Pľepľečevanje bolnišničnih okužb na Onkološkem inštitutu Ljubljana Daľija Musič Povzetek Bolnišnične okuŽbe so okuŽbe, ki nastanejo med biva4jem v bolnišnici in so posledica opustitve temeljnih načel bolĺrišnične higiene pri izvajanju zdľavstvenih aktivnosti. Žrwę bolnišničnih okuŽb so lahko bolniki in zdravstvęno osebje. V bolnišnicah se vsakodnevno soočamo s problemom pojavljanja in šiľjenja bolnišničnih okuŽb. Nov koncept preprečevanja bolnišničnih okuŽb tęmełi na sodelovanju med različnimi disciplinami in strokami, medtęm ko ostajata skrb in odgovornost za preprečevanje prenosa bolnišničnih okużb nalożena slehernemu zdravstvęnemu delavcu, ki nudi zdravstveno oskĺbo. Sodobni sistem nadzora bolnišničnih okuŽb ter1a zgodnje prepoznavanję bolnišničnih okuŽb, dobľo laboratorijsko diagnostično podpoľo in učinkovit mĺeźni sistem obveščanja, ki bo zagotavljal ne le spremljanje in nadzor bolnišničnih okuŽb, temveč bo znal posľedovati bazi učinkovite akciiske nairte za ukrepanje. Prispevek je poskus prikaza ľazseŽnosti problema bolnišničnih okuŽb pri bolnikih, obolelih za rakom. Uvod oktobra 2001je na onkološkęm inštitutu Ljubljana potekala enodnevna pĺesečna raziskaya bolnišničnih okužb, ki je potekala v okviru Nacionalne prevalenčne raziskave bolnišničnih okuŽb po naročilu Ministĺstva za zdravje RS in pod okĺiljem Inštituta za varovanje zdravja RS. Namęn raziskave ję bil ocęniti prevalenco in tvegarle bolnikov za bolnišnično okuŽbo v času bivanja v bolnišnici, pľidobiti podatke o najpogosteję izoliranih bakterijskih povzľočiteljih bolnišničnih okuŽb in vpogled v predpisovanje antibiotikov pri zdravljenju okuŽb' Potek ľaziskave Na dan raziskave je bilo na onkološkem inštitutu Ljubljana hospitaliziĺan1h 27l bolnikov naslednjih starostnih skupin; 45,8% starih od 46 - 65 let, 28,0 % starih od 66 do'l5lęt, l4,4 % starih do 45 let in 1l'8 % starih več kot 75 1et. Vsi bolĺiki (99'6 %) Daľíja Musič' viš. med. ses., spec.pedngog on ko lo ški inštitut Lju b lj ana 70 Íazen enęga so bili sprejeti z diagnozo neoplazme. Do dneva raziskave so bili bolniki vpovprečjuhospitaliziĺani9,4dnl,odtega 40,2%bolltkov do2dn| I4,8%ođ3-6dni' 22,l % 7 - 14 dni n 22,9 % bolnikov več kot 14 dni. Stľuktuľa sodeĘočih bolnĺkov Med hospitaliziĺanimi bolniki so bili naslednji deleŽi bolnikov s povečanim tveganjem za bolĺrišnično okuŽbo: 54,6 % bolnikov je imelo imunsko okvaro, 26,2% jih je bilo operiĺanih v mesecu pred ľaziskavo, 5,2%je bilo obolelih za sladkoľno boleznijo in 1,8 % bolnikov je bilo z implantiranim vsadkom. Pľevalenca izpostavljenosti invazivnim posegom v tednu pred raziskavo je bila nasledĺ{a: - V EIT je imelo 40 % bolnikov vstavljen centralni tilni kateter, 80 % periferni Žilni kateter in 60 % urinski kateter, 93'3 % bolnikov je imelo kirurško rano in nihče ni bil na umetnem pľedihavanju. - Na kiľurškem oddelku je imelo 70,2% bolnikov kiruľško rano, 38,3% bolnikov je bilo z vstavljenim peľifeľnim in 2l,3% urinskim katetrom, nihčę ni imel centralnega Žilnega katetĺa in nihče ni bil na umetnem predihavanju. - Na internističnih oddelkih je bilo 2,6 % bolnikov s centľalnim Ži|nim katetrom, 34,0 % s perifernim in 'l,7 % z urinskim katetľom, 10,3 % bolnikov je imelo kiĺurško rano. - Na ginekoloških oddelkih je bilo 26,7 % bolnic s perifernim in 13,3 % bolnic z urinskim katetľom, 26.7 % bolnic je imelo kirurško ľano in nobena ni imela centralnega Žilnega katetra. Rezultatĺ ľaziskaYe ob sprejemu je imelo okuŽbo kateľekoli etiologije 5'2 % bolnikov in znano bolnišnično okuŽbo 7,4 %bolnikov. Največ bolnikov je imelo okuŽbo sečil (3,7 %), sledile so okuŽbe kirurških ran ( 1,5 %) in primarna okuŽba kľvi (0'4 %). Največja pogostnost (prevalenca) bolnišničnih okuŽb je bila na EIT in je znašala 20,0 %, sledijo kiĺuľški oddelek z 10,6 %, ginekološki oddelek z 6,7 % in internistični oddelek s 5,'l % pogostnostjo bolnišničnih okuŽb. Najpogostejša bolnišnična okuŽba na EIT je bila okuŽba kiruľške rane, ki je bila prisotna v 66,7 %. Na ostalih oddelkih so pľevladovale okuŽbe sečil z naslednjimi deleti: kiľuĺški oddelek 60,0%, Internistični oddelki 45,5 % in ginekološki 100 %. Povzročite| je bl1, znan pľi 70 % bolnišničnih okuŽb. Med okuŽbami z znarum povzročiteljem je bila ena petina (2I,4 %) povzroćena z več mikĺoorganami, 14,35 % z dvema n 7,l % s tremi povzročiteľi. Med povzročiteli je bil najpogostejši 7l Staphylococcus aureus, sledi E. Coli in enterokoki. MRSA je bil dokazan pri 14,3 % bolnišničnih okužb z znanim povzročiteljem. Bolnišnično okuŽbo je imelo 36,4% vsęh bolnikov s centralnim Žilnim katetľom in 30,6 % boĺnikov z urinskim katetľom' Na dan raziskave ali v času hospitalizacije je antibiotike prejemalo 20 '7 % bolnikov, odtega 27'0% profilaktičnoalipreemptivno,5,4% kotkirurškoprofilakso, 62,2% zaraďi okuŽbe in 5,4 % zaraďi kombinacije teh razlogov. Zďravnikl so presodili, da je imelo tri četrtine (7'7,8 %) bolnikov doma pridobljeno okuŽbo in ena tretjina (33,3 %) bolnišnično okuŽbo. Povprečno je zdravljenje z antibiotiki trajalo 7 dni. Več kot 14 dni je antibiotike prejemalo l2,5 % bolnikov. Najpogosteje uporabljeni antibiotiki so bile kombinacije penicilinov z zaviralci bęta laktamaz, fluorokinoloni in triazolovi derivati, ki so skupaj predstavlali kar 46,3 % vseh predpisanih antibiotikov. Raziskava je potrdila, da so imeli bolniki, ki so biľ hospitalizirani več kot 14 dni najvišjo' Í9,4 % prevalenco bolnišničnih okuŽb, bolniki hospitaliziľani7-t{ ďni 1l,'7 % in bolnfü, hospitaliziĺani 3-6 dni, 2,5 % prevalenco bolnišničnih okuŽb. Izid hospitalizacilje bolnikov z bolnišnično okužbo je bil v času raziskave znan za 17 bolnikov od 20-ih. od tega je eden ozďravel (5'9 %), pri 4I,25 % se je stanje po bolnišnični okuŽbi izboljšalo, pľi 5,9 % se je stanje poslabšalo in 17,6 % bolnikov je umrlo z bolnišnično okužbo. Razpľava Primarni vzrok za nastanek okuŽb pri onkoloških bolnikih je zmanjšana obrambna sposobnost zaradi imunosupresivnega zďrav|jenja s kemoterapijo in z ľadioterapijo. Drug problem so latentne okuŽbe, pridobljene v preteklosti v domačem oko|u, ki se zaradi agresivnega zdravljenja in slabe imunske kompetence ĺeaktivirajo v času bolnišničnega zdravljęnja. Normalna avtohtona mikĺobna flora onkoloških bolnikov se zaraďi ponav[|ajočih in poda!šanih bolnišničnih zdravl1erl1 pogosto močno spremeni, bolniki zato postanejo nosilci nevarnih ľezistentnih sevov bakteĺij iz bolnišničnega okolja ali Žrtve bolnišničnih okuŽb. Pojav na antibiotike večkĺatno odpornih miłĺoorganizmov dodatno zoŽlje moŽnost uspešnega zdravljenja okuŽb pri onkoloških bolnikih. Sodobni agresivni diagnostični in terapevtski postopki, pri katerih prihaja do prekinitve integritete kožę in sluznic, dodatno povečujejo nevarnost vstopnih mest za okuźbe. 72 Zaključek Z omenjeno raziskavo smo ocenili prevalenco bolnišničnih okužb, doloěili najpogostęjše povzroěitelje, skupine bolnikov s povečanim tveganjem, ocenili porabo antibiotikov in pridobili podatke za opredelitęv in načrtovanje ukĺepov preprečevanja in obvladovaqja bolnišničnih okuŽb. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okuŽb onkološkega inštituta je v zadnjem letu svoje napoľe usmerila v implementacijo Pľogľama preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, delovati je pričel tim za bolnišnično higieno in sprejetih je bilo več stanđardov zdĺavstvene nege, ki vključujejo napotke za zmanjśevanje prenosa okuŽb v bolnišnici. VIRI: - Anon. Bolnišnične okuŽbe 200l: nacionalna presečna raziskava. Ljub|jana: Klinični centeľ Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja Rs 2002. Strokovno poročilo Ministrstvu za zdtavje RS v skladu s pogodbo 423-369lI 73