Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; * vračajo. — Gene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. * večkratno insercijo po dogovoru. Tslefon štev. 143. V Ljubljani, 25. novembra 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Sadjarstvo. Nerodovitno drevo, kako se da prisiliti k rodovitnosti ? Kako različna je narava, kaže se nam povsod, posebej pa še na sadnem drevju. To pa ima že od mladosti svoje uzroke in pogoje. Na nekaterem drevju se vidi slaba rast, pač pa ono poganja že v slabej mladosti popke za sadje, katero ako kaj poštenega obrodi, drevce še bolj oslabi. Temu je kriva nar večkrat vrsta sadja, pa še bolj, ako je bilo cepljeno napačno. Nepazljivi in nerodni sadje-rejec namreč mnogokrat rabi cepiče s cvetnimi ali sadnimi popki, mesto da bi moral izbrati one z lesnimi, kateri se razločujejo od onih s tem, da so daljši in tanjši. Ako se je morda po nepazljivosti kateri cvet vrinil vmes, treba ga je odščipniti, kadar se cvet pokaže. Zategavoljo je potrebno, da kmet svojo drevesnico večkrat natančno pregleda in vredi. Nasprotno pa se tudi dostikrat prigodi, da nektero drevo kaj močno raste, pa roditi noče ničesar, ali pa tako piškavo in ničvredno, da se ima gojitelj kaj jeziti. Vzrok je včasih preveč rodna zemlja, včasih pa zlasti opuščeno obrezovanje. To poslednje je narboljše sredstvo, da se pri sadnem drevju napravi nekaka meja v rasti in rodovitnosti. Seveda mora se to delo opravljati vselej pametno, sicer ono drevju še lahko mnogo škoduje. To pa se godi vselej v spomladi. Nekje pa sem slišal še drugi način, kako močno in nerodovitno drevo prisiliti k rodovitnosti. Kadar se v jeseni otresa sadno drevje, treba vzeti primerno prekljo in nekaj mladih vejic onega drevesa po nekoliko obideštiti. Trdilo se je, da bode ono drevo mesto premočnih 1 lesnih pognalo nato kaj več sadnih popkov. Skušnje o tem sicer nimam druge, nego kadar je sneg prav oblomil sadno drevje, bilo je naslednje leto ravno ono nar-bolj polno. Sicer seveda se mora to storiti pametno, kar naj poskusi previden sadjerejec. Pohorski. Vinogradništvo in vinarstvo. Obrezovanje trt. V gorkejših krajih nastopi že sedaj doba, ko se pričnejo trte obrezovati. Tupatam se opaža, da pričnejo z rezatvijo kmalu po izvršeni trgatvi, ko je na trti še mnogo listja, ko toraj trta ali les še ni dozorel. Tako zgodnje rezanje ne škoduje samo trti, marveč tudi dotičniku samemu, kajti take trte po zimi rade pozebejo in zarode prihodnje leto manj ter na- pravijo tudi slabejši sad kot one, ki so bile obrezane še le potem, ko je vse listje odpadlo in ko je ves les do vršičkov popolnoma dozorel. Da zgodaj jeseni obrezane trte prihodnje leto slabeje dozore izvira od tod, ker vsa hrana, ki se je še nahajala v listih, ni še zlezla v les, vsled česar je poslednji za vso ono hrano, ki je z prezgodnjo odstranitvijo listov in zgornjih delov odpadla, prikrajšan. Nasprotno pa leze hrana iz listov v les toliko časa, dokler le ti ne popolnoma porumene ali porudeče in samiobsebi odpadejo. Toraj se spodnji listi tudi jeseni, kakor pred trgatvijo, ne smejo odstraniti, če hočemo imeti lepo in dobro dozorelo ter sladko grozdje, odnosno krepak in dobro dozoreli les za prihodnje leto. Pač pa naj se rajši potem, ko je listje samo odpadlo, to pobere ter porabi za nasteljo ali za gnoj, kompost itd, ker se tako uniči mnogo bolezni n. pr. peronosporo, črni palež, grozdno plesnobo itd., ki v listih prezimijo. Enako je postopati z drugimi trtnimi odpadki. Te je ali sežgati ter pepel z gnojem pomešati, ali pa drobno razsekati ter za napravo komposta porabiti. V vinogradih, kjer se leto za letom tako ravna, se bolezni pozneje in v manjši množini pokažejo. Pri rezanju je natanko paziti, kateri deli da se odrežejo, kje in kako, kajti od pravilne režnje je mnogo odvisna prihodnja vinska letina. Zato pa naj taka važna dela opravljajo le izkušene in pametne osebe, ne pa otroci. Osobito sedaj pri novo ceplenih, trtah, je na to jako paziti. Kakor že vsak vinogradnik ve, rode poletni poganjki le potem, če se nahajajo na enoletnem t. j. na tistem lesu, ki je prejšnje leto rodil. Sicer rode spomladi nastali poganjki, tudi če so izrastli naravnost iz več let starega lesa. Toda to se le slučajno in pri posebno rodovitnih trtah dogaja; pač pa bo gotovo rodil prihodnjo spomlad iz očes tega poganjka nastali poganjek ali mladika. Pravzaprav se govori o dvoletnem, enoletnem in polletnem lesu, ter se trdi, da rodovitni les se mora nahajati na dvoletnem lesu. Dvoletni les bi bil toraj oni, ki je rodil — recimo 1. 1902,, enoleten les je oni, ki nastane prihodnjo pomlad t. j. 1904. iz očes enoletnega t. j. 1903. rodečega lesa. Radi jasnejšega pregleda, smo pa govorili le o enoletnih in polletnih poganjkih. Režnja je različna ter se ravna po dotičnem kraju. Reže se prav na dolgo (8, 10 do 20 očes) pa tudi prav na kratko (2 do 3 očesa). To se ravna največ po podnebju. Cim gorkejši, toraj čim južnejši je kraj in čim močnejšo raščo imajo posamezne trte, tem daljši in višji se režejo, dočim se v mrzlih krajih režejo prav na kratko in blizo pri tleh, da se jih more čez zimo z zemljo zasuti. Poslednjo imenujemo režnjo na glavo. Nasprotno se pa v južnih krajih mora rezati bolj na dolgo, ker imajo tod trte močnejšo raščo zato jih treba pustiti, da nekoliko bolj divje rasto. Ce bi se jih tudi v takih krajih rezalo leto za letom prav kratko, bi kmalu popolnoma ošibele, bi se v lastnem soku za- dušile ali pa bi vsako leto napravile mnogo lesa nastavile bi pa prav malo ali nič zaroda. Po Kranjskem in Stajarskem se najbolje obnese režnja na nap-nenc (šparon, previjač), kateremu se pusti po 8 do 12 očes, kar se ravna po kreposti dotične trte, ter na palec (čap, rogač) 2 do 3 očes. Iz teh očes na palcu nastali polletni poganjki sicer tudi več ali manj zaroda, toda glavni namen teh poganjkov je, napraviti za prihodnje leto močan in rodoviten les. V naslednjem letu se namreč cel, prejšnje leto rodeči napnenc odstrani, dočim se iz dveh poganjkov na palcu obreže zgornjega zopet na napnenc 5 do 12 očes, spodnjega pa na palec 2 do 3 očes, in tako se vsako leto ponavlja. Pri starejših prav močnih trtah se lahko napravita po 2 Pred četrtim letom po saditvi se cepljenih trt ne sme rezati na napnenc, ker so navadno še prešibke in bi jih tako dolga režnja še bolj ošibila. Vse poganjke na starem lesu je tik starega lesa odstraniti, izvzemši če ni ta namenjen za pomladitev dotične trte. Za Primorsko, osobito pa Istro in Dalmacijo, je dolga režnja res prikladna ja ponekod celo neob-hodno potrebna, osobito v bolj suhih in strmih legah. V takih krajih vzgajajo trte na takozvane latnike ali pergelne ter na visoke planite. To nima samo namena, da take trte več zarode, marveč da vsled bujne rašče segajo njihove korenine jako globoko, vsled česar se suši bolj zoperstavljajo. Toraj naj se v vsakemu kraju reže, kakor se tam najbolje spo-naša. X. Splošno. Napake pri zavarovanju zoper ogenj. Skušnja je najboljša učiteljica, kakor — lakota najboljša zdravnica, tako se sliši večkrat med ljudstvom. Vendar naj bode to že tako ali tako, mi hočemo slediti sedaj skušnji, to pa glede zavarovanja poslopij zoper požar. Dvojno breme je v tem obziru za ubozega kmeta. Zavarovanje zoper ogenj je nekak drugi davek, katerega si kmet sicer prostovoljno naloži, čeravno poleg njega večkrat — trpi. Boji se namreč nesreče požara, katera žalibog tudi našo domovino tako pogosto obiskuje. Ako ga ta zadene in ni blizo dobrih rok, navrh pa še nezavarovan, je lahko v jednej uri iz trdnega kmeta usmiljenja vreden revež. Toraj je zavarvanje neko potrebno zlo, katero teži in leži na ramenih kmeta. Naprava ta — zavarovanje — pa je šele pred kacim polstoletjem se začela pri nas udomačevati. Vsled tega skoraj ni čuda, da ona še ni razmeram povsod prikrojena in da se v njej velikokrat gode tudi razne sleparije. Da si med nevednim in priprostim ljudstvom zvijačni in brezvestni agenti iščejo svoj plen ali dobiček, o tem imamo iskušen j čez mero. Mimogrede jih hočemo v tem članku nekaj navesti. Najprej pa naj velja beseda o zavarovanju sploh. To se more po domače raztolmačiti tako, kot pogodba z navlašč za to urejeno banko, da ji zavarovanec vsako leto ima plačati nekaj doneska, ona pa prevzame dolžnost, ako bi dotično poslopje pogorelo, plačati toliko, kolikor se je prej poslopje ocenilo. Ako seje poslopje pridelalo in zvekšalo, ali pa se zmanjšalo, treba to vselej za časa po bližnjem zastopniku pregledati in naznaniti banki, ob enem pa se seveda dostavi, je li in za koliko se je vrednost poslopja zvišala ali znižala. To je važno in vredno skrbi, kajti prav radi tega so se že mnogokrat spletli prepiri in vlekle več ali manj drage tožbe. Ker so tukaj sitnosti — zraven nesreče zavarovanca — kar lahko na vrsti, svetovati je vsakemu kmetu, da je ob zavarovanju previden. Treba mu je najprej premisliti s kom in s kakšno družbo "*— 339 —" ima opraviti, ali je vredna vsega zaupanja ali pa tudi ne? — Dalje velja tudi biti opreznim, kakšni so nje zastopniki, — zlasti potovalne zastopnike tu mislim, ker med temi je lahko — vsaj bilo je že! — tudi dosti sleparjev. Seveda taksnih je treba se za časa izogniti. Posebej pa je še vsakemu za časa se treba seznaniti s pravili društva, katera so tudi lahko različna, da ve po njih se prav ravnati. Pozoren mora biti posestnik še posebno, kako se je mera in vrednost poslopja v knjigo zapisala. Tu omenim sleparijo neke že davno preminole nemške banke, katere član — pohorski kmet — je pred kacimi 25 leti pogorel. Prej se ni dosti brigal kako je imel svoje zavarovanje zapisano, ko pa mu je neko noč nesreča vzela nad štiri tisoč vrednih dvoje poslopij, pa se je v knjigah čitalo: Zavarovano je tukaj za omenjeno svoto le zidovje, ostala lesenina pa ne. Na podlagi tega čez vse sleparskega zapiska se je banka umaknila izplačilu, le nekoliko „nagrade11 je ponudila siromaku zavarovancu, za katero se je pa še raje on velikodušno zahvalil. — Toraj pozor pri vpisovanju, kadar se poslopja zavarujejo ! Enako se je že zgodilo večkrat, da so gasilci z vso silo oteli morda kaj drobiža, to je pohištva ali ena-cega. Ko pride cenitev, pa je pooblaščenec banke te cenil tako visoko, da je kaj malo preostalo za izplačati. Bilo je navadno v takih slučajih, da ker se kmet siromak malovreden ni rad lotil poti pravice, da je — podučen — tudi večkrat naprej videl dvomljiv uspeh, raje sam vse pretrpel. Posebno pri inozemskih bankah taki slučaji niso strašno redki. Toraj pozor še posebej pred zavodi iz zunaj države, kjer se pravica — prej z nevednostjo zanemarjena — pozneje kaj težko doseže! Toliko o zavarovanju v obče. Sedaj pa še nekaj podrobnosti. Kakor rečeno, zahteva naj se od zavarovanca razločno imenovanje delov poslopja, kakor tudi njih pojedina cena, da potem ni zmote ali prepira, ako je nesreča tu. Tako n. pr. se naj ceni pri naših navadno v pritličju zidanih poslopjih in zapiše le: za streho in gorljive dele spodnje stavbe. Razume se samo da kamenje in gruda bode od ognja vendar še ostalo, da to ni treba zavarvati. Dalje poštene banke želijo in zahtevajo, da se poslopje v cenitvi razdeli, tako vrednost od zunaj — oboda — in vrednost znotraj, seveda kar k poslopju spada. Zlasti pri mlinu, pili in enakih poslopjih je to prav, ker skupno cenjeno — čeravno pod jednako streho — ima lahko kaj različno vrednost. Ceni se toraj posebej poslopje in znotranji stroji vsak posebej. Ako je jedno ali drugo nesreči ušlo, se po pameti pri cenitvi odračuni. To je gotovo srednja in prava pot med zavarovalnico in zavarovancem. Velik razloček pa je še potem pri poslopjih doma. Ondi je shranjenih v raznih časih leta različno pridelkov, enako je tudi glede pohištva. To pa ne kaže zavarovati skupno, nego oceniti in zapisati posamezno, da ako je kaj rešenega v nesreči, se to pošteno odračuni. Pač je treba ob zavarovanju zahtevati, da se v takem slučaju rešeno blago oceni in natančno pregleda še v novič, in da se v poštev vzame tudi, jeli se ni ono pri gašenju več ali menj pokvarilo. To vse se mora prej izgovoriti, zapisati in potem pošteno ocenjeno odračunati. Sem spadajo raznovrstnega pohištva še posebej stroji, šivalni, slamoreznice, mlatilnica itd. Glede takšnih predmetov je treba pri zavarovanju posebno jasnih določil, da pozneje ni kakšne razprtije. Drugače je spet pri zavarovanju krme in družili živil za ljudi in živino. V navadi je to zavarovanje na kmetih narbolj za pol leta, to je od septembra do aprila, kadar je pridelkov več v shrambah. Tudi tukaj se mora od zveden ca prej množina blaga vestno oceniti in prav zavarovati. Kadar namreč kje pogori, zahteva se od zavarovanca da pod prisego izpove, koliko približno je še bilo ob nesreči krme ali družili zavarovanih pridelkov. Seveda je včasih velik razloček od jeseni do spomladi, kadar so navadno pridelki že blizo kraja. V tem slučaju zavarovanja imajo poštene banke ono določbo, o katerej je gotovo prav, da je zavarovanec že preje jasno podučen, da se potem kaj krivo ne tolmači. Ko tako govorim o zavarovanju, ne morem zamolčati neke graje. Težka mi je beseda sicer, ali pa je tembolj opravičena. Nekatere banke ali morda njih pooblaščenci imeli so in morda še bodo, da kadar je kje poslopje zgorelo, pa je od tega ostalo le še par ožganih tramov, so te cenili kolikor le mogoče visoko in to svoto od zavarovalnine odtrgali. Ker je ta slaba lastnost marsikje pri bankah skoraj v navadi in se je ljudstvo o tem nekako uverilo — samo jeden zgled se zve na daleč okoli! — pravijo ljudje kadar so ogenj omejili ; bolje je naj vse čedno pogori, nego se bi potem ostanki drago cenili. To je gotovo napačno mnenje, kateremu povod pa so dale različne banke po svojih cenitvah. Tukaj je pač umestna zraven roka pravice, katera naj bi se potegnila za ubogega pogorelca! Tako bi še lahko naštel mnogo različnih skušenj v tej zadevi in pojasnil marsikaj. Vendar naj bode za sedaj zadosti. Upam da nisem — ker z izgledi podkovan — ničesar pretiral, pač pa sem želel priproste kmete naše nekoliko podučiti, kako naj se vedejo pri zavarovanju svojih poslopij, da se ne bodo morda kedaj kesali. Pred vsem pa jih svarim še zopet: Ne zaupajte vsakemu agentu in ne verjamite vsakemu ob važnem koraku, kadar zaupate zavarovanje svojih poslopij v druge roke! Prej se dajte podučiti od skušenih mož o stanju, poštenju in zanesljivosti banke, kakor tudi o resničnosti nje poslancev, predno tako rekoč izročite svoje blago v tuje roke: Nezgode in prevare drugih nesrečnežev naj bodo Vam v poduk in svarilo: Pred vsem pa tudi sami čuvajte s svojo družino, da vas ne obišče nesreča, katerili je mnogokrat kriva malomarnost ljudij ! To vam je moj zadnji svet in — Bog vas obvaruj! Pohorski. Umetno valjenje In reja piščancev po zimi. Zgodaj zvaljeni piščanci, to se priznava vsepovsodi, imajo veliko vrednost. Ako si hočemo izrediti kokoši, ki naj neso po zimi in zgodaj spomladi, ali pa lepo perutnino raznih pasmin za kras pri hiši, tedaj nam je valilnice kar neobhodno potreba, kakor tudi mladi zgodnji pomladni in zimski piščanci se prodajajo za visoko ceno in bogato povrnejo stroške, ki si jih imel s kurjavo in rejo. Za rejo v prav majhnem slogu ne dela zgodnja valitev posebnih težav. Kokoš ki kvoče se posadi na gnjezdo v enem kotu sobe in piščanci dobijo že pod pečjo ali blizo nje topel prostorček. Toda težave se pomnožijo, kadar velja dobiti večje število zgodnje perutnine. Tam kjer obstoje večje pitalnice za perutnino, se mlada perutnina lahko nakupi pri kmetih. Če bi pa hoteli nakupiti po hišah večje število dobrih ko-košij za pleme in nesenje jajce, bi se nam to javalno posrečilo, v sto slučajih morda trikrat. Glavna težava pa bi bila preskrbeti si po zimi več živih kokelj in je to še uganjka za perotninarje, ki je ne znajo razvozljati. Se-li da ta zapreka odstraniti z umetno valilnico? Naše mnenje o umetnem valjenji je ob kratkem tako-le: 1. Za večje razmere je umetno valjenje neizogibno potrebno, po-leg tega ceneje od naravne valitve v veliki meri. 2. Sme se pa rabiti samo take valilnice, pri katerih so izpolnjeni sledeči predpogoji dobrega vspeha: a) Obstanek vedno enakomerne toplote pri 32° R = 40° C s pomočjo avtomatičnega regulatorja toplote; b) Izdatno prezračevanje ali ventilacija jajčnega prostora; c) zabraniti se mora, da se jajca preveč ne izsuše ; d) Kurjava mora biti brez nevarnosti in brez duha; e) ravnanje pa kolikor moč priprosto, da lahko oskrbuje va-livnico tudi neizobražen človek. 3. Umetno valjenje je tudi zato koristneje od naravnega, ker da brez primere več odstotkov piščancev od slednjega, pri kojem nezanesljive in prepirljive koklje večkrat mnogo pokvarijo. Umetne valilnice same nečemo znova opisovati, ker je prinesel naš list že enkrat tak opis, kakor tudi sliko valilnice. Zato pa moramo spregovoriti nekoliko o izbiranji jajec za valjenje. Menda ni treba veliko povdarjati, da iz starih, skompanih ali celo neoplojenih jajc tudi umetna koklja ne more izpoditi mladih piskov, račk, gosek, purančkov in kar je še take drobnarije; zato ne smemo nikoli pričakovati prav dobrega vspeha iz jajec, ki smo jih nakupili na trgu, ker so taka jajca dostikrat iz kmetij, kjer imajo same kokoši brez petelina ali pa enega samega petelina na 20 do 30 kokoši. Če so se jajca še pre-važevala z vozom ali po pošti je nevarnost še večja, ker mnogo jajec dobi strgano notranjo jajčno kožico in se tako razlije jajčna vsebina v zračni prostorček. Le redkokedaj se dobi kaka vožnja pošiljatev popolnoma nepoškodovana. Treba je vedno zaboj po prihodu takoj pokati in pustiti jajca ležati 2 do 3 dni v naravni legi, predno se nasadijo. Tudi naj se pri naročilih vselej stavi pogoj, da smejo biti jajca k večjemu 8 dnij stara, kajti prevažanje in počitek vzameta zopet 5 do 6 dnij, sicer bi se vtegnilo zgoditi, da bi bila jajca popolnoma nesposobna za valjenje, kar se zamore zgoditi pri kokošjih jajcih že od 18. dneva naprej. Svetujemo rabiti za valjenje popolnoma sveža — poleti ne čez 8 do 10, po zimi ne čez 14 dnij stara jajca. Odstraniti je najbolje vsa jajca, ki imajo nenavadno obliko ali veličino, kakor tudi ona z nenormalno lupino. če ima jajce v lupini majhno razpokico, naj se ta zalepi s papirjem in dobro je. Ako hočemo hoditi pri valjenji varno pot, tedaj je najbolje, da imamo sami kokoši, ki nam dajo potrebnih jajec in sicer držimo pri velikih pasmah 5 do 8 put, pri manjših 8 do 12 putek na 1 petelina, pri racah 4 do G na 1 racmana. Jajca naj se pobirajo vsaki dan iz gnezd, hranijo na zračnem, hladnem kraju, kjer naj se obrnejo na vsake 3 dni, za valjenje pa naj se rabijo le ona, ki niso čez 14 dnij stara. Najboljše vspehe in naj krepkejše piske dobimo iz jajec kokoši, ki so stare 2 do 4 leta, dočim sme biti petelin 1 leto mlajši, toda ne v krvnem sorodstvu s samicami. Jajca živalij, ki se mnogo gibljejo na prostem so boljša od onih, ki so zaprte v tesnih kur-nikih. Vsa jajca — tudi nevmazana — je treba omiti v mlačni vodi, v katero jih položimo za nekaj minut in omijemo potem z mehko krtačo; potem jih še oplaknemo v čisti vodi in položimo na kak prt, da se sama posuše. To ima namen, oprostiti luknjice ali pore v jajčni lupini vsake nesnage in sluznatih delcev, kakor tudi olajšati mej valjenjem izmenjavanje izparilnih plinov in zračnega kisika. Ko so jajca suha jih zaznamujemo s svinčnikom na 2 nas- protnili si točka Ii z lahko umljivim znamenjem, na pr. j. in v. (jutro in večer), đ. in u. (dan in noč) ali na eni strani O, na drugi +. Pomen teh znamenj nam bo kmalu jasen. Kot valivni prostor si lahko izberemo poljuben lokal, da je le zrak v njem čist, ne zaduhel in da se zamore prezračevati; tudi soba stanovanja se lahko porabi za to, ker novejši aparati s svojo kurjavo ne delajo nobene nadlege. Močnega zapiranja durij ali drugačnega ropota pa se je v obližji valivnice skrbno ogibati, drugače bi morali podložiti nogam aparata 1 cm debele kolesca iz gumija. Jajca se vložijo v valivnico se-le potem, ko smo jo 1—2 dni popreje brez jajec kurili in se prepričali, da dobro kuri in da tudi toplotni regulator pravilno in zanesljive deluje. Regulator postavimo tako, da ostane valivna gorkota — to je prostor, ki je neposredno nad jajci — stalno med 39 in 40° C = 31 in 32° R = 102 in 104° F. Ako gorkota za malo časa poskoči do 41° C = 33° R = 106° F, to nič ne škoduje, a ta meja se nikdar ne sme prekoračiti! Nasprotno pa je začasno padanje topline seveda ne prevečkrat in ne predolgo brez škode in samo zavleče valjenje. V aparat naj se naloži kolikor moč veliko jajec, ker je nekaj odstotkov jajec vedno neoplojenih in in je treba ta neoplojena jajca šesti dan valjenja odstraniti iz valivnice. Na svetilke je treba obračati posebno veliko skrb; navadno imajo tako velike jarine (basin), da jih je treba polniti samo enkrat na dan, ker gorijo po 24 do 30 ur, a polniti jih je treba vsaki dan ob ravno istem času in pri tem stene skrbno osnažiti, kar se opravi najbolje s posebnim čistilnikom, ki je navadno svetilkam pridejan od tovarne. Ker vsaka petrolejeva svetilka čez nekaj mi- nut potem, ko se prižge poveča plamen, zato pazi, da ne bo nikdar delala saj, ker saje kužijo zrak in bi lahko jajca škodo trpela, svetilka pa, ki se celo uro kadi je tudi nevarna zavoljo ognja. Ko je svetilka osnažena in napolnjena je treba dopolniti in priliti v aparat vode, kolikor je je izhlapelo. Potem je treba hladiti in obračati jajca, a tega ne delaj z rokami, ki so morda umazane od petroleja, ampak jih preje čedno umij. Obračati je treba jajca vsaki dan dvakrat, zjutraj in zvečer in sicer tako, da se obrnejo zjutraj navzgor znamenje: j. ali d. ali O, zvečer pa znamenja : v. ali n. ali +. Pri tem naj se sučejo jajca samo okrog podolžne osi, in varovati jih je vsakega padca ali pretresen ja. Prvo jutro valjenja se puste jajca 5—10 minut izpostavljena sobnemu zraku, od dneva do dneva pa se pridejie po ena minuta zraven, zvečer pa se obrnejo jajca kakor hitro je le mogoče in aparat takoj zopet zapre. Zjutraj se hladijo jajca celi čas valjenja vsaki dan, z obračanjem pa se lahko preneha od 11. valivnega dne naprej. Sesti dan pri jutranjem hlajenju preskušamo jajce, jeli so oplojena ali ne, v ta namen nam služi jajčno ogledalo. Obrni ono stran jajca, ki je ležala v valiv-nici pri vrhu proti svojemu očesu, ker tukaj leži zaplodek in se tako najrazločneje vidi. Pravilno oplojeno jajce ima približno tako podobo: zgoraj je zaprodek v obliki majhnega fižolovega zrna in od njega je razpeljana mrežica žilic jasno rudeče barve, v spodnjem delu rumeno prosojnega jajca pa opazimo po dolgem temnejši pas. Jajca, ki so ostala čisto jasna so neoplojena in še dobra za kuhinjo, za jajčne jedi in peko, menj dobra pa za kuhanje v trdo. Pokvarjena jajca so meglasto mračna in imajo nepremakljivo pego, ki se drži lupine. Jajca, pri kojih je počil rumenjak in ki niso dovolj oplojena, kažejo večji ali manjši krog iz rudeče črte in sredi kroga časih temno — ne jasno rudečo — pego, odmrlo klico. V začetku je prav, da jajca, ki smo jih izločili, ubijemo, da se tako precej prepričamo, če smo jih prav presojevali ali ne, za kar je skušnja najboljša učiteljica. Jajca, o katerih smo v dvomu, vložimo zopet nazaj v aparat. Posebno pri jajcih z rumeno lupino je časih težko zanesljivo spoznati, če so oplojena ali ne. Normalno ali praviloma trpi valitev pri kokošjih jajcih 21, pri račjih 28, pri gosjih in puranovih 28 do 30, pri pegatkinih 26—27 in pri fazanovih 21—24 dnij. En do en in pol dnij pred rojstvom prično mladiči kljuvati lupino: tedaj nadziraj zjutraj in zvečer jajčni prostor in pazi nato, da obrneš jajca, ki so spodaj naklju-vana tako, da pride odprtina na vrh, ker bi se sicer lahko zalepila z beljakom, ki izteka. Prazne lupine odstrani in piščance, ki so se že osušili in ki pričenjajo že stati in tekati vzemi iz valivnice in jih deni v posodo z mehkim perjem ali pa v košarico izloženo s flanelo in postavi k peči toliko časa, da so vsi piški izvaljeni, lahko se jih pa pusti ta čas tudi kar v valiv-nici, to je pač odvisno od razmer, pa tudi od navade. Oboje je dobro, a preje se piščancev ne vzeti iz aparata, predno ni puli in koža popolnoma osušena. Vprašanje, ali in kedaj naj se živalicam priskoči na pomoč, če se svoje ječe le predolgo ne morejo oprostiti je težko odločiti, tega nas najbolje uči praksa sama. Če leži jajce več nego 12 ur na-kljuvano in vendar ni opaziti, da bi bila lupina vedno bolj počena, tedaj poglejmo je-li je steklena kožica, ki obdaja živalico že brez krvi, kar dosežemo s tem, da prav previdno razširimo odprtino; ta kožica mora biti brez krvi predno posežemo vmes. Potem pa odločimo samo gorenji del lupine in pomagamo živalici, spraviti glavo izpod krila, na kar začne prosto dihati in se zamore sama oprostiti. Vedno pa se prav stori, ako se čaka tako dolgo, da je že nevarno še čakati. Tudi omenjamo, da trikotno, ostrorobo zrno, ki ga ima piščanec na konci gorenjega kljuna in ki mu služi pri kljuvanju kot dleto, čez nekaj dnij odpade samo. Mnogi ljudje pa imajo vražo, da ovira to zrno piške pri jedi in da ga je zato treba odstranisi. To dela piškom samo bolečine in je popolnoma nepotrebno. (Konec prihodnjič.) Mlekarji mej milijonarji. Nek angleški list dokazuje na dveh Amerikancih, kako se je moči tudi kot mlekar dvigniti do milijonarja. Ker je med našimi čitatelji mnogo posestnikov, ki imajo krave in ker se nahaja med njimi ta in oni, ki bi ne vzel za zlo, ako mu kdo pomore do milijonarske časti, zato nočemo prikrivati kot patentovane poti, po kateri sta dospela imenovana moža do svojega cilja. Ker pa poznamo le eno teh potij, bomo odkrili le to in omenimo, da zadostuje, saj kdo bi hodil po dveh potih do milijonarske blagajne, če pride lahko po eni. Gd. Viljem Lov v Brajesclajfu je zbiral, ko se je odločil, da hoče obogateti, plemske junce vselej z veliko skrbnostjo; dobri so morali biti sami na sebi, dobri v oziru svoje rodbine in pokoljenja; čuval je nad skrbno rejo svoje živine ravno tako, kot nad dobro vzgojo svojih otrok; zahteval je, da se z živino na vso moč prijazno ravna in zabičaval popolen mir v hlevu; veliko je držal na skrajno snago vsega orodja, krav, mlekarjev in vseh, ki so imeli kaj opraviti z mlekom; poznal je natanko, koliko je vredna kaka krava za vžitek in takoj odstranil vsako, ki se mu ni izplačevala. Natanko je vse za-pisaval in strogo do vinarja preračunal; za svoje posle je skrbel prav prijateljski in jim privoščil ne le vse potrebno za telesno blagostanje, ampak tudi duševnega razvedrila. Ali ne more tudi, vprašamo mi, najubožnejši in najmanjši kmetovalec storiti ravno tako ? Ali ga mar uboštvo sili, da trpi nesnago in smrad v hlevu in v mlečni omari, da je brez vse skrbi pri izboru plemenske živine, da ne pozna, je li vredno kako kravo rediti ali ne, da ne računa, da ničesa ne zapisuje? — Ne, mili moj prijatelj, mali kmetovalec! Zato primerjaj, ako hočeš priti kam naprej, svoje ravnanje doslej z ravno navedenimi načeli, bodi pameten in ravnaj se po njih. Fr. —o—. Poljedelstvo, industrija in trgovina ter Avstrija. Z Avstrije bi nekateri ljudje na vsak način radi napravili industrijsko državo, seveda vsaj na papirju, kar ima za posledico, da se pri nas kaj rada neguje industrija in ž njo trgovina, kmetijstvo pa se malo ne tira v pogubo. Dokazati hočemo s suhimi številkami, kako abotna je manija tistih ljudij, ki Avstrijo na vsak način spravljajo med industrijalne države, ko je vendar poljedeljska država par excellence. V štatističnem letopisu Nemčije za 1. 1903. je navedeno, da deluje od 100 ljudi 'a> *5 Oh 'O 1 .S bo "E a, v Avstriji 64-5 21-9 6-4 na Ogerskem 58-6 12-6 3-3 v Italiji . . 56-7 27-6 39 na Francoskem 44-3 33-6 9-4 na Irskem 44-— 30-7 4-5 na Nemškem. 37-5 37-4 10.6 v Švici . . 37-4 40-7 10-7 v Zdr. državah 35-6 24"1 16-3 v Škotski . . 14"— 58" 1 10-2 na Angležkem 10"4 56-9 10-8 Razpis daril iz cesarja Franca Jožefa I. zaklada za stare in zveste kmetijske posle. Iz tega zaklada, ki je bil ustanovljen 1. 1898. v proslavo vladarjeve petdesetletnice, se letos odda deset daril po 20 kron. Ta darila se razdele meseca decembra takim kmetijkim poslom s Kranjskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da so nravnega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 30) let neprenehoma pri eniinisti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdarovani. Prošnje je vložiti do 10. decembra 1.1. pri podpisanem odboru. Vsaka prošnja (ki je ni treba ko-lekovati) mora biti potrjena od domačega g. župnika in od županstva. Podpisani odbor prav prijazno prosi vse one, ki so jim taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narede namesto njih. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. novembra 1903. Kletarski tečaji. Kmalu ni tako potrebnega poduka, kakor so kletarski tečaji za vinogradnike. Moram pripoznati, da velika večina istih še dandanes ne ve, kako je treba z vinom ravnati, da se doseže njegova po-popolna kvaliteta. Radi tega priredi tudi letos c. kr. vinarski nadzornik B. Ska-licky v Rudolfovem pri državni vzorni kleti istotam več trodnevnih kletarskih tečajev, pri katerih se vinogradniki, vinski trgovci in gostilničarji lahko umnega kletarstva popolnoma priuče. Revnejšim in oddaljnejšim vinogradnikom dovoljuje se proti ubožnim spričevalom celo majhne nagrade 10—15 K za potne stroške. Upamo, da noben vinogradnik ne zamudi tega za njega tako krvavo potrebnega pouka, kajti brez pravilnega kletarstva ne doseže vsaj boljši vinogradnik nobenega pravega vspeha s svojim pridelkom. Prošnje je vložiti na naslov c. kr. vinarskega nadzorstva v Rudolfovem vsaj do 5. deeembra 1903. Nečuvena draginja svinjskih kož. Svinjske kože so trenotno dosegle tako visoko ceno, kakor se nikdar popred. Tovarnar Karol Pollak v Ljubljani jih plačuje po 57 ^2 krajcarjev kilo za lepo blago in po 35 krajcarjev za škarto, če se mu blago prinese v trgovino na Dunajski cesti št. 23. — Ta izredna cena se ne more dolgo držati, ker je previsoka, zato svetujemo, da se mesarji, kmetovalci itd. te izredno ugodne prilike, svinjske kože dobro v denar spraviti, hitro poslužijo. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 99: (Andrej J. iz P.) Odkar je prinesel Vaš cenjeni list neke notice o umetni valilnici, ne gre ta stvar moji ženi več iz glave. Ker prebivamo blizo večjega mesta L., zato si obeta žena veliko od tega aparata. Jaz pa nimam takega ognja; ker bi pa ženi rad ustregel, zato prosim: 1. Kje bi si mogel ogledati umetno valilnico, da bi ne bilo predaleč od Ljubljane. 2. Zelo bi bil hvaležen, če bi mi hoteli povedati glavna navodila, rekel bi, nekak „dnevni red“, po katerem se je treba ravnati a) pri valjenju samem, b) pri umetni vzgoji po zimi izvaljenih piščancev. Odgovor 99: K 1. Umetno valilnico ima blizu Ljubljane samo gospod Anton Koblar, dekan v Kranju, kolikor je nam znano. Prijazni gospod Vam jo bo gotovo z veseljem pokazal. K 2. Na to vprašanje nismo v stanu odgovoriti tako na kratko, kakor je navada na tem mestu, zato posvetimo zanimivemu predmetu raje nekaj prostora mej glavnimi članki. Čitajte članek „Umetno valjenje in reja piščancev po zimi". Vprašanje 100: (R. Ž. v B ) Katera dela lahko izvršim pred zimo v mojem sadovnjaku ? Odgovor 100: Vsa drevesa lahko obrežete; pri tem pa morate posebno gledati, da odstranite vse suhe ter one veje, ki se križajo ali ki so pregoste, da pride več zraka in svetlobe v krono ter da se eno ob drugo ne drgnejo. Če nastanejo prevelike rane, je te gladko obrezati ter jih namazati z mešanico ilovice in apna ali s stanjšanim terom. Votle dele je zaliti s cementom ali jih zamašiti s primerno debelim lesnim koščekom in tega še s cementom zaliti. Da se odstrani mah, pomladi kožo ter pomori vse mrčese, ki bi pod kožo prezimili, je namazati celo deblo vsaj do krone z mešanico 2 delov apna, 1 del ilovice ter en del kravjeka ali modre galice. Če je modra koža stara, se jo mora najprej s strgulčico od-strgati in potem še le namazati. V ta namen se lahko porabijo tudi posebne dratene krtače. Jako važno delo je tudi še pred zimo ozemlje približno en meter ckolu debla zrahljati ter nato gnoja natrositi ali pa ga podkopati. Do spomladi izpere voda vsa hranila iz njega ter jih spravi do prave globine, tako da more drevo takoj spomladi okoristiti se teh hranil. Vprašanje 101: (B. R. v M.) Je res, da se z oljem lahko odstranijo razni deli kakor n. pr. prah, oglje itd. iz očes? Odgovor 101: To sredstvo je že nek angleški zdravnik priporočal, ker se baje prav lahko take stvari iz očes spravijo. Tudi pri vnetju očes se to sredstvo s posebnim vspehom porablja. Če toraj oči rudeče, se namažejo vsi oni deli ali celo oko s finim oljem. Pripomniti je pa, da se mora v te namene rabiti le popolnoma čisto, zdravo oljkino olje. Vprašanje 102: (K. Š. v M.) Kaj je bolj redilno, kuhano sadje ali pa kuhan krompir? Odgovor 102: Vsekakor sadje, osobito boljših vrst. Tudi je kuhano sadje lažje prebavljivo in ne teži tako v želodcu. Sadje pospešuje tvoritev krvi in kosti ter deluje razburljivo na možgane. Vprašanje 103: (Ž. J. v K.) Kdaj in kako naj se trte obrezujejo? Odgovor 103: Tozadevni odgovor dobite v tem listu pod naslovom: „Obrezovanje trt". Vprašanje 104: (R. A. v Š-ah). Ali je kaka slovenska knjiga, ki obsega izvršilni zakon z obrazci, ako je, kje se dobi in kakšna jej je cena? Odgovor 104: V slovenskem jeziku je izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani lani knjigo: Izvršilni red z dne 27. maja 1896, drž. za k. št. 79, uredil g. Ivan Kavčnik, č. kr. sodni tajnik. Izdaja je prirejena zelo pregledno in natančno, ter ustreza vseskozi. Naročili naj bi knjigo naši denarni zavodi, kojih tajniki naj bi jo prebirali, da bi se vedeli ravnati v slučaju potrebe. Obrazcev izdaja sicer nima, ali spreten tajnik znal bode ob roki navedene knjige sam sestaviti potrebne vloge, osobito potem, ko bode uže dal na zapisnik katero izvršilno prošnjo. Večje in zamotane zadeve pa izročajo zavodi itak odvetnikom. Dobi se knjiga v knjigarnah za 7 kron. Trgovina in obrt. Trgovina. Trgovske novice. Svetovni pošt n ikon g-res zboroval bode pričenši z 21. aprilom 1904 v Rimu. Trajal bode približno 45 dnij. Trgovska pogodba z Italijo se ne bode več v dosedanji obliki ponavljala marveč, sklenil se bode za sedaj ednoleten provizorij. Obrt. Obrt In konfekcija. Odposlanstvo črevljarskih zadrug iz Nižjeavstrijskega, Moravske, Slezije in Gornje Avstrije podalo se je k min. predsedniku in k trgovinskemu ministru. Opozarjalo je oba na kvarljivost konfekcije za obrt, ter jima pokazalo nekaj slabih izdelkov iz črevljarskih tovarn. Min. predsednik odgovoril je, da se pripravlja sprememba obrtnega reda, ki bode deloma ustrezala izraženim mu željam, trgovinski minister pa je rekel, da se je oddaja naprave potrebščin za pošto na malo obrt dobro obnesla, ter obljubil, da deluje po moči na to, da se čim največ dobav za armado izroči obrtnim zadrugam. Odposlanci so opozarjali nato, da na Nižjeavstriskem oddaje dežela pa tudi mesto Dunaj po možnosti vse dobave obrtnim zadrugam. Priporoča se: Ki"Su"S Skoditm In itoškodhl zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ijiibljiina, Medju to vil hiša. Najbolje istersko vino znano, v Tinjanu. Kdo hoče to izborno kapljico kupiti, naj se obrne direktno na „Tinjansko društvo za štednju i zajmove* ali pa na upravitelja tega društva gosp. Šime Defar v Tinjanu. Plahte za konje. SS.tlS iskali dobrih plaht za konje Doslej so preplavljali naše kraje dunajski židovski prekupovalci, ki so sicer prodajali cene plahte, toda jako slabe kakovosti, kajti taka plahta v kratkem razpade. Jako dobre plahte, iz prave volne, rabijo v naši revni Valaški in vsak kmetovalec je dolžan, kadar kupuje plahte, da kupi domače blago, in tako podpira naše revne brate na Valaškem, Glavno zalogo teh plaht iz čiste volne ima društvo „Hospodjir“ v Hustopečich v Bečvom Pišite za cenik. 120.000 amerikanskega rožja lili l/llinif« debelih za suho cepiti rip. Kiuuiu portalis 45 cm do]ge_ ima[n na prodaj 100 kom. za 83 kr. ali 10.000 83 gld. Dalje 15 000 divjakov ali korenjakov (rip portalis), nekaj posebno močnih. Kdor bi potreboval za matičjake, naj mi naznani ali hoče imeti skopane v jeseni ali spomladi. Cena I. vrste za 100 kom. 2 gld , II. vrste 1 gld 70 kr. Pri vsakem naročilu je poslati nekaj are. Pošiljatev po dogovoru Pošilja se samo v okužene kraje, Martin Zlodnjak, posestnik v BodkovcI, z. p. Juršinci. ZADRUGA Mlekarske zadruge in surovo maslo. Culi smo vprašanje, kam da se hi oddajalo surovo maslo, če bo na Slovenskem vedno več mlekarskih zadrug? V tem vprašanju tiči strah, da ne ho odjemalcev za surovo maslo. Ta strah je pač popolnoma prazen. Do zdaj še za domači trg skoraj nimamo dosti surovega masla — toraj nam za izvoz za sedaj ni treba skrbeti. Ko pa pride in naj le kmalu pride oni čas, ko bodo slovenske mlekarske zadruge toliko surovega masla delale, da ne bo mogel več domači trg vsega rabiti, takrat pa bomo izvažali. A kam? Največ surovega masla rabi Angleška. V letu 1901. pridelala je sama 85 milijonov kg — vrh tega pa so oddale na Angleško: Danska 75 milijonov kg. Francoska 15 milijonov kg, Avstralija 15 milijonov kg, Holandija 15 milijonov kg, Rusija 13 milijonov kg, Švedska 10 milijonov kg, Nova Selan-dija 9 milijonov kg, Kanada milijona kg, Severna Amerika 6 ^2 milijona kg, Belgija 4 milijone kg in Nemčija D/2 milijona kg. In Avstrija ? ; Nič! — in ravno toliko slovenske pokrajine. Pa tudi druge države kupujejo surovo maslo. Ni se nam torej treba bati, da za slovensko surovo maslo ne bo odjemalcev. Smisel našega kmetijstva za zadružništvo. Zopet so se zbrali neke nedelje popoludne sosedje v hiši, da bi se pri vrčku svežega piva po-razmenili nekoliko o dogodkih zadnjega tedna. Samo enega, ki ga še nikoli ni zmanjkalo v našem krogu, še ni bilo — Matije Na-prednika. Sicer je bil on vedno eden prvih mej njimi. Dokler pa ni bilo Matije tu, ni mogla priti govorica v pravi tek, saj je bil vendar ravno on središče vse zabave. Možje so se že nemirno premikali na svojih stoleh semtertje in obračali glave proti cesti, ki je držala proti vasi in se je videla skozi okno. Slednjič se vendar prikaže njegova postava precej blizo in malo trenotkov pozneje je stal v gostilniški sobi na sredi, od vseh veselo pozdravljen. „Glejte, ljubi sosedje/1 začne Naprednikov Matija, ko se je hrušč nekoliko polegel, „ravno pridem tam-le iz sosedne vasi, kjer smo ustanovili živinorejsko zadrugo. Je bil pač težek košček dela !“ „Verjamem, verjamem11, odvrne Traven, „res je težko kmeta do kake reči pripraviti, ker že tako in tako ve, da vse skupaj nič ne pomaga.11 „Nič ne pomaga?11 ponavlja zategnjeno Matija. „Kako pač prideš do te misli? Danes pač ni nobena skrivnost več, da mali mož ni kos konkurenci velikih podjetij. Ako hoče mali proizvajalec, bodisi kmet ali obrtnik še obstati naprej, tedaj mu ne ostane druzega, nego da se deloma odpove svoji samostojnosti in se zveže z drugimi tovariši svojega stanu, da si potom zadružništva kot del gospodarske družbe ohrani svoj obstanek. Nikdo pa zadrug tako ne potrebuje, kakor ravno kmečki stan, ki se zamore edino le na ta način rešiti sedanjega obupnega stanja11. „Hm, pojdi in poišči si kmetov, ki ti bodo to vrjeli. Vsak hoče biti kolikor moč samostojen in oni ki ima par vinarjev več v mošnji od druzega, ti že gleda po strani nekoliko manj premožnega11. „Vzrok temu je ravno to, ker kaže naše kmetijstvo mnogo premalo zadružnega smisla. Ako hočem biti odkritosrčen, moram priznati, da je zadružna smisel našega kmečkega ljudstva še na zelo slabih nogah. Naši kmetje se z malimi izjemami v globini srca še vse premalo zavedajo pravega namena in pravega pomena zadružništva.11 „Meni se zdi, da nam hočeš danes zopet enkrat levite brati11, opomni neki drugi. „Mar sem rekel kaj preveč? Ali ste morda vi kaj drugačni? Ali vam ne pravi vest, da moje besede zadevajo ravno vas? Edino, kar smo pri nas potom zadružništva dosegli, je bila Rajfeize-nova posojilnica. Toda predno se je ustanovila, koliko sem se moral z vami kavsati, predno se je po- arečilo prepričati vas o mnogih in velikih dobičkih, ki jih daje taka posojilnica ! Ali mora res vselej popred stiska potrkati na vaša vrata, predno se daste ganiti za kako stvar?“ „A, z rajfejznovko je bila pa druga11, se oglasi Robidnikar, „ta nam je vsem prav zelo prav prišla.11 „Ravno taka je z drugimi zadrugami, ki globoko posegajo v kmečko življenje. Danes morate že dovoliti, da se nekoliko pokre-gam nad vami. Kako težavno je bilo, ko smo hoteli pred dvemi leti ustanoviti mlekarsko zadrugo ? V vaši kratkovidni sebičnosti je sleherni mislil le na svojo trenotno korist, ne uvažojoč, da ako izpodkopava temelj zadruge, samega sebe oropava koristij. Veliko je bilo mej vami takih, ki so z mlekom doma slabo ravnali, mnogokrat celo posneto dajali v mlekarno in tako oškodovali zadrugo; po letu, ko so bile cene za blago slabe, ste mlekarno kar preplavljali z mlekom, po zimi pa, ko se mleko bolje spravi v denar, ste pa mleko obdržavali in ga za boljšo ceno raje prodajali drugam. In kaj je bila posledica vsega tega ? Da smo morali zadružno mlekarno zopet zapreti. Ali ni to gola brezumnost, blazno ravnanje! ? V takih okoliščinah ne more pro-spevati niti najboljša zadruga, kaj še-le taka, ki je šele začela. In kako je bilo, ko smo hoteli ustanoviti ognjegasno društvo? Ker je misel izšla od nas, ki stanujemo v spodnjem kraju, niso hoteli pristopiti zraven občani iz gornjega kraja. Nesloga, ta prokleta nesloga, ki razjeda kot dedno zlo že toliko stoletij slovanski rod, se kaže še v posebno veliki meri pri kmečkem stanu ter se ustavlja vsakemu prizadevanju, ki bi rado zboljšalo stanje kmetijstva. Le poglejte, kako pa drže drugi stanovi skupaj, kadar se gre za njihove stanovske koristi, kako drži skupaj trgovstvo, uradništvo itd.11 „Oho, zdi se nam, da imaš samo nas za take ničemnike!11 jih vpije več na okoli. „Ne, pri Mohamedovi bradi da ne! Vi niste nič slabši, pa tudi nič boljši od drugih. Z obžalovanjem moramo priznati, da pri mnogih zadrugah manjka pravega zadružnega duha, kadar velja pripraviti njihove ude do tega, da v svojem lastnem interesu žrtvujejo kaj za zadrugo. Najbolj nevarno pa je pomanjkanje zadružnega duha pri žitnih in drugih skladiščih. Ce tudi mora tako skladišče vplivati silno dobro na cene poljskih pridelkov, vendar se je bati, da utegnejo ona skladišča, kjer ni pravega skupnega duha čez kaj let služiti vse drugačnim namenom. Je pa tudi res, da naj se v krajih, kjer ljudje precej iz početka ne kažejo splošnega zaupanja do skupnega podjetja, vsaka ustanova rajše opusti, kajti če spodleti, potem je s smislom za zadrušnižtvo v dotičnem kraju za dolgo pri kraju. To smo doživeli pri nas, doživeli so tudi drugje11. „Matija, ti si vendar še vedno najbolj pameten mej nami11, reko nekateri sosedje; „zares je istina, kar praviš, zadružnega duha nam manjka, in ne samo nam, ampak veliki večini našega stanu. Toda prizadevajmo si, da se vsaj v naši občini v tem oziru spremeni.11 Da storite to“, konča Napred-nikov Matija, „gotovo vam ne bo na škodo.11 Vsem našim zadrugam. V četrtek, dne 10. decembra 1. 1903. vršila se bo izvanredna skupščina „Gospodarske zveze11. Kakor je z razpisa (v inserat-nem delu) razvidno, je na dnevnem redu te izvanradne zvezine skupščine prav za prav samo jedna točka i. s.: „Sprememba pravil v smislu revizijskega zakona.11 A ta jedna točka je tako važna in tolikega pomena za naše zadružništvo in posebno tudi za „Gospodarsko zvezo11, da pozivamo prav prijazno vse naše zadruge, naj se na vsak način naše izvanredne skupščine polnoštevilno vdeležijo i. s. po svojih načelnikih ali pa po pooblaščencih. Nedenarne zadruge t. j. kmetijska društva, mlekarske zadruge itd. pa še posebej pozivamo, da, ne samo, da se skupščine vdeležijo, temveč se je vdeležijo vsaka po svojem načelniku. S to izvanredno skupščino odpira „Gospodarska zveza11 pot onim spremembam, ki so postale za njo vsled revizijskega zakona potrebne, odpira pa tudi ob enem pot onim koristim, koje pričakujemo od revizijskega zakona za naše zadružništvo. Kakor smo že zadnjič omenili, storila je „Gospodarska zveza11 vse, da se morejo spremembe gladko z vršiti. Sestavila je pravila, ki v vsakem oziru odgovarjajo revizijskemu zakonu; izčrpala je pri tem do zadnje pičice vsa določila, koje ima omenjeni zakon glede zvezi-nega delokroga. Pravila so se predložila „Splošni zvezi11 na Dunaju v pregled in so se od tam dale v presojo minister-skemu referentu. In zdaj se predložijo izvanredni zvezini skupščini, da je odobri. Tu opozarjamo na § 22 al. 2. zvezinih pravil, ki pravi: Kadar se pa gre za spremembo pravil............., je skupščina le sklepčna, če je zastopana vsaj polovica vseh glasov, ki pristo-jajo zvezinim zadrugam11. ('e bi pa skupščina ne bila sklepčna, morala bi se sklicati druga skupščina, kar bi povzročilo nam in našim zadrugam nepotrebne stroške in bi se stvar po nepotrebnem zavlekla; ker bi krivda zadela samo le iste zadruge, ki bi se ne vdeležile zdaj razpisane skupščine, ponavljamo svoj poziv, da se naj zadruge skupščine polnoštevilno udeležijo. Novi člani „Gospodar, zveze66. Načelstvo „Gospodar, zveze11 sprejelo je v svoji seji dne 20. novembra t. 1. 6 zadrug — med temi 3 posojilnice — kot člane. „Gospodarska zveza11 ima sedaj 207 zadrug, med temi 121 posojilnic. Novoustanovljena hran. in pos. v Preski pričela bode v nedeljo dne 29. novembra 1903 ob 3. uri popo-ludne poslovati. Nova mlekarska zadruga. V Naklem ustanovila se je mlekarska zadruga, ki ima namen, ustanoviti mlekarno, kamor bodo zadružniki oddajali mleko, da se spravi v denar. V načelstvu so: Ivan Barle, posestnik v Naklem, predstojnik; Anton Poljšak, kapelan v Naklem, tajnik; Peter Jarc, posestnik v Strohinju, blagajnik. Nova posojilnica. V Preddvoru pri Kranju ustanovila se je dne 11. novembra 1903 hranilnica in posojilnica, ki je glasom sklepa c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dne 13. novembra 1903 že tudi registrirana. Udje prvega načelstva so: Matevž Jereb, župnik v Preddvoru, načelnik; Lorene Celar, posestnik v Tupaličah št. 9 ; Jožef Arh, posestnik v Tupaličah št. 12. in Jožef Stražnik, posestnik v Tupaličah št. 18. Pregled denarnega prometa „Centralne blagajne" za mesec oktober 1903. Predmet V 1 d g e K r e d i t 10 Denarni promet vloženo vzdignjeno izplačano povrnjei K h K h K h K h ' K Stanje 30. sept 1903 . . 2,724.933 37 — — 2,738.041 73 — — V mes. oktobru 1903 . 485 277 69 407.719 37 178.069 09 100.500 33 Skupaj . . . 06 — — 2,916.110 82 — — 17,829 670 38 Po odbitku 407.719 37 — — 100.500 33 — — Stanje 31. okt. 1903 . 2,802.491 69 1 — 2,815.610 49 — — lT,iLBZIi© izvanredni zvezini skupščini „Gospodarske zveze“ v Ljubljani registrovane zadruge z omejeno zavezo, v četrtek, dne 10. decembra ob 2. uri popoludne v dvorani Vospernikove restavracije na Turjaškem trgu (prej »Katoliški dom«). Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnji zvezini skupščini. 2. Izprememba pravil v smislu revizijskega zakona. 3. Slučajnosti. Izvleček iz pravil g 19.: Zvezina skupščina je občni zbor zadruge. Zvezina skupščina sestoja: 1. iz odposlancev Zvezinili zadrug, 2, iz Zvezinih trgovcev, 3 iz Zvezinih obrtnikov, 4. iz Zvezinili rednih članov. Vsako Zvezino zadrugo zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezine zadruge. Na isti način se udeležujejo Zvezino skupščine Zvezine podružnice in sploh vse kot člani vpisane juristične osebe. Vsaka Zvezina zadruga, ki je založila glavni delež prve vrste, ima na Zvezini skupščini za vsak naloženi glavni delež L vrste 5 glasov. Vsak glavni delež druge vrste daje zadevni Zvezini zadrugi na Zvezini skupščini jeden glas. Trgovskih deležev daje 10 obrtnih deležev 20, opravilnih deležev pa 50 po jeden glas. Na podlagi te vrste deležev zamore na občnem zboru tedaj le tisti zadružnik glasovati, ki ima svojih ali pa s pooblastilom v zastopstvo izročenih deležev toliko, da reprezentuje bodisi 10 trgovskih, 20 obrtnih ali 50 opravilnih deležev. Ta glasovalna pravica pa velja le z omejitvijo, da noben zadružnik na podlagi, trgovskih, obrtnih ali opravilnih deležev ne sme oddati več nego 2 glasova. Vsaka Zvezina podružnica ima kot taka na Zvezini skupščini en glas. F ZB E O- 3L E ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec oktober 1903. Denarni Hranilne vloge Posojila o > rreiemki izdatki promet — O > ti 1 m e vloženo vzdignjeno dano 1 vrnjeno K V K V K V K V K V K V j K | V Badema (za september) 6370 93 3510 69 9881 62 1000 1300 220 1238 65 63 , (za oktober) 8917 63 8912 04 17829 67 2196 05 — — 8912 04 3835 24 67 Beram Blagovica ? 4719 33 3790 8509 33 500 90 3700 113 Bled za blejski kot . . 9489 63 8292 — 17781 63 4070 — 1428 — 4864 — 1900 — 86 Bloke 17651 30 19457 97 37109 27 5913 79 10652 24 4410 — 500 — 294 Borovnica .... Buzet ? 9529 70 7343 90 16873 60 4388 — 1334 37 1800 — 1935 — 203 Cerklje . . . . . Cerknica ? 32315 95 25050 76 57366 71 15560 29 10609 86 8220 4740 540 Cerkno 38714 13 40991 49 79705 62 12208 — 10841 65 5972 — 1410 — ? Češnjica 12375 17 12491 41 24816 58 6210 — 1820 — 10620 — — — 141 Crnivrh 5987 36 4733 52 9467 04 3548 66 1253 40 930 — 520 — 163 Dobrepolje .... Dobrunje ? 46548 71 45071 39 91620 2940 10 18062 — 4766 38 32262 86 25952 — 530 Domžale (za august). 1524 08 1416 85 93 426 — 1217 89 100 — 657 20 — „ (za september) 3622 92 3712 76 7335 68 3050 — 3227 52 200 — 10 — — „ (za oktober) 4047 02 4190 79 8237 81 1412 — 1531 27 600 — 2360 — — Frankolovo .... 22076 27 21353 47 43429 74 1074 44 19662 66 953 — 723 63 138 Gojzd Gore ? 763 95 901 44 1665 39 457 — — — 300 — — — 50 Gorica cent. pos. . . Gorje ...... ? 16114 04 16028 59 32142 63 4154 66 8765 96 7201 11 4450 293 Horjul 63568 41 62380 25 125948 66 2893 33 31628 97 7679 17 7482 49 295 Hrenovice .... Idrija ? 2658 84 3261 67 5920 51 2384 80 85 — 376 45 107 78 193 Ig Izlake ? 6691 70 3909 35 10601 05 4325 _ 80 1320 786 169 Jesenice Kamnik ? 19961 14 19958 68 39919 82 9057 25 2929 94 10000 — 790 — ?+4 Kanal 14345 49 6475 97 20821 46 11477 — 1611 55 4860 — 606 — ?+4 Kandija Kazaze ? 34458 20 31469 63 65927 83 19491 90 12854 57 11500 — 5023 — 913 Košana 42078 90 38102 78 80181 68 1990 — 29514 92 7557 02 2849 70 362 Kranjska gora . . . 8329 28 5953 17 14282 45 2362 — 5842 13 5730 16 26 16 200 Križevci Laško ? 62845 49 60676 64 123522 13 40691 22 26548 54 28200 — 4593 — 182 Leskovec 3243 74 3261 72 6505 46 2949 — 1150 — 102 — 272 35 192 Leskovica .... Livade ? 3070 30 3409 77 6480 07 2892 2027 77 300 — 60 — 81 Ljubljana — ljud. posoj. 2308497 02 2299353 35 4607850 37 428799 56 216605 74 71624 87 26147 96 1606 Ljubno Loškipotok na Taboru ? 5055 24 7134 16 12189 40 2950 550 _ 4080 41 Marenberg .... 't Marezige Medulin ? 7469 37 8036 54 15505 91 3200 2585 34 4978 98 1322 54 288 Mengeš 13292 10 7203 93 20496 03 8995 — 5361 39 1650 — 1122 — 200 Metlika 71221 12 71342 77 142563 89 6845 10 63014 30 6150 — 2940 — 214 Mokronog .... 11113 27 11302 18 22415 45 1300 — 7754 22 440 — 2516 — 216 Mošnje 7593 07 7031 12 14624 19 452 — 2277 30 4640 — 660 — 123 Naklo Osap ? 66 20 40 — 106 20 44 — 40 — — — — — 47 Pišece Planina ? 1687 57 533 60 2221 17 1000 100 420 680 93 Polhov-Gradec . . . 10292 54 8983 10 19275 64 3536 — 1837 67 3700 — 2350 139 Poljane (za september) . 15004 68 21017 25 36021 93 408 „ (za oktober). 40598 08 40472 06 81070 14 — — — — — — — 408 [ Pulj Kadeče ? 11190 15 7381 25 18571 40 2956 1400 90 3781 20 2240 25 449 Rečica Renče .... ? 9219 34 22687 81 31907 15 7422 55 9722 20 4700 — 1230 — 418 Ribnica Ricmanje ? 24134 18 22742 35 46876 53 6404 — 6771 06 15560 — 3230 — 259 Rob 7467 89 9855 35 17323 24 5295 1443 ! 50 3410 60 167 1 1X1 €> Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Roč ? Rova 5491 38 3521 03 9012 41 3632 30 1830 1640 1450 218 Rovte 5993 42 3877 20 9870 62 863 — 489 92 2350 — 1030 — 181 Selce 10337 47 7658 77 17996 24 6181 83 4094 41 3450 — 1700 303 Semič ? Senožeče 5555 17 5424 72 10849 44 4074 49 1150 592 283 Sevnica ? Sinčavas ? Skrilje ? Smlednik 923 76 921 GO 1845 36 849 60 16 Sorica 4254 22 4254 22 8508 44 725 76 1400 — 1500 — 1200 — 19 Srednjavas 25205 09 25889 60 51094 69 9089 18 8197 61 7270 — 9384 — 383 Staraloka 5128 01 3263 49 8391 50 4268 2737 04 500 300 — 222 Stari grad . . . . ? Stari trg 16902 54 15718 69 32621 23 12878 2880 1820 3400 548 Struge 3467 40 4607 05 8074 45 2043 67 1242 — 1100 — 1400 — 36 Sv. Ema ? Sv. Jakob ob Savi . . 5957 46 5906 28 11863 74 1825 600 660 133 Sv. Jurij ob j. ž 10196 57 9461 36 19657 93 9071 90 4816 47 600 — 480 90 172 Sv. Jurij pri Kranji. . ? Sv. Križ pri Kostanjici . 8438 64 8167 51 16606 15 5455 25 4970 45 3170 2093 12 ~H6 Sv. Križ pri Litiji. . . 5308 79 5825 88 11134 67 1646 69 1989 78 750 — 1510 ' 326 Sv. Kunigunda .... 3221 26 3392 30 6613 56 3145 32 1174 — — — * — 76 „ Lenart . . . . ? Šebrelje 3098 94 3094 53 6193 47 680 1295 83 305 61 717 30 96 Škocijan 7724 98 7717 17 15442 15 6210 75 4326 10 613 75 1384 —• 474 Škofjaloka 14412 24 10602 01 25014 25 9288 93 3770 — 3650 — — — 33 Šmarije 8502 42 8700 24 17202 66 3464 — 6274 29 250 — — 194 Šmartno 3227 83 2193 01 5420 84 1929 — 495 — 600 — 120 — 157 Šturije 4887 70 5294 70 10182 40 1774 78 1621 10 3490 — 1729 32 187 Št. Ilj pod Tur. (sept.) . 6402 60 4030 — 10432 60 3215 — 1793 33 2148 — — — 128 * * * n (Okt.) . 5532 74 5838 97 11371 71 1820 1844 17 908 04 1415 — 128 Št. Janž ? Št. Jernej 31953 64 32376 61 64330 25 16535 4197 86 5100 2388 480 Št. Peter 23400 — 13032 14 36432 53 6014 — 11365 35 1660 — 906 — 378 Št. Rupert 3330 08 2704 72 6034 80 2849 70 100 — 1600 — 400 — 195 Št. Vid 12320 85 14000 — 26320 85 8606 7036 08 2600 — 1270 — 385 Tinjan ? Tomaj 1824 31 2657 17 4481 48 470 1150 1320 345 Tomišelj 8001 49 7621 42 15622 91 4295 27 3916 81 3690 — 3264 — 405 Trebelno 5906 91 5876 75 11782 75 4512 80 2067 — 800 — 100 — 161 Trnovo 13453 97 14515 17 27969 14 8253 19 7481 12 4553 78 2475 60 674 Tržič 5438 93 4063 90 9502 83 4028 55 803 60 944 — 1278 90 126 Tržišče 2498 60 2677 17 5175 77 1568 — 510 42 450 — 910 — 97 Tunice 563 08 — — 563 08 30 — — — — — 100 — 45 Velike Lašče .... 3147 40 2306 70 5454 10 1257 — — 2300 — 100 — 58 Vipava 35764 01 37100 05 74664 06 8903 32 20024 30 15180 — 5715 — 1140 Višnjagora . . . . . 21851 51 21596 97 43148 48 13585 — 3:t99 32 6950 — 1324 52 292 Vojsko 1750 — 1802 11 3552 11 110 — 67 — 1735 11 40 — 28 Vrhnika 19494 47 16461 84 35956 31 11872 — 6315 31 3460 — 3530 — 204 Zagradec 4042 92 3278 30 7321 22 2538 3072 60 100 — — 89 Zatičina ? Zg. Besnica 1763 62 1575 44 3339 06 526 746 19 800 20 45 Zg. Tuhinj 801 01 841 35 1642 36 520 — 341 12 500 — 50 — 153 Žiri 23888 54 21834 28 45722 82 10341 6880 14 14880 — 660 256 Župa Raščane . . . P Žužemberk 9629 45 7189 07 16815 52 6754 50 854 05 1160 " 1119 57 203 - 349 — Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposiali sledeči zavodi: Skocijan,hr. in pos. (8. 11.) K 1160-— Zgornja Besnica, hran. in pos. (8. 11.) K 300 — Žužemberk, hr. in p. „ H 2000'_______ Cirknica, „ „ „ (10.11.) „ 8000 — Tunice> . » » „ „ 800'- Srednja vas, „ „ „ (11.11.) „ 3000' - Mokronog, okr. pos. n „ 800'— Šmartno, p. L. hran. in pos. (11. 11.) K 30001— Tržišče, hr. in pos. , „ 500-— St. Jur ob j. ž. hran. in pos. (11. 11.) K 1500-— Crni vrh, hr. in p. (11. 11.) K 1000,— Smlednik, „ , „ (12. 11.) , 290 — Št- Peter. » » „ „ „ 7000'— Sv. Križ p. L. hran. in pos. (13. 11.) K 600 — Zagradec, hr. in pos., „ „ 1200 — Češnjica, „ „ „ , „ 1000-- Gorje, n , „ (14.11.) „ 2000 — G°jzd. • „ „ , „ 350- Kandija, , , „ „ 4500'- Tržišče, , „ „ „ 300 — P. Gradec, # , „ „ 2300 — Vrhnika, n „ , „ , 4000-— Trnovo, „ , „ n 1000'- » » n n n 5200'— Rob, „ „ , (15. 11.) „ 2000-— Grnovo, „ „ „ , , 1000 — Žužemberk, hr. in pos. , „ 1000-— Vrhnika, hr. in pos. (17.11.), 3600 — Št. Rupert,, „ „ , , 1500'~ Selca, „ „ , , , 3000 — Cirknica, „ „ „ , , 3000 — Srednjavas, hr. in p. (18. 11.) , 1500 — Trnovo, „ „ , , „ 1000 — St. Jur ob j. ž., hran. in pos. (18. 11.) K 3000'— Dobrepolje, pos. „ , lOOO — Bled za blejski kot., hran. in pos. (18. 11.) K 6600-— Zagradec, hr. in p. (19. 11.) , 20001— Vrhnika, „ „ „ Laško, „ n , Trnovo, „ , , Mokronog, okr. pos. , Zagradec, hr. in pos. (20. 11.) Šmarje, „ , „ Radeče, okr. pos. „ Trebelno, hr. in pos. (21.11.) Skocijan, „ „ „ , Radeče, okr. pos. „ , Loški potok, hr. in pos. „ , Trnovo> » » , „ , Sorica, , ’ f » n » i Selca, „ „ . . Št. Peter, Št. Rupert, Pol. Gradec, Crni vrh, Trnovo, n 79 n n 2000 — 1000 — 1000 — 1000 — 700-— 2000 — 220"— 1500-— 1840'— 2000' — 4000-— »ne 1500" — „ , , 1116-69 » , „ 2600-— ,(22.11.), 5000 — „ „ 2600-- » n 2500'— » , 1000"— 1000'. Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockeran. ■E e e Tnjerji (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“. Trijerji za laneno seme, deteljo, rž, lečo in bob. Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev. Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti I Veliko naredi! Nizka cena ! Nad šestdeset prvih odlikovanj! 20112—i po orig. cenah. )k v Rmeriko! Y slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta proda se ali da v najem ob zelo ugodnih plačilnih pogojih več epih posestev z gospodar, poslopji. Pojašnjenja je dobiti brezplačno v pisarni gosp. m 3-3 dr. Gregcrin-a v Trstu Molino piccolo 7. II. ^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne ~«i prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, I., Franz Josephs-Ouai št. 13. (170)24—21 Zahvala in priporočilo!! Spoštovani gospod i. (no) 24-iu P Pieenli lekar „pri angel,ju“ v LjuMjani U. I ILvUll) Dunajska cesta. Po večletnej uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družili po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je Vaš živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem And. Kocjančič. P o d g o r a pri Gorici, dnč 13. julija 1902. 'jPiT Vsi kmetovalci sc lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce itd., obdržali zdrave, močne, ješče in debele, če se jim prinie-šuje k krmi Živinski prašek iz lekarne r^ioooi „pri Angelju“ Ljubljana, Dunajska cesta. En zavoj '/< &ž/ BO vin., 10 zavojev 4 K. Vnanja naročila po povzetju. Oojncuejsa iznajdba! Mlini za drobljenje „Hospodar" E?/ s stoječimi kameni A iznajdba češke industrije. Teče lahno. — Cena nizka. Dalje za zimsko dobo: stroj za otomiii ^ repe. 6 Stroj za ribanje repe. Reznica za krompir. Valaške plahte za konje A zarobljene, iz čiste, volne. ^ Zahtevajte cenik 1 Zahtevajte cenik Brusivo „Hospodar v Hustopečich u Bečvou, Moravsko. Uažne za posestnice l^onj! Velik vspeh, katerega sem dosegel lansko leto s prodajo vstrajnih najboljše vrste pri p. n. kmetovalcih, oskrbnikih veleposestnikih itd., o čemur mi je došlo več sto pohvalnih pisem in priznanj, dal mi je povod tudi letos zopet ponuditi konjske plahte izvrstne kakovosti: a) Gospodarske konjske plahte 145/195 cm komad gld. 2'10, par gld. 4-—. b) Sport-plahte (fine rujave volnene plahte) 125/185 cm komad gld. 3 80, par gld. 7‘20. c) Pivovarniške in montanske plahte (posebno dobra vrsta, garant, ovčja volna double) 135/195 cm, komad gld. 6-—, par gld. 11 50. Ako se vzame 6 parov, je dopošiljatev prosta. JfUjT" Ako hi kaka stvar ne ugajala, zavežem se vposlano svoto nazaj poslati. Reference in zopetne naročbe: knez Auerspergovo oskrb-ništvo, Vlašin (Češko), grof Kaunic-ova gospoščina, Ogr. Brod, grof D’ Harcourt-ovo gozdno nadzorstvo Dubnicz (Ogrsko), ravnateljstvo državnega posestva Mnisek (Češko), ustanovni urad Admont, cirkus Schuhmann in več sto drugih- Razpošilja samo proti povzetju ali predpošiljatvi zneska. $dolf Jalzr^ann posebna trgovina za poljedelske potrebščine. Dimej II./! Scbmelzgasse št. IZ. i" 3 jjUp* Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi *6asp. Zveza« po erlg cenah. "UB8J Popolne oprave za mlekarne na roko © • ® @ • ® ■ © Vse vrste slamoreznice lahko tekoče za na roko in do najmoč-I? nejših za na gepelj ali vodno moč v ve-jgliki izbiri priporočata Karol Kavšeka nasl. m Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. Tudi se dobijo po najnižji ceni vsi drugi poljedeljski stroji kakor: gepelni mlatilnice, reporeznice, mlini za šrotati in mleti, preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode in sploh vsa železnina. 190 x—7 Slovenski ceniki brezplačno. ’©•©•© • @ * © • @ Žive velike uharice volkove, medvede, divje mačke, ptice roparice, kakor vse vrste žive divjačine kupuje O. premio tvrdka za izvažanje žive divjačine, veletrgovina z živalimi. Dunaj V, Zentaeasse 48. v lastni hiši. 193 12—6 Ilustrovani Icupovalni ceniki z neobhoclno potrebnim svetovalcem za lovce in prijatelje lova brezplačno in poštnine prosto. „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1 naznanja svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthel-ovo klajno vapno. Naročila se točno izvršujejo! Nad 360.000 v rabi! _______________Nad 600 prvih odlikovanj! Zaloga za južne dežele: ----v Gradcu, Annensbrasse 26. zzzzzz prosim berite! prosim berite! 194 12-5 -----^ (Radovoljno ^am potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (f opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delovršbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola 3a sirarstvo v tfromerišu, Moravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton Spiska, 1. r. ravnatelj. id y cT i=> •n ti CD •ti O ca o PU CD v$e tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. KAROL POLLAK tovarna za usnje v Ljubljani plačuje trenotno 202 1—1 svinjske kože po 1 K 15 h ali krajcarjev kilo za lepo blago in 70 h ali 35 kr. za škarto, če se mu blago prinese v trgovino na Dunajski cc^ti j)i$. $t. 23. $treji za mlatiti * aw>. INajizvrstnejši in priznano najlholjši s patentova-nimi okroglimi in mazljivimi tečaji, na roko in na vitdl ali z motorjem, vitelji (kupje) za naprcgo, mlini za čiščenje žita, trijerji, •wsar~*~ j zd roškdDje _.S. ... ■ _ , J turšice, stroji za rezanico s patentovaj^;< mi in maz" reznice za repo, mlini za Šrot, parniki za krmo, Sledilne peči, obračljive sesalke za gnojnico in vse druge poljedelske stroje 200 8—1 plugi iz jekla, brane, poljski valarji, stroji za sejanje ,Agricola‘, amerikanski stroji za košnjo in žetev, za mrvo, deteljo lu žito, za obračanje mrve, grablje za seno in žetev. Preše za seno, slamo, vino, sadje in hidraulične preše. Mlini za grozdje, stroji za obiranje grozdja, mlini za sadje, brizgalnice za trte in rastline, priprave za sušenje sadja in prikuhe. izdeluje po naj novejši in poznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in zavodi za napravo plugov. Ustanovljene 1872. DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. 000 delavcev. Odlikovane 8 črez 500 zlatimi in srebrnimi Svetinami itd. Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmd. Izdajatelj: Gospodarska Zveza v Ljubljani, Odgovor«! urednik dr. Viljem Sehvreitser, odbornik Gospodarske Zve*« r Ljubiji rol, — Tiček Zadružne tiskarne v Ljubljani.