Leto IV.	Ljubljana, 13. januarja 1933
■p»»/dCM3«aMaMWMWiiniM«»n«',ip*»qffi8WMaB«r»MnwMMww»anwtnww«MwnaHwiMwnnM^	iiirtiiudiwnitHiiawiwt uwwiii'iiiitiitw'.tfiK^yjrv
Štev. I.
■ —Vlii'iJMiwi'.raowfci*-'
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.

Izhaja vsakih štirinajst dni ob četrtkih.	Naslov uredništva in uprave „Športni iist' Kavarna Evro ja, Ljublana bunajs'<a cesta, — izdaja-
r-iarocnirn,. cetuletno Dir. 15-, uoMetn.. Din 30' . celoletno Din 60'	ie*l za kor,zoraj .. -portnega lista'’Srečko Jeras. Odgovorni uie'ini -, Rajko Kös, Li pljana, Gledališka
Naročnina se plačuje vnaprej. -- Pošt. ček. rač. 11.6h6.	ulica 12. — Hskama ..Slovenija" ..-ostavnik P.. Kolman. Ljubljana, Ce! všks c. 6!
Za leto 19s3
čez noč smo stopili v novo leto, o katerem se je ugotovilo, da prične in konča na nedeljo. Pa tudi sicer se spodobi, da človek včasih pozabi vsakdanje podrobnosti in da odpre dušo in srce za višje misli. Po cerkvenem nauku imajo angeli um in prosto voljo, te-I lesa pa ne. Človeka je ustvaril Stvar-j nik po svoji podobi, dal mu je tedaj I telo in naložil, da stremi za popolnost-! jo duha in telesa. V človeških zadevah j se največkrat zgodi, da postanejo naj-i boljša stremljenja enostranska in da je : pravičnost napram eni nalogi krivična ! drugi in ne manj važni dolžnosti. Oni, j ki so poklicani skrbeti za dušno pašo, j preradi zanikujejo telo, drugim zopet I se očita — o tem se ravno ta čas di-! skutira —-, da hočejo iz ljubezni do telovadbe in svobode zanikati nebesa. Stvarnik pa, ki je postavil človeka krepko na noge, mu je dal ponosno obličje in mu dal zapoved, da gleda kvišku.
Preden je bilo Ministrstvo za telesno vzgojo naroda, je bil sport in je bila SK Ilirija! Mi se nadejamo, da bo ono novo visoko oblastvo narodu koristno. Svoje naloge bo moglo tem lažje in uspešneje vršiti, ker se pri svojem delu lahko opira na idealne in preza-služne športne ustanove, in če se bo nanje opiralo. Naj se zgodi karkoli, mi gremo naprej po poti, katero so nam začrtali naši visoki cilji.
Upravitelji države in naša javnost
so dosiej vse premalo upoštevali športna stremljenja in športne organizacije ter njih veliki pomen, njih vzvišeni poklic v razvoju naroda in človeštva. Svetovna zgodovina priča, da so ustvarili velike imperije samo narodi, ki so skrbno gojili športnega duha. Kadar se imperatorju postavi spomenik, sedi na konju, ne pa na konicah bajonetov.
. Kdor zanikuje sport v teoriji in v praksi, bo morda dosegel položaj priznane-I ga učenjaka ali gospodarstvenika, ne bo pa dosegel dostojanstva velikega moža in polnega človeka.
V starih fevdalnih časih je bila višja duhovna in telesna naobrazba privilegij aristokratov. Moderna, pravilno pojmovana demokracija je na široko od-I prla osnovne, srednje in visoke šole, j včasih tudi preširoko. Koristila in gre-j šila je v populariziranju umetnosti. Duh ! naših časov je storil, da so idealni borci položili temelje športni vzgoji širo-j kih plasti naroda, tudi brez zaslužene I in dolžne podpore javnih činiteljev. ! Odslej mora biti drugače, nego je bilo. i Naj pomeni to jubilejno leto preokret, ! naj bo ono začetek nove in boljše pe-1 riode, Mi hočemo, da se zavedata dr-! žavna uprava in vsa naša javnost: da i je športna vzgoja enako vredna in ; enako potrebna kakor je vredna in po-! trebna narodna šola in da ne gre pobirati davkov in taks, ne da se prime-j ren del javnih dohodkov nameni na-
I rodnemu sportu-	Milan Šuklje
Sport in šola
|aše naloge v novem letu
»Športni list« stopa v četrto leto svojega delovanja za širjenje športne ideje med Slovenci.
Kakor se čudno sliši, je res, da imamo za seboj komaj troje let dela in mnogo žrtev za povzdigo in procvit našega edinega slovenskega športnega glasila.
Ako bi kdo mislil, da tudi naše športno delovanje ali potreba po lastnem športnem glasiiu, ki bi vsestransko zastopal interese vseh športov in klubov — ni starejša nego tri leta, bi bil v zmoti.
Potreba po športnem listu se je porajala istočasno s športnimi povzdigi, naš slovenski »Športni list« je malone prav tako star kot organizirano športno delovanje.
Izhajal je pa v teku svoje dolge dobe v raznih oblikah, tudi lastniki so se menjavali, poizkusi so se vrstili, vsi oni, ki so se z vso ljubeznijo zavzemali za edino slovensko športno glasilo, so bili kmalu edini, da naša športna javnost vse premalo ceni svoje športno glasilo.
Naše športne instance so za procvit Športnega lista prav malo storile, ako bi bilo vsaj toliko aktivnega sodelovanja kakor je bilo in je pasivnega ali celo negativnega, potem bi bil danes Športni list lahko na višji stopnji.
Izhajal bi tedensko, in to redno, prinašal bi tudi aktualne domače in tuje športne posnetke, skratka: bil bi list, ki si ga vsi, prav vsi, želimo.
V novem letu, v novi dobi, ki naj zavlada, želimo prav iskrenega sodelovanja vseh onih, ki smo jih do sedaj zaman vabili v naše vrste, z nami naj sodelujejo, z nami bodo tudi lahko ponosni na uspehe, ki ob takem skupnem delu ne smejo in ne bodo izostali.
Predvsem želimo, da nam bo mogoče že v spomladanski dobi izdajati list tedensko in tako nuditi našim naročnikom vse ono, kar jim lahko nudi dobro informiran športni list.
Naši podeželski klubi naj imajo v Športnem listu svojega zagovornika, dolžnost vsakega kluba je, da ima svojega dopisnika, ki bi nas stalno informiral o hotenju in delovanju športnikov v posameznih krajih. Kakor bo nam dolžnost, da bomo posvečali vsem športnim panogam največjo pažnjo, tako mora biti dolžnost slehernega organiziranega športnika, da se zaveda, da je obstoj edinega slovenskega športnega glasila mogoč samo s sodelovanjem vse športne javnosti.
Mnogo je načrtov, ki so se in se bodo stavljali vsako leto v program, mnogo se jih izvrši, nekaj jih pa tudi odpade.
Za tekoče leto je naš načrt ta, da kličemo vsem, ki bi nam lahko pomagali: proč s klubaštvom, interesi Športnega lista so in morajo biti visoko nad klubskimi interesi.
Športni list mora biti glasilo športnikov, oni naj nas pa tudi v našem stremljenju po svojih najboljših močeh podpirajo.	Uredništvo.
Za današnji čas so pri nas pojmi o sportu v pedagogiki še zelo zaostali. V srednjih šolah so do nedavnega prakticirali vzgojno metodo, da je treba vsak pojav sporta med šolsko mladino krat-komalo zatreti. To udobnb metodo so pedagogi uresničevali z disciplinarnim redom, ki je grozil v vsakem drugem stavku s kaznimi. Kazni so se seveda tudi izvrševale, in sicer, ne da bi se bil kdo vprašal, ali se ne navaja mladina s tem k neiskrenosti in zahrbtnosti, ker se mora in hoče razgibati. To notranje hotenje se — hvalabogu — ne da zatreti z nobeno odredbo.
Na srečo so časi, ko se je mladina vzgajala na ta način, vendarle že pretekli. Posamezne pedagoge, ki tega še ne pojmujejo in hodijo še vedno po starem tiru, le obžalujemo; čas jih naglo odriva.
Na kongresu Saveza Športnih Save-zov je podal g. Vladimir Jankovič, nastavnik telovadbe v Zagrebu, zanimiv in aktualen referat o sportu v šolah, iz katerega posnemamo sledeče:
Nahajamo se v času, ko je športni pokret zavzel take dimenzije, da je brezpogojno postal velevažen činitelj za zdravstveni in socijalni razvoj naroda. Države ustanavljajo posebne, državne institucije, športne sosvete, zbornice in celo ministrstva, ki vodijo fizično vzgojo naroda.
Pa ostanimo pri šolski mladini. Nova smer v pedagogiki — delovna šola — hoče povzdigniti učenčevo splošno izobrazbo, pri čemur naj učenci sami sodelujejo na ta način, da razvijajo svoje lastne sposobnosti. To pomeni razvijanje deške osebnosti, njeno duševno, moralno in fizično oblikovanje. Dandanes ima šola nalogo, da naredi iz učenca človeka, sposobnega za življenje, za delo in nima več namena nuditi mu samo neko množino teoretične-I ga znanja.
Ravno na te življenjske temelje se ! opira zahteva po skladnem oblikovanju ! bitja, to je duha in telesa. To znači, da j telesno vežbanje ne sme škodovati ' umu in istotako duševno delo ne sme ; slabiti učencu fizičnega razvoja. Ako ; nikdar prej, sta v današnji življenjski i borbi zdravje in fizična odpornost pri-I jatelja vsakemu delavcu. Telesna vzgo-! ja v današnji šoli pa ne odgovarja navedenim zahtevam in željam, vrši se I na osnovi in po metodah, ki so jih ji sodobni pojmi o vzgoji že davno zavrgli. Sistem naše šolske telovadbe sestoji v glavnem v točno preciziranem gibanju — manjka pa prosto prirodno gibanje, ki ga prinaša in predvsem goji športni pokret. Šolska telovadba je omejena v fiziološkem pogledu samo na razvijanje posameznih delov telesa,
HC-.-nec fr eni j if mm e m spartii?
Po Ljubljani se zadnji dni, zlasti med I športniki, mnogo govori o končnem po-I m ir jen ju duhov v našem sportu, ki naj bi nastopili s tem, da se združita oba naša najmočnejša kiuba SK Ilirija in ASK Primorje.
Kakor je v takih primerih že običajno, se pojavljajo razne verzije in ; ugibanja, ki pa seveda nimajo še nobene konkretne podlage, ker še nihče točno ne ve, kako se je porodila ta lepa zamisel in kako bo oživotvorjena.
Tudi nam se še ni posrečilo dobiti I tozadevno zanesljive informacije in zato
i
o tem, za ves naš sport izredno važnim I in pomembnim dogodkom še ne more-I mo poročati nič točnega.
Eno pa lahko ugotovimo že sedaj, da bo vsa naša javnost, v prvi vrsti pa ona, ki ji je razmah slovenskega sporta pri srcu, z veseljem pozdravila konec tako mučnih v našem sportu tako škodljivih trenj med obema našima najmoč-I nejšima kluboma.
a ne zahteva in ne uri duševnih sposobnosti.
Pri prosti športni vežbi se posebno vidijo sledeče karakteristike vzgoje po-edinca: tovarištvo, vzajemnost, samodisciplina, vztrajnost in razvijanje duševnih sposobnosti posameznika. Prirodne kretnje ustvarjajo harmonično skladnost gibanja, uspeha in vsebine.
Šolsko telovadbo je treba poduhoviti, treba jo je napraviti bolj privlačno, zanimivejšo, skladna telesno-duševna vzgoja pa naj bo namen in osnova šolske telovadbe. Športne igre in tekme so zelo blizu učenčevi duši. Vsem je I znano, kako veliko je zanimanje zanje pri učencih. Ne slede samo športnim dogodkom doma in v državi, temveč imajo zelo pogosto kar internacionalen pregled. Njihove kritike in teoretično razpravljanje so največkrat izraz zdravega pojmovanja športnega pokreta. — Ravno ta živi interes mladine naj nam bo kažipot pri sestavljanju načrta za fizično vzgojo. Mnogo pomembnih pedagogov pravi, da je tista vzgoja najboljša, ki enostavno sledi vsem pokretom in interesom mladine.
Pri današnjem telesnem vežbanju razlikujemo dva izraza:	telovadba in
sport. Teh dveh pojmov — dasiravno sta pri nas dva tabora — ne moremo smatrati pri pravilni vežbi vsakega zase za samostojen vzgojni pojem. To sta dva nedeljiva sestavna dela, ki izpopolnjujeta drug drugega.
Športno vežbanje je službeno tuje v našem šolstvu in ga smatra naša šola za popolnoma negativno vzgojno sredstvo, ki škoduje duševnemu napredku mladine. To je prvi razlog, da se ne posveča sportu pažnja. Poleg tega ni
Kolb ■ Predalič
Ljubljana, Šeienbursova 6
V
nudi smučarjem, turistom športnikom
„Vse za zimo“
pr¥Ovrsine smuči športne delavnice
B. Kolb, Št. Vid-Vižmarje
Nizke cene
Kvalitetno
blago

nikogar, ki bi to izvrševal in ni prostorov, kjer bi se to vršilo. Manjkajo torej vsi trije pogoji. Rešitev bi naj bila sledeča: Treba je znanstveno premotriti vpliv sporta na vzgojo mladine in pri tej priliki vzeti v obzir znanstvena raziskavama, uspehe in organizacijo v drugih državah. Na temelju teh rezultatov bi se morala in se mora potem posvetiti večja pažnja športnemu vež-banju v šolah. Uvesti ga je treba v vse razrede srednjih in podobnih šol ter na vse visoke šole in univerze. Na šolah naj se organizirajo posebna društva za prosto vežbanje t. j. za igre in sport, prirejajo naj se tekmovanja, ki naj bodo izraz in merilo telesnovzgojnega dela posameznih zavodov.
Da se vse to lahko izvrši, moramo najprej vzgojiti dovolj številen kader nastavnikov. Naši telovadni učitelji so večjidel samo učitelji telovadbe, dočim spremljajo športni pokret površno, kvečjemu samo teoretično iz časopisov in knjig. Vstopijo naj v krog aktivnih športnih delavcev. Na ta način bodo mišljenja realnejša in za mladino koristnejša. Današnjemu stanju se ne čudimo, če upoštevamo, da so naši telovadni učitelji samouki, da nimajo strokovnih šol, kjer bi se mogli izobraževati za svoj poklic. Tudi njim je treba dati prilike, da se izpopolnijo in vsposobijo v svojem poklicu.
Drug važen pogoj so prostori. — Šole nimajo igrišč, a dvorišča služijo po večini za vse druge namene. Zastonj je naglašati, da je treba mladini sonca, zraka, vode, ako se ji ne da potrebnih prostorov!
S tem vprašanjem bi se moralo baviti društvo »Šola in Dom«, kajti zdravje mladine mora biti pač prva skrb staršev in šole. S pomočjo takih prostorov t. j. igrišč, kopališč, drsališč itd.. bi se mladina vse bolj navezala na šolo, vzgajala bi se in rastla bi pod nadzorstvom strokovnih športnih učiteljev, starši bi pa spoznali, da zdrav šport prinaša mladini pozitivnih vrednot.
Medtem ko se v drugih državah intenzivno dela za mladino, vodimo mi še vedno brezplodne teoretične razprave o osnovnih principih sporta in dvomimo nad nečem, kar je drugo že davno dognano in preizkušeno.
Vsa ta vprašanja bi se dala kolikor toliko urediti in popraviti tudi s privatno inicijativo — s pomočjo športnih društev — ob sodelovanju šole. Možno je to na več načinov, od katerih dva prinašamo:
Prvi način:
Pouk v sportu naj vodijo nastavniki telovadbe in sporta v smislu šolskih predpisov — a športna društva bi dala šolam na razpolago igrišča, kopališča itd. — nasprotno bi pa šola dala klubom svoje telovadnice v prostih urah in dovolila, da se udejstvujejo učenci kot naraščajniki v posameznih klubih.
S to rešitvijo bi bil storjen vsaj začetni korak.
Drugi način:
Dokler šole nimajo lastnih igrišč, kopališč in drugih športnih naprav, naj se športna mladina bavi s sportom v organiziranih klubih pod strogim zdravstvenim nadzorstvom. — V klubih naj se ustanove sekcije za naraščaj pod vodstvom strokovnjaka s pedagoškim znanjem. — Vse delo v klubih naj se vrši strogo v duhu državnega in narodnega edinstva, kar je sicer samo po sebi umevno. — Delovanje v klubih naj se vrši pod kontrolo učiteljev posameznih šol, ki naj skrbe, da vežbanje ne bo v kvar pouku.
To bi bile v načelu dve možnosti športnega vežbanja pri naših učencih. V vsakem primeru pa so važne tele točke:
1.	V učne načrte je treba uvesti športno vežbanje, to izvrševati na vseh naših šolah brez razlike in doseči obvezno športno vežbanje na univerzah. Učni načrt naj odkaže sportu in telovadbi vsaj 3 ure na teden. Kadar je le mogoče, naj se prenese šolsko telesno-vzgojno delo v naravo: kjer je na razpolago voda, naj se goji plavanje, v gorskih krajih naj se pozimi goji smučanje.
2.	Organizirati je treba tečaje za izobrazbo učiteljev telovadbe in sporta. Naše učiteljstvo naj se v splošnem čim-prej seznani z modernimi telesnovzgoj-nimi metodami.
Smučarske prireditve
Kljub slabim snežnim prilikam je delovanje klubov
razveseljivo
Klubski dan v Planici
V nedeljo, 15. januarja priredi Akad. SK s sodelovanjem SK Ilirije in Sm. ki. »Ljubljana« svoj klubski dan s tekmo na 16 km.
Pokroviteljstvo nad prvo in v tej sezoni največjo prireditvijo so prevzeli rektor univerze kralja Aleksandra g. dr. Slavič, g. Ante Gnidovec, predsednik ljublj. zimsko-sportnega podsaveza in preds. SK Ilirije g. ing. Milan Šuklje.
Tekmuje se po pravilniku JZSS.
Start je ob 10. uri zjutraj na spodnjem travniku pri kozolcu. Žrebanje je ob 8. uri zjutraj v gostilni pri kolodvoru. Prijave je treba predložiti komisiji pol ure pred žrebanjem. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri v Smučarskem domu SK Ilirije v Planici.
Smučarski teden v Ceiju
Agilni smučarski klub Celje priredi od 1.—6. februarja zanimive smuške prireditve, ki jih v naslednjem navajamo :
2.	februarja medklubska smučarska tekma 13 km, Celjska koča—Štore, za vse verificirane tekmovalce JZSS.
5. februarja. Dopoldne blagoslovitev in otvoritev nove skakalnice v Liscah pri Celju.
Popoldne medklubska skakalna tekma na novi skakalnici, odprto za vse tekmovalce JZSS.
Natančen popis tekem sledi.
Od 1. do 4 februarja. Smuški tečaj za že izvežbane smučarje pri Celjski koči. Tudi za začetnike lahek dostop do koče (iz Celja samo 1 in pol ure). Izhodišče smučarskih tur: Svetina, Sv. Kunigunda po krasnih terenih v Laško, Štore, Celje itd. Celodnevna oskrba v Celjski koči 35 Din. (Prenočišče, kurjava, prehrana 4 krat dnevno!) Sonce! Krasen razgled!
Od 1. do 4. februarja. Smuški tečaj za začetnike v Liscah pri Celju, idealni smučarski tereni, severna lega. Iz Celja samo 20 minut do pensiona Petriček v Liscah. Tu se nahaja novo zgrajena skakalnica ter manjša, primerna za začetnike v skakanju.
Prijava k tečajem je do 30. januarja. Tečaje vodi savezni smuški učitelj g. Ervin Gračner s pomočjo izvežbanih smučarjev.
Za dneve od 1. do 6. februarja 1933 velja polovična vožnja v Celje. V Celje se pripeljite brez vsake legitimacije s celim voznim listkom. V Celju obdržite vozni listek za brezplačno vrnitev in si priskrbite pri »Putniku« Krekov trg, potrdilo o udeležbi. Potrdilo (legitimacija) in ena vstopnica veljata skupaj samo 10 Din.
Celodnevna oskrba v raznih hotelih in pensionih znaša:
Hotel Union, hotel Evropa, hotel Pošta, hotel Skoberne, pension Stegu in Pension Petriček po 45 Din, Celjska koča 35 Din.
Tudi za cenejšo oskrbo v vseh navedenih hotelih in pensionih je preskrbljeno.
Odbor SK Celje si pridržuje v primeru slabih snežnih razmer pravico spremembe sporeda.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Današnji številki prilagamo vsem zunanjim naročnikom pošt. položnice z nujno prošnjo, da nam poštno-obratno nakažejo zneske za predplačila in zaostalo naročnino.
Redno in uspešno izdajanje lista zavisi od naročnikov samih, zato je njih prva dolžnost, da plačujejo naročnino, ki je v letošnjem letu znižana, v redu in vsaj za četrt leta v naprej.
3.	Izobrazijo naj se člani športnih društev za poučevanje mladine v sportu v klubih.
4.	Dovoli naj se učencem srednjih in drugih šol, da se udejstvujejo kot naraščajniki v tistih športnih društvih, ki jamčijo za izvajanja zgoraj naštetih predpisov.
To vse naj se uresniči iz razloga, ker je sport v svojem bistvu pozitivno vzgojno sredstvo, ki lahko koristi mladini, narodu in državi!
V Kamniku
Smučarsko prvenstvo ljublj. zimsko-sportnega podsaveza v kombinaciji v Kamniku.
Ljubljanski zimsko-sportni podsavez razpisuje za prvenstvo v kombinaciji za leto 1932-3,3 tekme, ki se bodo vršile 21. in 22. januarja v Kamniku po sledečem sporedu:
V	soboto, dne 21. januarja 1933 ob 15. uri smuški tek na 15 km s startom in ciljem v Kamniku (restavracija Rode). — Pravico udeležbe imajo vsi v JZSS verificirani člani, stari nad 18 let. Tek se ocenjuje posamezno in v kombinaciji.
V	nedeljo, dne 22. januarja 1933 ob II). uri dopoldne skoki za kombinirano tekmovanje. — Popoldne ob 14.30 konkurenčno tekmovanje v skokih — oboje na skakalnici v Kamniku.
Tekmuje se po pravilniku JZSS.
Prijavnina za tekmovalca znaša 5 Din. Prijave je poslati na predpisani tekmovalni prijavnici do 17. t. m. na naslov Ljubljanskega podsaveza. Naknadne prijave so mogoče le proti dvojni prijavnini do začetka žrebanja. Na prijavnici je potrebno navesti, v kateri disciplini bo prijavljenec startal.
Žrebanje za vse tekme se vrši v petek, dne 20. t. m. v Ljubljani ob 20. uri v damski sobi kavarne »Emona« pri podsavezni seji.
Obrazložitev proge pol ure pred startom.
Zdravniški pregled vseh tekmovalcev se bo vršil uro pred pričetkom tekme.
Darila: prvak v kombinaciji prejme naslov: »Smuški prvak LZSP v kombinaciji za sezono 1932/33«. — Prvi trije iz vsake tekme prejmejo darila (plakete, diplome). — Ako prejme tekmovalec že eno darilo v kombinaciji, ne more prejeti tudi darila za tek. — Prvi trije najboljši tekmovalci podeželskih klubov prejmejo diplome.
Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 17. uri v restavraciji Kumer v Kamniku.
Morebitne izpremembe bo vodstvo LZSP pravočasno objavilo v dnevnem časopisju.
Za event. prenočišča bo poskrbel SK Kamnik.
Prireditve pretekle nedelje
Preteklo nedeljo so se kljub slabim prognozam o snežnih prilikah vršile razne prireditve, tako v Mojstrani in Bohinju.
Smučarski dan v Mojstrani.
Smučarski tek na 12 km:
1. Jakopič Albin 51.25, 2. Klančnik A. 54.18, 3. Lakota C. 57.54, 4. Dovžan J. 59.00, 5. Rabič Maks 59.11.
Ob 16. uri je bila razglasitev rezultatov v hotelu Triglav. Del klubskega programa so preložili na poznejši čas.
Junior ji 7 km:
1. Rabič Miha 33.35, 2. Košir L. 34.15, 3. Klančnik Gregor 34.46, 4. Rabič Zdravko 34.47.
Naraščaj 5 km:
1. Klančnik Karel 24.56, 2. Rabič Lojze 25.19, 3. Čebašek J. 26.52.
Proga je tekla pod Možakljo, Boriče na Mlake ob Savi nazaj na Mojstransko polje, kjer je bil cilj. V vseh kategorijah je bil boj za prva mesta prav resen. Doseženi rezultati so pri letošnjem slabem treningu prav zadovoljivi.
Tudi Bohinjci so tekmovali.
Smučarski klub Bohinj je izvedel svoj klubski dan zaradi zelo ugodnih snežnih razmer v polnem obsegu, članov se je prijavilo na start 21, dece 34, naraščaja 22. Klubski prvak je postal Jože Podlipnik, ki je prevozil 12 km dolgo progo v času 1.40. Drugo mesto je zasedel Jaka Žen v 1:01.17, tretje pa Alojzij Odar v času 1:01.29. Deco in naraščaj je obdaril klub s številnimi praktičnimi darili.
Zanimanje javnosti pri obeh prireditvah je bilo kar najlepše.
LPismo iz Maribora
Maribor, dne 12. januarja.
Radi nepovoljnega vremena so morale preteklo nedeljo žal vse napovedane športne prireditve odpasti. Nameraval se je nogometni turnir vseh mariborskih klubov v korist akcije, toda ker so bila igrišča v obupnem stanju, bi obisk občinstva ne bil poseben in bi radi tega turnir ne dosegel svojega namena.
Za 6. januar napovedana sankaška tekma SSK Maribora je bila seveda tudi preložena za nedoločen čas. Enako tudi vse klubske smuške tekme, ki bi morale biti izvedene 8. januarja. Ker pa je včeraj vendar padlo pribl. 10 cm snega, je nekoliko nade, da se bo program Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza (zimsko-sportni teden od 15. do 22. jan.) izvedel v celoti. Na sporedu so smuške tekme na daljavo, skakalne tekme in mednarodno propagandno drsanje.
Lahki atleti se marljivo pripravljajo za bodoče sezono. Kot je znano, je glavna skupščina JLASa izrazila polno zaupanje in priznanje mariborskim klubom ter je tukajšnjemu poverjeništvu poverila izvedbo državnega Crosscountry prvenstva, ki bo 2. aprila. Predpriprave za to največjo 1. a. prireditev v Jugoslaviji so v polnem teku, pokroviteljstvo je prevzel župan Maribora g. dr. Franjo Lipold, mestna občina pa je dovolila denarno podporo. Sodelovanje so obljubili vsi pomembni jugoslovanski lahko atletski klubi.
Klubska tekma Sm. ki. Sv. Lovrenc.
Na Pohorju so bile snežne prilike 8. t. m. toliko povoljne, da je agilni Sm K Sv. Lovrenc mogel izvesti svojo klubsko tekmo. Udeležba tekmovalcev je bila zadovoljiva (17), startalo je tudi nekaj članov mariborskih klubov. Na lepi. ne pretežki 10 km dolgi progi so bili doseženi sledeči uspehi:
V	konkurenci za prvenstvo kluba: 1. Stolzer v času 45.50, 2. Jodl 46.47, 3. Kramberger 48. — Izven konkurence: 1. Škofič (Spd Mbr) 45.16, 2. Kö-nik (MSK (Mbr) 45.50. 3. Tischler (MSK Mbr) 46.20.
Favorita iz Maribora Jurič in Pri-veršek sta imela smolo ter sta morala na progi izstopiti. Organizacija tekme je bila v izkušenih rokah gg. Šilhan, Petrun in Prinčač.
*
V	zimsko-sportnem tednu, ki ga priredi v dneh 15.—22. januarja Mariborski zimsko-sportni podsavez, bo brez-dvomno najinteresantnejše propagandno mednarodno umetno drsanje. Nastopijo znani avstrijski drsalci, kot: prvak Štajerske Zettelmann, prvaka Gra-za v drsanju parov Jauernigg-Grandl, prvakinja Graza ga. Dietz poleg najboljših jugoslovanskih drsalcev Pola Schwaba, prvaka Jugoslavije, ge. Ka-drnka-Reichmann, prvakinje Jugoslavije, ter nadebudnih talentov Avčina in Thume iz Ljubljane. To bo prva drsalna prireditev v Mariboru in že danes vlada zanjo tako zanimanje, da bo drsališče na Treh ribnikih na dan prireditve gotovo nudilo impozantno sliko.
Drobne vesti
Hockey tekmi med Ilirijo in Telefon Club Roman (Bukarešta), ki bi se imeli vršiti 7. in 8. jan., sta bili odpovedani, ker ni bilo ledu. Romuni so se po gostovanjih vrnili skozi Ljubljano v domovino. V kratkem prirede naši hokeyisti par tekem z inozemskimi, avstrijskimi klubi.
Drsališče v Kamniku, ki ga oskrbuje kamniška mestna občina, je že dalj časa prav dobro in mnogo uporabljano. Športniki so poizkušali na dveh teniških prostorih napraviti umetno drsališče, kjer bi se v prvi vrsti gojil hockey. S tem prostorom pa za enkrat še ni nič, dobro bi pa bilo, da se i za hockey pobrigajo, ker ni misliti na uspešen razvoj nove panoge na omejenem prostoru, ki ga vzdržuje občina.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prihodnja številka izide v četrtek, 26. januarja. Zaključek redakcije je 24. januarja ob 20. zvečer.
Naše dopisnike iz vseh krajev naprošamo, da nam do 24. januarja zanesljivo pošljejo svoje prispevke, da jih zamoremo priobčiti.
Nogomet
JUGOSLAVENSKI NOGOMETNI SAVEZ.
Na XV. Red. God. Skupštini JNS-a koja je održana 18. dec. 1932. u Beogradu, doneto je rešenje o odigravanju prv utakmica za prv. države koje glasi:
Nacionalna Liga sastoji se iz deset klubova, koji su ove godine nominirani i to; HŠK Concordia, 1. HSK Gradjan-ski, HASK iz Zagreba, BSK, SK. Jugoslavija, BASK iz Beograda, SK Hajduk iz Splita, SK Vojvodina iz Novog Sada, SK Slavija iz Osijeka i SK Slavija iz Sarajeva. Za ovu godinu ulazi u nacionalnu ligu i jedanajsti klub, a to je po-bednik iz dveju kup utakmica medju klubovima SK Ilirija i SK Primorje iz Ljubljane. Na kraju odigranog državnog prvenstva iz nac. lige ove godine ispadaju tri kluba zadnje plasirana, i to automatski, a u buduće samo dva kluba. Na njihova mjesta, t. j. 9 10 dolaze prvaci A i B zona. Sve se utakmice igraju po duplom bod sistemu, te prema tome prvoplasirani klub je prvak države. Klubovi koji se nateču u nacionalnoj ligi ne učestvuju u potsaveznom prvenstvu, prema tome prekida se sadašnje potsavezno prvenstvo. Potsavezi održavaju kao i do sada potsavezne prvenstvene utakmice ali bez klubova u nacionalnoj ligi. Prvaci potsaveza po završenom prvenstvu potsaveza odigravaju po duplom kup sistemu eliminator-ne utakmice, čiji pobednik iz A i B zone ulazi kao 9 i 10 klub nacionalne lige. Teritorija cela države deli se u dva dela i to: A zona koju sačinjavaju ovi potsavezi: Skoplje, Niš, Kragujevac, Sarajevo, Novi Sad, Beograd i Veliki Bečkerek. B zonu sačinjavaju potsavezi: Ljubljana, Zagreb, Split, Osijek, Subotica i Cetinje. Prvaci tih potsaveza igraju po duplom kup sistemu utakmice, koje odredjuje JNS, prema teritorijalnoj blizini. Parovi se odredjuju sporazumno, inače žrebom, a grupaciju potsaveza unutar zona izvršiće JNS po sporazumu sa g. g. pretsednicima dotičnih potsaveza. Finansijski uslovi ostaju isti kao i u prošlogodišnjem prvenstvu sa izmenom da se procenat JNS-a koga je JNS smanjio od 5 na 3% ponovo odredi sa 5% od bruto prihoda. Propozicije za odigravanje ovih utakmica odredjuje U. O. JNS-a s tim da osnova bude sadašnje propozicije. Utakmice u nacionalnoj ligi počinju 1. marta a imaju se završiti do 1. novembra. Obavezan je odmor za klubove nacionalne lige od 15. jula do 15. avgusta po danu i u državi, dok van države i noćne utakmice mogu igrati. Potsavezi uredjuju svoje prvenstvo prema svojim prilikama, a prema Pravilima i Pravilnicima JNS-a s tim da u jednom razredu nernože bit; više od 10 klubova i da prvake svojih potsaveza imaju izbaciti do najdalje 15. jula. Broj klubova u razrede u potsaveznom prvenstvu odredjuju sami potsavezi i potvrdjuje U. O. JNS-a no kao što je rečeno da u jednom razredu nernože biti više od 10 klubova. Ovaj način odigravanja državnog prvenstva nacionalne lige utvr-djen je za vreme trajanja od 5 godina, a za promenu tog zaključka unutar tih pet godina potrebna je dvotrećinska skupštinska većina. Ukoliko učesnici tog prvenstva u nacionalnoj ligi žele bilo koju izmenu mogu to sprovesti putem skupštine nadpolovičnom većinom tih klubova učesnika. Stavlja se u dužnost novom U. 0. JNS-a da najkasnije do konca meseca aprila 1933. god. raspiše pokalni turnir po duplom kup sistemu za dosadašnje državne prvake uključivo HAŠK t. j. sveukupno šest klubova.
Smufši
ves
pribor za smučarje je najceneje pri
Državni nosomet
Ljubljana, 13. januarja.
Hermesov turnir za brezposelne nogometaše je od novega leta napredoval za doberšen kos. Ambicijozno sodelovanje klubov in večinoma dobre igre so našle mnogo odziva med publiko, tako da bo turnir precej dosegel svoj namen. Zabeležiti moremo naslednje nove rezultate:
Slovan:Korotan 3:0 p. f. — Hermes: Grafika 8:1 — Slovan:Grafika 3:1 — Jodran:Svoboda 6:2! — Hermes:Koro-tan 11:1 — Jadran:Grafika 3:0 — Svo-boda:Slovan 4:2.
Za prihodnji termin, 15. t. m. pre-ostajajo še 3 tekme: Jadran:Korotan,
Hermes:Slovan in Svoboda:Grafika. Prvo mesto in razpisani pokal bo dobil zmagovalec tekme Hermes:Slovan, oz. Hermesu zadostuje že neodločne izid. 22. t. m. se končajo tekme za brezposelne z nastopom reprezentance turnirskih klubov proti SK Iliriji.
V Zagrebu
je v finalu juniorskega ^prvenstva zmagal Gradjanski nad Haškom s 6:0. Na praznik 6 t. m. je Gradjanski zmagal nad osiješko Slovijo s 4:1, v nedeljo pa je igrala Viktorija s teamom LB razreda 3:1. Torej zelo skromen program za Zagreb. — Nekoliko živahnejše je bilo
v Beogradu,
kjer je gostoval na pravoslavni Božič zagrebški prvak Hašk, ki pa ni imel sreče. Prvi dan je podlegel BASK-u z 1:4, drugi dan je igral z Jugoslavijo 3:3.
Mednarodni pregled
Liiiü iišiM [ista 20
Telefon 34-19
Dunajska moštva so bila že od nekdaj čislana. Za oko dopadljiva dunajska šola, ki temelji na dobrem temeljnem znanju s primesjo izvirnih domislekov, si je utrla pot po vsem nogometnem svetu. Po zgodovinskem srečanju v Stamford Bridge so dunajska moštva postala še bolj popularna ter so za božične praznike in čez novo leto gostovala v najrazličnejših mestih Srednje Evrope. V večini slučajev so ta gostovanja končala z velikim uspehom za dunajski nogomet, bile so pa tudi tekme, ki Dunajčanom niso prinesle lavo-rik. To gre predvsem na račun prepogostih zaporednih tekem in so morali n. pr. igrači Admire nastopiti po izredno težki tekmi v Italiji, že naslednji dan v Parizu. Zakaj so dunajski ma-nažerji tako forsirali gostovanja, je značilno za profesijonalizem. Na Dunaju se odtegne za vsako tekmo na raznih davkih nič manj kot 40% in klubi le s težavo zmagujejo finančna bremena. Nekaj drugega je, če moštva gostujejo v inozemstvu. V blagajno pride dobra tuja valuta brez vsakega odbitka in pomeni vsaka turneja dobrodošlo sanacijo kluba.
Po uspešnem nastopu v Parizu, kjer je Admira porazila FC Torino z 2:1,
je sledil v Marseilleu poraz z 2:0 po Olympique. Neuspeh je izbrisal BAC, ki je porazil reprezentanco Marseillea prepričevalno s 5:1, malo prej pa je v Monte de Marsan premagal ondotno moštvo z 9:0. Vienna je premagala v Augsburgu močno enajsterico Schwaben s 3:1, WAC pa je po krasni kombinacijski igri odpravil reprezentanco Karlsruhe s 5:2. Austria se je morala težko boriti, da je zmagala Offenbacher Kicker s 5:4. Sportklub beleži same uspehe. Do sedaj je na turneji po Nemčiji zaznamoval same visoke zmage in je preteklo nedeljo odpravil mestno reprezentanco Hannovra s 4:0. Hakoah je v Lille proti SC Lille dosegla neodločen rezultat 0:0, dočim je Nicholson moral kloniti v Freiburgu ondotnemu teamu z 2:4. FAC je v Inomostu porazil Innsbrucker AC s 6:2. Prav pomemben uspeh je dosegel Rapid, ki se je pravkar vrnil s turneje in je na domačih tleh v Hiitteldorfu naprtil Rapidu Wieden rekorden poraz 22:0.
Po senzacijonalnem dvoboju Anglija : Avstrija so postala aktualna tudi gostovanja kontinentalnih klubov v Angliji. Dunajski Rapid bo gostoval prvi, in sicer 21. t. m. v Glagowu proti škotskemu prvaku Glaskow Rangers.
Italijanski nogomet je pričel novo leto s tremi internacionalnimi uspehi. Na isti dan je nacionalni team porazil v Bologni pred 35.000 gledaci Nemčijo s 3:1. V Monakovem je Lombardija zmagala nad Južno Nemčijo z 1:0, Piemont pa nad Južno Francijo kar z 8:2.
Madžarska moštva trenotno niso v najboljši formi. Poročali smo, da so o božiču zgubili skoro vse važnejše tekme v inozemstvu. Pa neuspehi trajajo še naprej: V Niirnbergu je zgubil Ujpest proti kombinaciji Nürnberg-F.rth z 1:3, Hungaria v Napolju proti Napoli FC z 0:1. Nemzeti je gostoval zmagovito v Smirni.
Rekordne številke iz Anglije. Na Angleškem so igrali vse tri božične praznike prvenstvene tekme, ki so bile navzlic slabemu vremenu izredno dobro obiskane. Na 10 tekem I. lige je prišlo 380.000 gledalcev, torej povprečno 38.000 na tekmo. Največ jih je imela tekma Ar-
senal : Leeds Utd v Londonu, ki je prinesla Arsenalu nepričakovan poraz 1:2. 55.000 gledalcev je gledalo v Birminghamu zmago Wolverhamptona nad Aston Villo 3:1. Na 11 tekem II. lige je prišlo 220.000 gledalcev, celo v III. ligi
Prvi domači izdelek!
je bilo ljudi.
pri nekaterih igrah po 20.000
Akademske smučarske tekme
v St. Moritzu
(Izvirno poročilo Športnemu listu.)
Obrnili smo se na tekmovalca gosp. Borisa Jenka, ki se je udeležil akademskega športnega tekmovanja v St. Moritzu, s prošnjo, da nam popiše uspehe naših akademikov v inozemstvu.
Naši akademiki-smučarji so odšli prav za prav brez pravega treninga v St. Moritz, zato moramo uspehe smatrati za povprečne; gotovo je, da bi ob dobri pripravi in treningu, ki so jih bili deležni ostali tekmovalci drugih narodnosti, znatno boljše uspeli.
Toda, naj nam pripoveduje g. Jenko.
Po stari navadi, češ, saj je še čas, se je od dneva v dan odlagalo vprašanje, ali pojdemo ali ne. Prošnje in intervencije tu in tam, prav poslednji hip smo zvedeli, da potujemo.
Banski upravi, ljubljanskemu županu, nekaterim institucijam in raznim mecenom se imamo zahvaliti, da je bila omogočena naša udeležba v St. Moritzu.
Zadnji dnevi pred odhodom so bili posvečeni smučem in drugim raznim pripravam.
Naš potni maršal je imel dovolj posla s potnimi listi in devizami. Dovoljenje JZSS za start v inozemstvu smo dobili.
Brvarju, našemu »specialistu za maže« smo poverili največjo skrb: maže; fantaziral je le o Oestbyju in Brathiju, Klistru in Skareju. Nakupoval jih je, nekaj so jih pa poklonili naši trgovci. Kako zelo so mu bile maže pri srcu, dokazuje, da je z njimi napolnil kovčeg do dostojne težine. Razumljivo je, da jih ni porabil sam — vsi smo jih rabili...
Sestali smo se nekako 20 minut pred odhodom vlaka, t. j. v ponedeljek, 2. januarja in se poslovili od številnih kolegov JASO (Jugoslovanska akademska smučarska organizacija), zastopnikov klubov itd. in ob 20.50 so krepki klici: smuk, smuk, smuk, oznanjevali, da se peljemo v prelestno Švico.
Tekmovalci smo bili sledeči:
Nani Bervar, ki se je udeležil 1928. olimpijade v St. Moritzu, 1929. tekem v Davosu, 1932. pa je tekmoval v Grin-delwaldu. Največji uspeh je dosegel brezdvomno lansko leto v tekmo na 50 km. V veliki konkurenci je dosegel 1. mesto in dobil prehodni zlati pokal Meinl-Herolda. Leta 1931. je postal tudi prvak savske banovine 1931.
Šramel Bogo je do sedaj vsa leta nepremagljivi državni prvak v skokih. Reprezentativno je zastopal našo državo 1. 1930. v Holm-Kolnu, 1. 1931. pa na tekmovanju Tise v Oberhofu. Ab-solviral je tudi 40-dnevni trening na Norveškem.
Bachier Leo, oficielni prvak ljubljanske univerze je tekmoval preteklo leto na mednarodnih akademskih tekmah v Grinewaldu.
Kukovec Robert je vsekakor specialist za smuk in slalom. Studira v Inomostu in ima največ prilike, da spoznava vse tajnosti in trike »rdečih vragov« Reindla, Lautschnerja in drugih. Postal je član njih kluba, akademsko smučarstvo zastopa tretjič.
Ljuban Mušič je najmlajši in morda najbolj talentiran član naše ekipe. Komaj 20 let star ima prvenstvo mariborskega podsaveza.
Šesti tekmovalec je g. Jenko Boris, in ker o sebi ni nič povedal, spopolnju-je uredništvo.
Ze leta 1924. je postal Jenko prvak Slovenije, leta 1929. je postal državni prvak na Pohorju. Našo državo je reprezentira! na Tisinih tekmah 1. 1929. v Zakopanih kot član vojaške patrole. Preteklo leto je tekmoval na akademskem prvenstvu v Grindehvaldu.
Potni maršal je bil akademik Rupnik Zdenko.
Brvar, Šramel in Baebler so absol-virali v tej sezoni tečaj srednjeevropskega prvaka Herberta Leupolda. Skoro vsi tekmovalci pa so izšli iz Han-senovega tečaja 1. 1928.
Po udobni vožnji in ob veliki pozor-
Kvalitetno blago
za zimski sport.
Smuči domače in norveške, tvornic Norge ski, Johansen & Nielsen, Marina Eriksen, Oslo. — Stremena in maže vseh vrst. — Ogromna izbira palic, volnenega blaga, samo iz najboljšega materijala, smuški čevlji običajni in specijalni modeli v licenci za Jugoslavijo:
Sigmund Rund, Hummel drsalke — sanke — vsa popravila.
S. BOREC d. z o. z., Ljubljano
s palači Ijublj. Milna iianiie in Bosposnetsiia cesta IV, delavnica.
Za zimska sporte samo najboljše blago s
IZ Z3ŠOŠ16 nudi vsem — tako
spc^fms ©prema kakor delavnice. — Specijalna
Postrežba solidna, in hitra.
Cene tostiasr&ncnel
Športniki
smučarji!
tekmovalcem kakor turistom — najveejo izbiro vse zimsko-tudi po več sto parov smuži v raznih dimenzijah iz lastna montaža robnikov „Kant“. — Specijalna delavnica za popravila.
Ä I DIM 5' ^ dr' 2 °* *• ^ubijana
r 11 '^1	Masarykova cesta št. 14
Lastnik Stana Špsrn
nosti carinskega osobja smo brez vsakih zaprek prešli mejo in se ob 7. uri zjutraj znašli v Inomostu. Na naše največje presenečenje smo videli, da kraj, kjer-bo v dobrem mesecu zimsko-sport- | ni center, nima snega ali pa tako malo, ‘ da je obupno. Naša Kranjska gora je bolj založena z njim. Prosti čas v Inomostu smo porabili za ogled mesta, ki je bilo še zavito v meglo, iz katere so se odražale konture nove skakalnice, ki ni bila še dograjena. Skoki na njej bodo možni do 70 m. Ob 9. uri smo prispeli v Daudek, kjer je nas in 16 parov smuči že čakal avtobus, ki nas je peljal naprej. Vožnja je bila krasna, planine so žarele v soncu, naša volja je stopnjevala v pre-šernost. Ob 12. uri smo dospeli v Schuz-Tarasp v Švici, a v St. Moritz okrog 16. ure. Diven je bil pogled na St. Moritz, razkošni hoteli, zamrzio jezero, na njem rdeč aeroplan, ki ga krmari zna- ’ menit letalec in s katerim se za bagatelo 60 frankov (preko 1000 Din) enkrat 1 dvigneš nad St. Moritz ...
Čakal nas ni nihče, ker niso vedeli, kedaj pridemo. Kasneje so nas nastanili v prvorazrednem Grand Hotel du Lac, ki je bil prav blizu starta in cilja. V hotelu šo bili nastanjeni še nemški, avstrijski in švicarski tekmovalci. Hotel poln internacionalnih gostov.
Slovita Renata Müller je odpotovala baš na dan našega prihoda. Pozornost , je vzbujal avtomobilski kralj Citroen s j svojim modrim avtom, ki je imel mesto : sprednjih koles dvoje smučk, mesto ; zadnjih pa tanku sličen pogon.
Življenje in vrvenje v St. Moritzu je uprav babilonsko. Vsi natodi so zastopani. Največ je seveda Angležev. Skijöring je tam najljubši sport. Hokeyska moštva Kanade, Avstrije, Čehoslovaške, Anglije in še drugih narodov so merila svoje moči. Kanadci niso z izjemo v Parizu izgubili nobene tekme, v pariškem timu so igrali tudi kanadci, tako, da ni bilo pravo razmerje moči. Svetovna prvakinja na ledu Sonja Heine je nastopila v stadionu ob silnem zanimanju občinstva.
čim smo zaznali za razdelitev tekmovanj, smo pričeli s treningom, da se navadimo in prilagodimo klimi, spoznamo snežne prilike itd. Ogledali smo si olimpijsko skakalnico, Šramel je poizkusil prve skoke — prve po letnem odmoru — opaziti je bilo nesigurnost, Kukec, naš up in nada v smuku je treniral ves dan na progi. V višini 3000 m je za smuk sneg slab in vožnja je zelo otežkočena.
Prvi dan, t. j. 5. jan. se je tekmovalo v smuku, nastopilo je okrog 150 tekmovalcev. »Rdeči vragi« so odnesli zmago, kot se je pričakovalo.
Rezultati so bili naslednji: 1. Leub-ner (Avstrija) 4.3.8, 2. Reinl (Avstrija) I
4.10.6,	3. Prince Alvaro de Orleans- ‘ Bourbon (Španska) 4.13, 5. Wolfgang (Avstrija) 4.13.2. Mackintosh (Anglija)
4.15.6,	32. Kukovec (Jugoslavija) 5.08. 66. Bervar (Jugoslavija) 6.28.4.
Proga je bila dolga 5 km in razmeroma lahko izpeljana. Start je bil na Fourela Schlatain (2877 m), cilj pa na Marguas (2250 m).
5.	januarja smo zvedeli za startne številke. Na 18 km tekmi smo imeli prilično smolo. Jenko 10, Mušič 15, Šra-mfe! 26, Bervar 29, Kukovec 52, Baetler 69. Startalo je 82 tekmovalcev. Start je j določen za 8.15, računali smo, da bomo |
vozil okrog 1,30. Proga je težka, viš. razlika nad 600 m.
Na dan tekme na 18 km je bilo ob startu —18 stopinj Celzija mraza. Naša ekipa je bila točno na mestu.
Za nas je bilo usodno mazanje smuči, imeli smo precej nizke številke, kar smo pridobili v bregu, smo zgubili v ravnini, premazati pa nismo utegnili.
Startalo jih je 82, na cilj pa jih je pnspeio 51.
Rezultati so biii 1. Sakshaug (Norveška) 1:09.36, 2. Holtzner (Italija) 1:13.36. 3 Reinl (Avstrija) 1:15.47, 11. Guttormsen S. Norveška) 1:20.22, 15. Bervar (Jugoslavija) 1:23.18. 16. Ertl (Nemčija) 1:23.19. 17. Baebler (Jugoslavija) i:24J5. 21. Šramelj (Jugoslavija) 1:25.54. 23. Jenko (Jugoslavija) 1:26.40. 25. Lantschner (Avstrija) 1:27.21, 26. Mušič (Jugoslavija) 1:28.02. 29. Kielland (Norveška) 1:28.44. 30. Kukovec (Jugoslavija) 1:28.56.
Vsi Fabjani, razen Holtznerja, lanskega zmagovalca, ki se je letos plasiral na drago mesto, so ostali za Jugoslovani.
Popoldne se je tekmovalo v slalomu in so pripustili k .startu le 30' prvopla-siranih od tekme v smuku.
Rezultati so bili: 1. Clyde (Anglija) 1:57.4, 2. Wolfgang (Avstrija) 1.58, 3. Lantschner (Avstrija) 2:06.4.
Med favoriti je bil diskvalificiran Reinl (Avstrija), ker je izpustil ena vratca.
7.	jan. so bile tekme štafet.. V zadnjem hipu so premenili progo, ki je bila tipično alpinska. Med tekmo je nastal hud snežni metež, ki je zelo oviral tekmovalce.
Vozili smo v višini 3000 m v temperaturi —20 stopinj C. Kakor smo imeli veliko upov prav za to tekmovanje, vendar nam ni uspelo.
Nastopili smo v postavi Bervar, Baebler, Šramel, Jenko, Kukovec^ rezerva Mušič. Takoj na prvem ovinku smo imeli že smolo — Bervar je zadel z nekim sotekmovalcem-Italijanom in zlomil okovje. Na srečo je bila pri rokah rezerva. Bervar je zamudil dobrih 5 minut, bil pa še povrh handicapiran, ker je vozili z drugo smučko, ki ni bila mazana za to progo.
Baebler je držal distanco, Šramel jo je nekoliko zmanjšal, leiikb je navkreber prehitel kar dva tekmovalca. Pri tem je ostalo in Kukovec je zavozil kot sedmi v cilj. Pri razglasitvi rezultatov pa smo zvedeli, da so nas diskvalificirali, ker menjava smučk ni dovoljena.
Rezultati štafet so bili: 1. Kanada (Mc Gill) 2:22.49, 2. Italija (Milano) 2:23.34, 3. Italija (Torino) 2:23.45. Naša štafeta je prispela na cilj kot sedma v času 2:35.09. Kot zadnja se je plasirala Anglija (Cambridge) v času 2:38,09.
Ako bi se Bervarju ne dogodil karambol, bi lahko računali na 3. ali 4. mesto.	(If^l
Ta dan je priče! v St. Moritzu mednarodni teniški turnir, ki se odigrava na kritem prostoru v dvorani. Udeležili so se ga med drugimi Borotra, Bru-gnon in Gramm.
Na zamrzlem jezeru se vrše priprave za velike konjske dirke, ki se pri-čno še ta mesec.
8,	januarja je tekmovanje doseglo višek v skokih. Izmed nas je nastopil samo Šramel. Začetek je bil določen za drugo uro popoldne, ves prostor je bil že mnogo poprej nabito poln občinstva.
, Izvrstna skakalnica je opremljena z ! vsemi modernimi pripomočki.
Sešli smo se s S. Gutormsnom, ki i je tu splošno priljubljen. Lani je bil tre-I ner JZSS. Naši kraji so mu ostali v naj-; lepšem spominu, pravtako tudi naši ! fantje, ki jim želi krepak »Smuk«, to je j pa baje tudi vse, kar zna ta simpatični i Norvežan — slovenskega. Vsi skoki so bili posneti za zvočni film. Starterju se je javilo 25 tekmovalcev. Norvežani so dokazali, da še vedno dominirajo tako i v stilu kakor v daljavi skokov. Oni so I zasedli prva tri mesta. Padajoči sneg je zastiral tekmovalcem pogled. Zaradi tega se jih je tudi kar šest ponesrečilo. Stanje vseh pa je po poročilu zdravnika povoljno. Najdaljši skok je izvedel Kiel-land 67, m a tudi Guttormsen (63 m) in Sakshaug (60 m) nista mnogo zaostajala. Naš edini zastopnik Šramel se je za I svojo letošnjo prvo tekmo dobro držal, j Pri prvih dveh skokih je skočil 35 in ! 44 m pri tretjem pa je zgrešil sled na zaletu, padel in zlomil smučko. Gledalcem je zastala sapa. Ko pa se je Šramel j dvignil, je bil deležen viharnega aplav-
za. Povprečna dolžina vseh skokov je je bila med 40 in 60 m. Izven konkurence so startali tudi Reymand, Bad-rutt in Giovanolli, ki so pač vajeni svoje skakalnice, a so vedarle morali kloniti pred severnjaki.
Rezultat skokov so bili: L Kielland 338.10 točke. 2. Guttormsen 423.80. Sakshaug 309.70, Reindl 297.20. Sramni se je s 191 točkami plasiral na 9 mesto.
V kombinaciji, to je slalomu in v smuku je zmagal Wolfgang (Avstrija) s 195.74 točke. Drugi je bil Clyde (Anglija) 195.59, tretji Leubner (Avstrija) 192.32. V teh dveh disciplinah so brez dvoma najboljši vozači Angleži in Avstrijci.
Naknadno so popravili rezultate teka na 18 km, so vsi jugoslovenski tekmovalci prišli za eno mesto naprej, torej Bervar na 14., Baebler na 16., Šramel na 20., Jenko na 22., Mušič na 25. in Kukovec na 29. mesto.
Zvečer je bil banket in razdelitev j daril, vse je poteklo v odličnem redu, j naslednje jutro smo se težko ločili od j St. Moritza in se odpeljali v domo-vino...
fabl€-tamiis turnir
i za prvenstvo dravske banovine in Ljubljane. — Velika udeležba tekmoval-
i	cev. — Odlični
V dvorani OUZD se je 7. in 8. t. m. igralo za prvenstvo dravske banovine in Ljubljane. Prijavljenih je bilo 8 igral-i cev Ilirije, 6 Hermesa, 4 Poštari, Zagreb, 3 Mura, Murska Sob., 3 SK Cepin ; in 1 Makabi, Zagreb. Poleg tega 6 igralk SK Ilirije, 1 Mura, 2 Hermes, 1 Cepin j Prvi dan so se vršila tekmovanja mo-; štev in sicer Ilirije, Hermesa, Mure, I Poštarjev in Cepina. Zmago je odneslo i moštvo Mure kljub handicapu, nastopila sta le dva igralca, tretji namreč ni ; dospel, in odločila vse igre v svojo ko-S risi. Sledi Ilirija z enim porazom, vendar pa beleži lepo zmago nad Poštarji, ki so bili drugi v državnem prvenstvu. Trije je Cepin, ki je le s srečo zmagal i nad enakovrednim Hermesom. Naslov j prvakinje v singlu dam si je priborila j državna prvakinja Worm (Ilirija), za 1 katero ni mnogo zaostajala Gerzinič Neda (Ilirija), ki je v finalu že vodila z ; dvemi seti. Ostala mesta so zaposedle ; Cimperman (M.) in Gerzinič Hani (Ib), i V mixed double so se srečali v finalu 1 lanskoletna državna prvaka Löwe-Gerzinič N. (Ilirija) in letošnja državna prvaka Weissbacher-Worm (Ilirija), ki sta tudi sigurno zmagala. V double dam ; je zmagal par Gerzinič Neda-G. Hani (Ilirija) z veliko težavo nad parom Cim-perman-Kunštek (Mura-Cepin). Velik ' napredek so pokazali tako Ilirijani kakor tudi Hermežani v doublu gospo-; dov. Ze v predtekmovanjih sta par ’ Weissbacher-Žiža (Ilirija) eliminirala j odlični zagrebški par Weiller-Alič. Par Nemec Janez-Nemec Ludovik (Mura) je pa porazil državne prvake Antolko-vič-Domines (Poštar) in v finalu tudi par Weissbacher-Žiža, katera zaradi utrujenosti nista mogla predvesti dobre igre. Za glavno tekmovanje single gospodov se je prijavilo 22 tekmovalcev. Že v predtekmovanju so nastala presenečenja. Weissbacher je porazil lanskega državnega prvaka Weillerja (Makabi), lanski banovinski prvak Gerzinič (Ilirija) je izgubil proti Antolkoviču (Poštar). V finalno tekmovanje, ki se je odigralo po sistemu na točke so se
uspehi Ilirijanov
j plasirali: Nemec Janez, Nemec Ludovik, Weissbacher in Antolkovič.
Nemec Janez-Nemec Ludovik 3:0 i par forfait.
Nemec Janez-Weissbacher 21:17, j 19:21, 25:23, 21:16.
Nemec Janez-Antolkovič 12:21, 21: j 18, 22:24, 27:25, 10:21.
Nemec Ludovik:Weissbacher 18:21. j 21:16, 21:15, 18:21, 6:21.
Nemec Ludovik: Antolkovič 21:12, j 21:14, 21:12.
Weissbacher:Antolkovič 21:16, 21:
! 18, 21:16.
Ker sta Nemec Jan. in Weissbacher imela enako število točk, se je morala borba za prvo mesto ponoviti. V tej igri, ki je bila najlepša na turnirju in ki ! ni nič zaostajala za igro Lauterbacha ; in Kolara (Češka repr. igralca), ki smo ju videli prošlo leto, je zmagal Weissbacher z 21:10, 20:22, 21:17, 21:10, ter s tem postal prvak Ljubljane in dravske banovine in prejel prehodni pokal. Zanimivo je, da se Nemec Ludovik in Antolkovič nista mogla ugodneje plasirati, čeprav sta na državnem prvenstvu dosegla 3,- oz. 4. mesto. Odlikuje se Weissbacher predvsem z napadalno igro, kakršne nima noben drug igralec j v državi. Ne mnogo slabši je Nemec ! Janez, ki ga odlikuje premišljena igra,
! vendar pa njegova drža loparja ni posebno priporočljiva. Tretje in četrto mesto sta zasedla Nemec Ludovik in Antolkovič, ki sta pa zelo defenzivna igralca. Poleg teh igralcev je treba še omeniti igrače Löwe in Žiža (Ilirija), j Drofenik (Hermes) ter Alič (Poštar) in I Weiler (Makabi), katerim manjka pred-i vsem dober stil in večinoma tudi ruti-I na. Na podlagi tega prvenstva je sa-I vezni kapetan imenoval reprezentanco j za svetovno prvenstvo v Badnu, ki se ; bo vršilo konec januarja. Našo državno I ekipo tvorijo:	Maksimovič, Heksner
; (oba Sombor), Weissbacher, Nemec j Ludovik in Antolkovič ter Wormova i (Ilirija).
V MBKIBOMl
j> V'
Doif ©l&tne izkMStiie ir Izdelavi!
Smučarske obleke in volnena
©PFfittlll CpuJoverJis sviterjl, sfoackerl! Itd») najboljša in najlepša pri tvrdki
M. V. VEZJAK,
Maribor, Vetrinjska ul. 17