Kaj je novega? »Martinišče« v Murski Soboti. Ravno v času, ko vlada po celem Prekmurju veliko zanimanje za loterijo, ki jo priredi »Martinišče«, se nam zdi primerno, da najširšim plastem slovenskega naroda predstavimo to mogočno idejo, ki je podžgala vse naše prekmursko ljudstvo, in da ga povabimo na sodelovanje pri uresničenju te ideje. — Kaj misli biti »Martinišce«? Katoliški dijaški zavod, ki bo nudil streho vsem, ki so potrebni pomoči in prave vzgoje. Nič novega ne povemo, da je Prekmurje revna dežela. Velikanska večina prekmurskih kmetov ima le toliko svojega, da s precejsnjo težavo preživi svojo družino. Za to,da bi dal svojega otroka v šolo, mu že ne preostaje sred-stev. In tako mora marsikateri otrok, ki bi lahko postal po svojih umskih zmožnostih enkrat duševni voditelj svojega naroda, ostati doma pri plugu in mora tam pokopati svoje zmožnosti. Ta revšcina se je pokazala takoj ob otvoritvi gimnazije v Murski Soboti. Vsak pa je tudi spoznal, da je nam potreben dijaški zavod, kateri tudi revnim pomore do tega, da postanejo duševni delavci naroda. In tako se je vzbudila misel na zidanje »Martinišca«. »Martinišče« pa ni namenjeno samo za to, da bi dalo našim revnim dijakom streho in hrano. Ima še drug cilj, ki je ravno tako važen, kot ta, ki smo ga omenili. Podati hoče svojim gojencem dobro krščansko vzgojo. Vzgojevalen zavod v M. Soboti je neobhodno potreben. Gimnazija se trudi, da poda v prvi vrsti izobrazbo duha, na vzgojo srca pa ne gleda. In ta se tudi na kak drugačen način ne da nadomestiti. Mestno življenje je ne bo podalo, ker je samo nima. Deloma bi jo lahko podale katoliške organizacije. A teh ni. In tako za naše dijake ni druge pomoči, ko da dobijo zavod, ki jim bo dajal ne le telesne hrane, temveč tudi duhovne. — Prekmurje potrebuje dobro vzgojenih duševnih voditeljev, zato mu je tudi potreben zavod, ki mu jih vzgoji. Samo si ga v krafkem času ne more postaviti, ker se zahtevajo prevelike žrtve, ki jih v svoji revščini ne more prenesti. Kar se je dalo storiti, se je že storilo; vsak je sodeloval in sodeluje pri postavitvi, y kolikor mu to gospodarske razmere dopuščajo. Ker to ni dovolj, se obračamo na vse slovenske brate, ki so sicer bili od nas ločeni, a sedaj so z nami eno. Vse nas druži ena domovina, mati Slovenija, ter ena država, Jugoslavija. »Martinišče« ne bo le last Prekmurja, temveč bo v ponos celemu katol. slovenskemu narodu. In tudi strehe ne bo dajalo le našim prekmurskim sinovom, temveč dobijo v njem zatočišče tudi drugi. — Pomagajte nam! Ne prosimo pomoči popolnoma brezplačno. Prosimo vas le, da posegate po srečkah naše loterije. Ko pomagate s kupovanjem srečk različni& drugih loterijskih kart postavljati katoliške domove, orlovski Štadion, kupovati zvonove, orglje itd., pomagajte postaviti tudi naše »Martinišče«! Vaša pomoč ne bo pozabljena. Razen tega pa se naša loterija tudi z ozirom na materielno stran ne da zaničevati. Za vsakega lcupca srečk nudi upanje, da mu prinese kak dobitek. Dobitkov je precej in če število teh primerjamo s številom dobitkov pri drugih loterijah, je število celo zelo veliko. Na 50.000 srečk pade 670 dobitkov, med katerimi bo tudi vecje število predmetov, ki so za gospodarstvo potrebni. Prvi trije dobitki: avtomobil, kolo, šivalni stroj, pa so naravnost dragoceni. — Posegajte po naših srečkah! Cena je zelonizka: 5 dinarjev komad. Dobijo se pri: Ravnateljstvu »Martinišča« v Murski Soboti. Žrebanje bo dne 14. novem bra. Kdor išče, najde; kdor čaka, dočaka; kdor kupi, dobi. Pomagajte, obenem pa ne bežite pred srečo, ki vas čaka,. ako kupite naše srečke! Osebna dohodnina v Ameriki in pri nas. Ljubljanski »Narodni dnevnik«, ki lomi ob vsaki priliki kopje za poljedelskega ministra g. Puclja, je prinesel to-le primero med plačevanjem dohodnine v Ameriki in pri nas: V Ameriki bodo v kratkem davki zopet znižani. V zvezi s tem pa se bo tudi pavečal davcni eksistenčni minimum. Dosedaj je v Ameriki plačeval dav^k samo tisti, ki je imel 2500 dolarjev letnih dohodkov. Če je bil porocen in imel otroke, potem se je ta svota za vsakega otroka povečala za 400 dolarjev. Od sedaj naprej pa bo plačeval daVke samotisti, ki ima najmanj 3500 dolarjev (ali 167.000 din.) letnih dohodkov. Šele oni srečni ljudje, ki imajo višje letne dohodke in so brez otrok, plačajo poldrug odstotek svojhdohodkov davka. Ni naša država tako bogata, kakor Amerika in zato tudi ni pričakovati, da bi bile pri nas državnepotrebšcine krite pri tako nizkem obdavčenju kot v Ameriki. Ampak, kakor je pri nas privit davoni vijak, to presega vse meje. Ravnokar je predložen skupščini novi zakonski davcni osnutek. Po tem nacrtu mora plačevati dohodnino vsak, ki ima letno najmanj 3600 dinarjev dohodkov. Ali z drugimi besedami: kdor ima 300 dinarjev mesečnih dobodkov, plača že dohodnino. Vsi pa vemo, da niti umetnik v stradanju ne more izhajati s 300 dinarji mesečno. Saj se mnogi poslanci celo pritožujejo, da so dnevnicepo 300 dinarjev prenizke. In taki reveži, ki ne zasluzijo niti za kiiih, naj plaoujejo davek! Je to taka nezaslišanost, da bi jo morali vsi poslanci brez vsake debate odkloniti. Značilno za naše razmere pa je, da bi tudi taka nezaslišanost mogla postati zakon! Smrt naših dveh uglednih mož. Umrl je dne 26. maja v Št. Petru pri Mariboru g. Anton Flucher, bivši župan, dolgoletni občinski odbornik in član krajnega šolskega sveta, 73 let star. Rajni je nad 20 let potrpežljivo prenašal bolezen na nogah, ki je tudi povzročila njegovo smrt. — V občini Vosek pri Mariboru je umrl dne 20. majnika znani obmejni rodoljub Franc Rajšp. Pokojni je bil premožen ter spoštovan posestnik, več let župan in svetovalec v občini Vosek. Dosegel je starost 76 let in bil priljubljen radi darežljivosti in dobrohotnosti pri vseh domačih obcanih in sosedih. Pogreb blagopokojnega je bil veličasten in je dokazal pokojnikovo priljubljenost. Bodi mu lafr. ka, obmejna zemlja slovenska! Velikanska vremenska nezgoda v Novem Sadu. Ponoči dne 25. majnika je v Novem Sadu in okolici divjalo" strahovito neurje. Vihar je pokončal mnogo poljedelskih posevkov. Porušil je več hiš in podrl zlasti mnogo brzojavnih ter telefonskih drogov. Dolina Kamenice je bila povsem poplavljena. Povodenj je zahtevala tudi devet človeških žrtev ter je povzročila večmilijonsko škodo. MestoNovi Sad samo je bilo radi neurja tekom ene ure poplavIjeno. Prebivalci so morali reševati najpotrebnejše stvari iz kleti in pritličnih stanovanj. Rešilno delo sta vodili policija in požarna bramba. Toda vse varnostne odredbe so bile brezuspešne, ker je trajal neprestano strahovit naliv, kakor da bi se bil oblak utrgal. V Jakšičevi in Nikolajevski ulici je stala voda pol metra visoko. Ves promet •po teh ulicah je bil ustavljen. Škoda v Novem Sadu vsled strahovitega neurja je ogromna. Okoli 8. ure zvečer je bilo skoro vse mesto poplavljeno in je povodenj poškodovala mnogo blaga po kleteh in skladiščih. Prebivalstvo je bilo tzbegano ter je povsod iskalo pomoči in zavetja. V Kamenici sami je vihar povzročil ogrornno škodo. Voda je drla a bregov ter seboj nosila različne predmete, ruvala je drevesa in celo rusila koče. Elektrarna je morala ustaviti obrat in delavci so presekali žice, da ne bi prišlo do vecje nesreče. Na poti Kamenica—Ledinci je voda porušila kameniti most in odnesla tudi mnogo brzojavnih drogov. Povodenj je odnesla z neke hiše v Kamenici mlado deklico in ženo, ki je stala na cesti. Doslej je ugotovljenih 9 človeških žrtev, porušenih je pet hiš in močno je poškodovana železniška proga od Kamenice proti Ledincem. Kamenica je bila dva dni brez električne razsvetljave. Na pomoč je bila pozvana vsa žandermerija iz bližnjih in oddaljenejših krajev. — Okoli 10. ure ponoči dne 25. maja ,je bila tudi strahovita nesreča pri Starem Vrbasu. Tu je voda prodrla nasip v širini 20 metrov. Iz Starega Vrbasa je bilo pozvano vojaštvo na rešilno delo. Okoli polnoči se je prebivalstvu z velikimi napori končno posrečilo, da so nadaljno prodiranje valov omejili in prodreti nasip za silo zasuli. Priloga »Novice v slikah« pride s prihodnjo številko. Tudi »Domoljub« bo prinesel slike šele prihodnjič. Ta priloga se je zakasnila, ker se jim je stroj v Ljubljani pokvaril in radi tega zamuda. Pomenljivo slavlje. Dne 4. t. m. bo slavila mariborska stavbena tvrdka Josip Nekrep 251etnico obstoja. Gospod Nekrep je kot priprost viničarski sin začel pred 25 leti s stavbarstvom in je dvignil podjetje tekom let z marljivostjo ter štedljivostjo do sedanjega ugleda in veljave. Tvrdka Nekrep je veliko zidala po Mariboru in pred vsem po Slovenskih goricah, kjer je njen lastnik znan pri vseh posestnikih in župnišcih. K 251etnemu jubileju častita tvrdki jubilant »Slovenski Gospodar« in jej želi procvita in veliko blagoslova! Zborovanje hišnih posestnikov za 3Iaribor in okolico se vrši v nedeljo, dne 6. junija, ob 9. uri predpoldne v mali dvorani pri Gotzu. 0 izvozu vina v Avstrijo je napisal narodni poslanec Franjo Ž e b o t obširen članek, katerega smo uvrstili v današnje »Gospodarske novice«. Opozarjamo naše vinogradnike na ta spis. Usodepolno trčenje z avtomobilom. V noči od torka na sredo je zavozil 491etni kmet Franc Kokol iz Lajteršberga na cesti med Pesnico in Mariborom v tovorni avtomobil. Vozil je na napačni strani ceste in ker se ni mogel več izogniti, ga je avto zadel ter vrgel pod kolesa. Zlomil mu je desno nogo in dobil je tudi nevarne poškodbe na glavi. Prvo pomoč mu je nudil šentiljski zdravnik dr. Moroccutti. Poškodbe so zelo resne in bo težko ostal pri življcnju. Nesreča pri Vurbergu. Dne 29. maja se je bliskovito raznesla po celi župniji in še daleč naokoli neverjetna, a vendar resnična ter žalostna novica, da je neizprosna smrt utrgala nit življenja mladi ženi Zelenikovi Toncki, stari 'komaj 40 let. Kdo bi sploh na kaj takega mislil? Pred tednom še zdrava kot riba in vesela, danes pa na mrtvaškem odru. Ko je na binkoštno nedeljo popoldne šla po svojih opravkih, se ji je po vsled dežja spolski poti spodrsnilo in padla je tako nesrečno, da si je zlomila nogo pod kolenom. Kljub skrbni zdravniški oskrbi je nastopilo zastrupljenje, krvi in v 24 urah je v silnih bolečinah podlegla ena najmočnejših žen na Vurbergu. Ob dosti preranem mrtvaškem odru žaluje potrti mož in petero nedoraslih otrok, ki so z rajno Tončko zgubili svojo preblago mamico, mož pa svojo skrbno tovarišico v sedanjih slabih gospodarskih časih. Blagi, povsod priljubljeni ženi želimo večni mir, vzgledni rodbini Zelenikovi pa naše sožalje! Romanje k Sv. Antonu Padovanskera na Pohorju. — Prijateljem in častilcem sv. Antona se naznanja, da se bo obhajala pri Sv. Antonu na Pohorju tridnevnica dne 11., 12. in 13. junija v proslavo svetega leta in v oast Srcu Jezusovemu in sv. Antonu. Tridnevnica, katero bo vodil p. kapucin iz Maribora, se začne v petek v jutro, na praznik Srca Jezusovega, s pridigo in slovesno sv. mašo. V spomin na sveto leto se posveti antonska župnija ta dan presv. Sreu. V soboto ob 6. uri zvečer bo slovesen sprejem selniške procesije in drugih romarjev. Zveza z vlaki je prav ugodna. Najbližji postaji sta Vuhred in Vuzenica. V nedeIjo, dne 13. junija, na god sv. Antona, bo prva slovesna služba božja ob 6. uri, druga ob 10. uri dopoldne za vse žive in rajne dobrotnike antonske cerkve. Prodajale se bodo nove razglednice, katerih čisti dobiček se obrne za nove zvonove. Grozen dvojni umor pri Sv. Juriju v Slov. goricah. — Jožef Kos, posestniški sin v Spodnjih Žerjavcih, se je poročil nedavno z Antonijo Kurnik, ki je podedovala po leta 1925 umrli Ivani Tomažic, posestnici v Jurjevskem dolu št. 53 navedeno posestvo. Dotična hisa je blizu Št. Jurija, oddaljena kakih 15 korakov od okrajne ceste, ki vodi proti Sv. Jakobu. Dne 30. maja je prišel v dotično hišo, v kateri sta stanovala navedena zakonca čisto saifta, posestnik Jan. Krautič iz Malne. Nudil se mu je strašen prizor. Jožef Kos je lezal v drugi sobi, kjer je spal s svojo ženo, na tleh mrtev s strašnimi ranami na glavi in hrbtu. Bil je v spodnjih hlacah in srajci. V postelji pa je ležala mrtva žena Antonija, ki je bila na pol odeta, oblečena pa samo s srajco. Imela je na glavi tako rano, da so izstopili možgani in se razlili po postelji. Tudi je več ran po rokah in drugih delih zgornjega telesa. Rane so očividno prizadete s sekiro. Da bi se izvršil roparski umor, ni podatkov, ker se je še našla v gospodarjevi obleki, ki je ležala na mizi, svota 115 dinarjev. Strašen umor izvršiti se je moral vsekako v ranih urah dne 30. maja. Kako je prišel storilec v notranje prostore, se še ne ve. Strela ubila dva mladeniča. V noči na 29. maj se je po Ptujskem polju ob desetih ponoči vsul dež, naliv, med grmenjem in bliskom. V ptujskem mestnera vrtu so se sprehajali vajenci, da se nekoliko oddahnejo. Pred nalivom so nekateri iskali zavetje pod kostanji; kar udari strela v kostanj in pri priči ubije dva mladeniča, tretjega pa ošine smrtnonevarno blizu Kraljeve gostilne. Smrtna kosa. Pri Sv. Marku niže Ptuja je dne 30. maja zvečer precej nanagloma preminula blaga gospa Marija Marinič, soproga g. šolskega upravitelja. Naj v miru počiva! Žalujočemu soprogu prisrčno sožalje! Smrt blagega g. župnika. V Hajdini pri Ptuju je umrl zadnji pondeljek zvecer vlč. g. župnik Gašper Zrnko. Rodil se je dne 6. januarja 1864 pri Sv. Križu nad Maribo-* rom. Šolal se je na gimnaziji in v bogoslovju v Mariboru. Kaplanoval je na več farah, župnik je bil precej dolgo v Puščavi. Hribovita puščavska župnija je bila za njegovo rahlo zdravje pretežavna in radi tega se je preselil pred leti v ravnino, na Hajdino pri Ptuju, kjer je začel že pred leti močno bolehati na želodcu. Iskal je odpomoči želodčni bolezni v mariborski bolnici, a bilo je tedaj že prepozno. Vrnivši se iz bolnice, je trpel doma na Hajdini. Blagopokojni je bil radi svoje dobrohotnosti in ljubeznjivosti priljinbljen pri vseh, ki so z njim občevali ali ga poznali. Sovražnikov ni imel, pač pa iskrenih prijateljev prav veliko. Pogreb se bo vršil v petek, dne 5. t. m., ob 10. uri predpoldan. Blagemu Gašperju ostani ohranjen hvaležen spomin med verniki in duhovnimi sobrati! Shod SLS pri Sv. Vidu blizu Grobelnega. Naša krajevna organizacija SLS je sklicala <v nedeljo, dne 30. maja, shod, ki se je vršil pod milim nebom. Kot govornik je prišel, četudi bolan, poslanec Franjo Ž e b o t, ki nam je v poljudnem govoru opisal sedanji položaj. Sedaj nam je jasno, kdo je kriv sedanjega žalostnega stanja in neznosnih davkov. Radikali, samostalni demokrati in radičevci imajo oziroma so imeli skoro vsa leta vso moč v svojih rokah. Poslanci SLS razkrivajo gnilobo te družbe v Beogradu. Shod je bil zelo dobro obiskan. Vodil ga je domači župan g. Metličer. Ves zibor je odobraval govornikova izvajanja in je izrekel našim poslancem zaupanje. Na koncu shoda smo se pogovorili o važnih domačih gospodarskih zadevah. Klic celjske okolice. Demokratsko inisleči kmetje in obrtniki, povejte vendar vašim voditeljem, če so isti sploh dostopni za kakšno pametno besedo, če vam že nočejo pomagati v težkem boju, naj vsaj tako grdo ne nasprotujejo, naj vendar nehajo z raznimi zahrbtnimi intrigami. Če je pa zastonj vsaka vaša beseda, kako jim pa še potem sploh morete zaupati! Orglavska šola v Celju priredi ob priliki svojega izleta v Mursko Soboto dne 5. junija in dne 6. junija v Dolnji Lendavi pevski koncert, pri katerem se bo pelo 12 starejših in novejših pesmi in ob enem spevoigro »Kovačev študent« v treh dejanjih. Isto bodo absolventi producirali na orglah. Neznano utopljenko so potegnili iz Save. V Lofci pri Zidanem mostu je potegnD dne 25. t. m. brodar Simonič ob 7. uri zvecer iz Save neznano, kakih 50 let staro titopljenko. To»5a v Vidmu. V najlepših nadah in veselega srca je opravil naš kmet pi*va dela v svojem vinogradu, ki je v gmotnem oziru njegov edini up. Njegova ljubljenka (trta) se je lepo pokazala. Kako je pač bilo pri srcu ubogenra trpinu, ko je dne 28. maja 1926 moral gledati, kako uničuje toča sadove njegovega truda. Obupno je gledal za oblaki, ki so se podili po nebu in sipali pogubonosno zrnje. Listje in sadje je padalo z drevja in vejice so se lomile. Najbolj pa je bila prizadeta kraljica naših gora, vinska trta! Listje, grozdje, mladike, vse to leži po tleh. Bog je udarH s šibo tam, kjer ga Ijudje najbolj žalijo. Namesto da bi prosili blagoslova svojemu delu, uganjajo vsemogoče nelepe stvari. In sedaj, ko je kazen tu, godrnjajo, preklinjajo in obupujejo. Ko bodo pa kake volitve, bodo volili zopet take ljudi, ki se v slučaju nesreče ne bodo ozrli na nje. Upamo, da se bodo zastopniki našega ljudstva potegnili za svoje ljudi, ko se bodo odmerjali davki, sedaj ko je na škraj tako nesrečen. Žena ubila raoža s sekiro. V Zagorju ob Savi se je doigrala v noči od zadnje srede na četrtek ta-le družinska žaloigra: V Kolonijah pri Zagorju sta stanovala zakonska Lovrenc in Ivanka Trebušak s peterimi otroci. Mož in žena sta se že prepirala ter ravsala dolgo časa med seboj, ker sta oba rada pila. Mož v zadnjem času ni hotel več dajati ženi denarja za popivanje in to je žensko silno razkačilo. V četrtek ob dveh zjutraj je Ivanka ubila čisto po balkansko s sekiro svojega moža. Na postelji ubitega je polila s petrolejem in užgala. Cela žaloigra se je odigrala med groznim krikom. Radi kričanja so se vzbudili sosedje in hiteli v stanovanje Trebušakove družine. Nudil se jim je grozen prizor. Na tleh je ležal ubiti mož in gorel, žena je bila videti v napol blaznem stanju. Nečloveško ženo so zaprli. Ubiti Lovrenc je star 43 let, ubijalka nekaj nad 30 let. Ostalo je osamljenih petero nepreskrbljenih otrok. Velik požar v Zagrebu. V petek proti večeru je začela goreti v Zagrebu tovarna za usnje. Zagreb je bil ves vznemirjen in ogromna množica Ijudi je drvela na kraj požara. Gorela je velika tovarna za kože in sicer je ogenj objemal njeno skladišče ter se od tam bliskovito širil po zasebnih poslopjih. Požar je nastal ob šestih zvecer. Vratar Vajdič je ob tem času zapazil, da se je iz skladišča dvignil steber dima. Ogenj je vzbuknil v celem skladišcu. Takoj je bila obveščena požarna bramba in policija, vojaštvo pa je poslalo močan oddelek na pomoč. Požarna bramba je delala z vso močjo, a ognja ni bilo niti omejiti mogoče. Ob osmih zvečer se je čula močna eksplozija, ki je zrušila del poslopja. Po preteku 10 minut so se čule nadaljnje tri eksplozije, ki so požar še podnetile in spravile ves okraj ˇ grozovit strah. Vse je hitelo, da reši, kar se rešiti da. Požar je trajal vso noč in se je šele proti jutru posrečilo ga omejiti. Celokupna škoda znaša preko 10 milijonov din. To je bil v Zagrebu največji požar, kar ga pomnijo ljudje. Samomor orožnika s pomočjo bombe. Orožnik Trifiin Katanič je pobegnil od straže na Strumnici. Radi pobega in raznih tatvin je bila izdana za njim tiralica. V neki gostilni v Somboru ga je eden izmed gostov spoznal ter ga pozval, naj se javi sam oblastem. Boječ se posledic, je pa Katanič zažgal bombo, ki ga je popolnoma razmesarila, drugim navzočim gostom se pa k sreči ni pripetilo ničesar. Grozne posledice povodnji na Ruskem in žrtve ognjenika na Japonskem. Že zadnjic smo poročali, da je močno narastla največja ruska reka Volga. Pri Saratovu je dosegla 14 m višine nad navadnim tokom. V Sajsrandu je 9000, v Kokravu pa 12.000 ljudi brez strehe. Vlada je pre skrbela, da morajo ljudje prenočevati v javnih poslopjih. Škoda je velika tudi radi tega, ker je veliko mostov porušenih in ni mogoč promet. Veliko tovaren je moralo ustaviti svoje' delo. — Izbruh japonskega ognjenika Tokahu je zahteval 1000 človeških življenj. Ognjenik se je sedaj že popolnoma pomiril, iz žrela se vali samo še steber gostega dima proti nebu. Vsem kupcem sre^ Društvenega doma pri Sv. Antonn y Slov. gor. naznanjamo, da se žrebanje ni vršilo 2. maja, ampak je prestavljeno. Vse razprodajalce prosimp, da končajo s prodajo srečk, nara neprodane z obračunom vred vrnejo. *