. NOČNA — od 2. ure do 2.30 ure. Gornji predlog je bil sprejet in potrjen na kolegiju "direktorjev, dne 19. 1. 1982. KINO DOM MLADINSKI PROGRAM 1982 FEBRUAR 4.—7. Deček in '"violina 11.—14. Preporod v divjini 18.—21. Nora vojna bratov Marx 25.—28. Poipajeve norčije MAREC 4.-7. Fliper 11.—14. Draga Njuska — Duška Dolgouška APRIL 18.—21. Modra ptica 25.—28. Varuh divjine 1.—4. Kraljevič in berač 8.—11. Pustolovščine barona Miinchausna 15.—18. Čarovnik iz Oza 22.—25. Tom in Jerry — večna tekmeca MAJ 29. 4.—2. 5. Nevidni bataljon 6.—9. Mirko in Slavko 13.—15. Volk Samotar 20.—23. Tarzan in sirene 27.—30. Srečno Kekec JUNIJ 3.—6. Cirkus z Jerryem 10.—13. Herbie znova tekmuje 17.—20. Morska čuda 24.—27. Gusar z Jamajke JULIJ 1.—4. Tom z očesom — Jerry s skokom 8.—11. Slanko v mestu klovnov 15.—18. Pastirci 22.—25. Muppeti gredo v Hollywood 29.—1. Robin Hood nikoli ne umre AVGUST 5.—8. Peter in njegov zmaj 12.—15. Tom in Jerry — neprijatelja 19.—22. Norčije racmana Jake 26.—29. Tigrove oči DEŽURNA KAMERA ZABELEŽILA Ob koncu lanskega leta so se od nas poslovili tudi številni zvesti sodelavci, ki so odšli v pokoj. Tako smo se poslovili od Janka Vedlina (spodaj), Vere Vodeb v kleparskem oddelku, Nade Terce v TOZD Posoda, Marice Planinc in Marice Kač. Od vseh .so se v prvi vrsti poslovili njihovi dolgoletni sodelavci. Vsi pa naj še večkrat pridejo med nas na obisk. Priloga NOVEMBER 1981 Dopolnitev izpadlega teksta pravilnika o delovnih razmerjih V mesecu novembru 1981 je kot priloga EMAJLIRCA izšla knjižica s Samoupravnimi splošnimi akti. V Pravilniku o delovnih razmerjih so pri ponatisu prečiščenega besedila v XVI. poglavju — PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE, izpadli členi od 152. do vključno 154. člena. Knjižice so bile natisnjene v toliko izvodih, da jo je prejel vsak delavec DO EMO. V cilju, da bi bili Samoupravni akti kompletni, torej čimbolj praktično uporabni in v tiskovni celoti, predlagamo, da si izpadle tri člene izrežete iz časopisa in jih prilepite ali drugače vstavite v knjižico. Tekst izpadlih členov je naslednji: XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 152. člen Premični delovni čas se uvede v temeljni organizaciji, ko se ugotovi, da so za to dani pogoji. Uvedba premičnega delovnega časa se uskladi na ravni delovne organizacije. Uskladitev in uvedbo premičnega delovnega časa ugotovi izvršni odbor delovne organizacije. 153. člen Podaljšanje dopusta po 79. členu tega pravilnika se- uvede, ko se preseganje norm dokončno uredi v temeljni organizaciji. 154. člen Letni dopust delavcev po 75. členu in borcem NOB in delovnim invalidom iz naslova 80. člena tega pravilnika ne ¡more znašati več kot 35 delovnih dni. SEPTEMBER 2.—5. Robin Hood 9.—12. Herbie gre v Monte Carlo 16.—19. Stan in Olio v legiji tujcev 23.—26. Kekčeve ukane OKTOBER 30. 9.—3. 10. Med jastrebi 7. 10. Kje sta Tom in Jerry 14.—17. Indijski poglavar Tecumseh 21.—24. Potepuh Sam 28.—31. Divja zver NOVEMBER 4.—7. Tom in Jerry — Gscarjevi nagrajenci 11,—14. TDF 18.—21. Pepelka 25.—28. Vlak v snegu DECEMBER 2.—5. Volk in 7 kozličev 9.—12. Luana 16.—19. Lassijeve čarovnije 23.—26. Zaklad Matacumbe 30.—2. 1. Zadnja dirka K E X Ž A N K A št. 14 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta MARTINA BELAKA se iskreno zahvaljujem 'sodelavcem skladišča gotove posode za darovano cvetje ter denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Mici Kadrovske vesti OD 1. 12. 1981 do 27. 12. 1931 SPREJETI NA DELO: LESKOVAR Marija, MASTNAK Milena, GROS Danijela, BOBNAR Tatjana, DUGANHODŽIC Hamil, PRELOŽNIK Miran, URSlC Ivan, SKALE Drago, KU-RAJ Marjan, BEVC Mirko, vsi TOZD Posoda; BARABA Tomislav, MATKO Janko, POGLADIC Branko, VUKADINOVIČ Kostadin, vsi TOZD Kontejner; LUŽAR Rudi, KRIŽANEC Konrad, KRISTAN Roman, GROSEK Franc, MOHORČIČ Srečko, GAJŠEK Jože vsi TOZD Kotli; ŠOLN Danijel in REBERNIK Rudolf TOZD Vzdrževanje; ARZENŠEK Anton, TOZD Od-pireski; PREZELJ Miran, DSSS; ROMARlC Stjepan, TODZ Orodjarna; KRAGOLNIK Miran in JURŠE Leon, TOZD Radiatorji. IZ DO SO ODŠLI: GALIC Zdenka, ZALOKAR Ana, POLAK Anton, CIŽIC Stjepan, GOTER Milan, DUJAKOVIC Stojko, vsi TOZD Posoda; SHEHOLLI Rama, TOZD Frite; KRHLJANKO Željko lin HRIBERŠEK Marko, TOZD Vzdrževanje; GAŠPERLIN Josip, TOZD Orodjarna; HORVAT Franc in MUŠKOTEVC Drago TOZD Kontejner. UPOKOJILI SO SE: AHTIK Marija — DSSS, Celje, Nušičeva 2 a; PRE-VORŠAK Hermina — TOZD Posoda, Škofja vas, Zadobrova 72; VODEB Vera — TOZD Posoda, Celje, Trubarjeva 34. POROČILI STA SE: KOVAClC Milka — TOVORNIK, ERKMAN Nada — FORJAN, obe TOZD Posoda, 4 2 3 k S / i 7 8 9 40 « ■ 12 (3 ■ 11} is 16 if ■ 18 19 ■ 20 ■ BI 22 ■ 23 21} ■ zs 26 ■ 27 ■ 22 ■ 29 50 ■ 31 » ■ 31} ■ 36 ■ 36 5*? ■ 3« ■ 39 ko ■ Vi 4l ■ Ifb Vi Z)5 H ■ h? ■ 4-8 k9 50 ■ S1 SZ \ S5 6?f KRIŽANKA ŠT. 14 VODORAVNO: 1. glavno -mesto videmske pokrajine v Italiji, 6. znamenje, napoved česa, H. kratica za Združeno arabsko republiko, 12. mestece v Sremu, 14. vzhod, 15. Mala Azija, 18. Avstrija, 19. ljubkovalno žensko ime, 20. prvi 'letalec, 21. 4. črka, 22. kratica za muho, ki prenaša spalno bolezen, 23. prižnica, 25. življenjska tekočina, 26. Španija, 27, splet las, 28. Maroko, 29. isto kot 21. vodoravno, 30. moško ime, 31. izplakovalnik, 33. reka v SSSR, 34. pritrdilni-ca, 35. prva črka, 36. vanadij, 37. osebni zaimek, 38. 23. črka, 39. lantan, 41. akademska kratica, 42. grška črka, 43. država v Afriki, 46. kisik, 47. kemična prvina tudi stolpnica, 48. kratica za tono, 49. vrsta pšenice, 51. egipčanski bog, 52. tovarna v Celju, 53. država in mesto v Afriki. NAVPIČNO: 1. navade v trgovskem poslovanju, 2. prebivalec Danske, 3. država na Bližnjem vzhodu, 4. dušik, 5. naziv za Hercegovca, 6. izobrazba, 7. ime čebelice iz TV risanke, 8. isto kot 26. vodoravno, 9. predlog, 10. priimek vodje sektorja za kadrovske in samoupravne odnose (Imgeborg), 13. mestna prometnica, cesta, 16. stopljena isnov, 17. obokano stebrišče, 24. lik pri četvorki, 27. novozelandski noj, 28. osebni zaimek, 30. ime pred kratkim umrlega pisatelja in politika Zupančiča, 31. baletna plesalka, balerina, 32. Španija, 33. Abota, neumnost, 34. Nemčija, 36. branilec gola pri nogometu, 38. priimek slovenske popevkarice (Elda), 40. površina, 41. Dakovica, 43. nasprotno od stare, 44. angleški brinjevec, 45. iridij, 47. Slovenija avto promet, 50. ljudski odbor, 51. Reka, 54. zadnja črka. Slavi SPOROČILA SODELAVCEM Ob odhodu v pokoj se iz srca iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v TOZD Orodjarna ter bivšim sodelavcem v vodstvu TOZD Vzdrževanje za praktično in dragoceno darilo. Posebno pa me je presenetilo čudovito darilo, ki mi ga je poklonilo mojih osem bivših sodelavk iz planskoaoalitske službe, statistike in kalkulacije. Darilo, ho služilo meni in še mojim potomcem. Še enkrat vsem, prav vsem iskrena hvala. Obenem pa želim TOZD Orodjarna, kakor tudi celi DO EMO mnogo uspeha pri izpolnjevanju zadanih mesečnih in letnih planov ter obilo osebne sreče, zdravja, zadovoljstva in miru. Marica Kač Ob odhodu v pokoj, ,se prisrčno zahvaljujem vsem iz »Elektroobrata« za prisrčno slovo in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin nanje in na vsa leta, ki smo jih preživeli skupaj. Enako se zahvaljujem tudi dežurni službi. Lopa hvala tudi mojim prijateljicam za lepo darilo. Vsem, prav vsem še enkrat lepa hvala. Želim jim še veliko sreče, zdravja in zadovoljstva, v nadaljnem delu pa obilo uspehov in medsebojnega razumevanja. Poldka Golob ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta JOŽETA ŠAJNA se iskreno zahvaljujemo pihalni godbi EMO, tov. Pavletu Goričanu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Žalujoča žena in hčerki z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE ŠALEKAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Orodjarna in sindikalni podružnici za darovani venec in izkazano pozornost. Žalujoča sinova Franci in Erih z družino REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 13 F*OŠK, ZOLA, IBERT, SREŽ, PERU, TACA, SRAMNICA, (Skandinavka) OLAV, SVIT, TINA, KAME- LUTNJA, ADRIAN, AN- LEON, ANEKS, NEGNOJ, TRAKS, BEA, SES, KON- LENS, SRAKA, PLOT, BLOK. TRAKT, KAVRI, AGAR, RE- Slavi ZAHVALA Ob smrti drage mame BARBARE NOVAK se zahvaljujem sodelavcem iz emajlirnice za izrečena sožalja. Hvala sodelavcem »Univerzala« in montaže za darovani venec. Žalujoči: hčerki Marija in Danica ter sin Tone ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta IVANA HUNSKI se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz TOZD Posoda, TOZD Kotli, TOZD Emokontejner in DSSS, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, izrazili sožalje v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi za denarno pomoč. Lepo se zahvaljujemo godbi na pihala. Žalujoči: žena Anica sin Igor z ženo Ireno ter sin Štefan ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta VINKA POTOČNIKA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz DSSS za izkazano pomoč in darovan venec. Hvala tudi godbi na pihala in sindikatu. Žalujoči: žena Antonija in hčerkici Milena in Nevenka Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. nSso^SsSvSvSsS' Naš humor »Če ne boste dobro delali, bo milijonska izguba, ki vam jo bomo odtrgali od plače,« mi je dejal šef. Zdaj nestrpno čakam plačo. —0— »Kako daleč iste v vaših službah is stabilizacij skiimi prizadevanji?« »Zelo daleč! Sprejeli smo akcijski program in konkretne zadolžitve.« »To je pa lep uspeh.« »Ne žal ni, ker ne najdemo izvajalcev!« —0— »Solidarnostno stanovanje sem oddajal zato, ker sem bil tudi sam dolgo časa brez stanovanja in potemtakem vem kaj je to solidarnost.« »Zena, letos morava močno varčevati, da bomo lahko šli na dopust.« »Jaz sem že začela, dragi. Že dva meseca nisem plačala nobenega računa.« Direktor nekega sektorja je šel s svojo lepo tajnico v bar. Sedla sta v najbolj intimen kotiček. Kmalu je imel direktor svojo roko na njenem kolenu in zaljubljeno čebljal: »Kaj bova? Kaj naj naročim?« »Najbolje bi bilo, če takoj naročite rešilni avto. Tamle namreč prihaja moj mož!« ------KADROVSKI BILJARD i. A S, j .s -.3 i \ ■ iiuttT :i»; I... um m"'A.«.P DTP STEN M REK NI V N RS! MOi VSEH ŠE NAJBOLJ MODER ERI SMUČARJIH SLALOMISTIH SO PREPOTREBNI MOČNI KOMOLCI - POMISLIMO KOLIKO VRRT MORR SMUČRR MED VOŽNJO PODRET! ... PROGD JE TRW ZDELANA KOT ŠTRJERSK) VINOGRAD / NUŠ JEZ!KALNIH j TER KAMER! POKAŽEJO NEKATERI SMUČARSKI PSI PO OPRAVLJENI VOŽNJI HITRO SNAMEJO SMUČI, ZNAMKO SMUČ,I - VZROK ZA SLAB NASTOP.,, KOMENTAR SMUČ! IN NOG SLA PO LOMU SL/uon i POSLEDICA JE, POVEČANA PORABA MAVCA —r PRVA. POMOČ • PROTI VETRU SE NE OR f SSS ......KRKRT / ODJUGE 'SZ prava SKY DRAMA,,. j(V'W\\\V ODKRIVATE SMUČARSKE , NOGOMETNE , BOKSARSKE ASE............ LE PIK-ASA \ . . . PRIKRIVATE NI VAŽNO SMUČANJE AMATERJA............................ VAŽNA JE PREDRAGA - OPREMA »Službo sem si hotel poiskati večkrat, a nisem mogel, saj je povsod kamor sem hotel iti vprašat, že na vratih pisalo: »Nezaposlenim vstop prepovedan!« »Z drsečim delovnim časom bom zelo zadovoljen, saj bom veliko lažje zdrsnil z delovnega mesta.« »V to, da dela v naši ambulanti dober zdravnik sem podvomil takrat, ko mi je rekel: »Pridite v petek — če boste mogli!« navedel dejstvo, da šem nepismen in nisem vedel, da je cent kar sto kilogramov.« »Žrtev pomote sem! V časopisu sem bral oglas, da v našem podjetju iščejo blagajnika in ker sem na tistem delovnem mestu delal jaz, sem brž pobral šila in kopita. Sele kasneje sem izvedel, da “ — trebovali še »Človek se uči na napakah. Ker sem že deset let na odgovornem delovnem mestu, pač študiram ob delu!« »Iz skladišča sem dejansko odnesel nakovalo, ki je bilo težko več koti cent. V olajševalno okolnost bi Modre in manj modre Potreba je mati izumov. Če hočeš naravi ukazovati, jo moraš najprej ubogati. Oče je imel tri sinove: Dva sta bila pametna, tretji pa je živel na njun račun. Svoboden je tisti, ki zna sebe omejiti. človek je sličen ipsu — ali laja ali pa grize. Modra barva pomirja živce. Zaradi tega so verjetno modre kuverte tudi v modi. Bolje malo nor, kot pa malo pameten. Mali ljudje bi radi vsaj nekaj velikega. Zato imajo velike družine. Da bi uspeli v družbi, se moramo delati nore, a biti pametni. Talent prenekaterih ljudi se zdi manjši kot je, ker ljudje si zmeraj postavljajo prevelike naloge.