U~ni na~rt OSNOVNA ŠOLA DR⁄AVLJANSKA IN DOMOVINSKA VZGOJA TER ETIKA U~ni na~rt OSNOVNA [OLA DR⁄AVLJANSKA IN DOMOVINSKA VZGOJA TER ETIKA KAZALO 1 OPREDELITEV PREDMETA .......................................................................................................4 2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE ..................................................................................................5 3 CILJI IN VSEBINE .......................................................................................................................7 4 PRIČAKOVANI REZULTATI ......................................................................................................19 4.1 Rezultati ob koncu 7. razreda, ki pomenijo pogoj za napredovanje v 8. razred ......................19 4.2 Rezultati ob koncu 8. razreda, ki pomenijo pogoj za napredovanje v 9. razred ......................19 4.3 Pričakovani rezultati ob koncu devetletne osnovne šole ................................................................20 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE ................................................................................................23 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ..................................................................................................24 6.1 Vrednotenje dosežkov ..................................................................................................................................25 3 1 OPREDELITEV PREDMETA Predmet državljanska in domovinska vzgoja ter etika je sestavni del osnovnošolskega družboslovnega in humanističnega izobraževanja. Vsebine predmeta so naravnane na pridobivanje temeljnih znanj učencev in učenk o: • posamezniku kot družbenem bitju in naravi človeških skupinskosti, • posameznikovem mestu v človeških združbah, o osebnih in družbenih vrednotah, pravicah in odgovornostih, • življenju v kompleksni pluralni družbi, • politični ureditvi, družbenih načelih in pravilih javnega in političnega vedenja v demokratični pravni in socialni državi Sloveniji in Evropski uniji, o nacionalnovarnostnem sistemu v Sloveniji, zvezi Nato in v OZN, • politični, domovinski in državljanski kulturi in etiki ter o kulturni vzgoji v širšem pomenu, • nazorskih, filozofskih in verskih sistemih v preteklosti in sedanjosti človeštva, • skupnih eksistencialnih problematikah človeštva in vzgoje za trajnostni razvoj (VITR). Predmet pri učenkah in učencih spodbuja razvoj naslednjih osebnostnih veščin: • presoje osebnih, družbenih in etičnih dilem in vprašanj, • demokratičnega mišljenja in komuniciranja, • obveščenega, kritičnega, konstruktivnega in angažiranega družbenega vedenja, • vseživljenjskega izobraževanja. Učne vsebine in vzgojni cilji predmeta se navezujejo na splošne cilje osnovnošolskega izobraževanja. Nekatere vsebine in cilji vzgoje za osebnostni razvoj učenk in učencev so v skladu z zrelostjo otrok del učnih načrtov predmetov od 1. razreda dalje in se v 7. in 8. razredu nadgradijo v predmetu državljanska in domovinska vzgoja ter etika. 4 2 SPLOŠNI CILJI/ KOMPETENCE Splošni cilji izhajajo iz kompetenc (Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 12. 2006, UL Evropske unije L 394/10): • sporazumevanje v maternem jeziku, • sporazumevanje v tujih jezikih (razvijanje sposobnosti medkulturnega razumevanja), • kompetence v znanosti in tehnologiji, • učenje učenja, • socialna in državljanska kompetenca, • samoiniciativnost in podjetnost, • kultura zavedanja in izražanja. Ob splošnih ciljih predmeta si učenci in učenke razvijajo kompetence za: a) družbeno, politično in etično pismenost: • razumevanje družbenih, političnih in državnih institucij ter človekovih pravic in odgovornosti, • razumevanje sobivanja družbenih drugačnosti in njihovih izvorov, • razumevanje aktualnih družbenih, političnih in ekoloških vprašanj, • priprava na vstop v volilno pravico in odgovorno ter kritično državljanstvo, • razumevanje mednarodnih razmer in vloge države Slovenije v njej, • razumevanje svetovnih razmer človeštva in njegove možnosti za prihodnost, • razumevanje pojmov domovina, država, državljanstvo, • razumevanje nacionalnovarnostnega sistema in varnostnih sistemov po svetu; b) kritično mišljenje: • razvijanje samozavesti in samospoštovanja, ki vključuje socialno in moralno odgovornost do sebe, drugih, narave, do duhovne in materialne kulture preteklosti in sedanjosti, • razumevanje narave družbenih pripadnosti, • razumevanje narave medosebnega in družbenega konflikta ter razvijanje zmožnosti za uporabo konstruktivnih strategij za reševanje, • razumevanje narave diskriminatornega in krivičnega ravnanja ter razvijanje občutljivosti za-nju, • razvijanje sposobnosti za vrednotno utemeljeno, etično in odgovorno zavzemanje stališč in udeleževanje v družbenem življenju; 5 c) dejavno vključevanje in ravnanje: • omogočiti praktične izkušnje z demokratičnimi postopki skozi šolske dejavnosti, • usposobiti učenke in učence za izvajanje demokracije v šolskem in širšem okolju (v lokalni skupnosti …), • usposobiti učenke in učence za dejavno družbeno udeleževanje (javne ustanove, nevladne organizacije, društva …). Učenci razvijajo kompetence z neposrednimi učnimi dejavnostmi, kot so: opazovanje, doživljaj-sko pripovedovanje, argumentirano razpravljanje, primerjanje, analiziranje, odločanje, načrtova-nje dejavnosti, izdelovanje plakatov, priprava referatov, igre vlog, razlaganje s primeri, interakcije med seboj in z drugimi subjekti, debatiranje in komentiranje, predstavitve vsebin z uporabo IKT, izvajanje akcij, raziskovanje in proučevanje lastnih dejavnosti in podobno. 6 3 CILJI IN VSEBINE Učni načrt navaja delitev znanj na splošna (SZ) in posebna znanja (PS). Splošna znanja (SZ) so opredeljena kot znanja, potrebna za splošno izobrazbo ob končanju osnovne šole in so namenjena vsem učencem/učenkam, zato jih mora učitelj/učiteljica obvezno obravnavati. Posebna znanja (PZ) opredeljujejo dodatna ali poglobljena znanja, ki jih učitelj/učiteljica obravnava po svoji presoji glede na zmožnosti in interese učencev/učenk. V tretjem poglavju so: splošna znanja (SZ) pisana pokončno, posebna (PZ) pa poševno. V rubrikah medpredmetne povezave in kroskurikularne teme so navedeni primeri vsebin, ki se navezujejo na učne načrte navedenih predmetov in dejavnosti v predmetniku, kot so: razredne ure, dnevi dejavnosti, šole v naravi in podobno. 7. RAZRED POSAMEZNIK IN DRUŽBA Učni cilji (SZ) Obvezne vsebine Učenci/učenke: Opredeljujejo svojo identiteto (odzive, potrebe, čustvovanja) V čem sem drugim enak in v čem sem in identiteto drugih. poseben? Razvrščajo vzroke in načine združevanja v družbene skupine Vstopam v odnose z drugimi ter opredeljujejo vloge posameznikov v njih. Primerjajo primarne in sekundarne družbene skupine. Na primeru prometnih pravil utemeljujejo nujnost oblikovanja Življenje v skupnosti (družina, razred, in upoštevanja pravil v družbenih skupinah. vrstniška skupina) Na primerih razvrščajo pravila (dogovori, zakoni, moralna pravila) in pojasnjujejo posledice, ki sledijo, če jih kršimo. Preiskujejo, kaj družbeno skupnost povezuje (upoštevanje pravil, cilji, sodelovanje, …) in kaj razdvaja ter posledice tega. Razlikujejo med biološkim in družbenim spolom ter spoznavajo Biološki in družbeni spol ter življenjski različnosti družbenih vlog spolov in starostnih skupin ter krog povezanost in sodelovanje med njimi. 7 Učni cilji (PZ) Izbirne vsebine Učenci/učenke: Preiskujejo pomen individualnosti, socializacije in etičnega Kultura medsebojnih odnosov ravnanja. Primerjajo in presojajo povezovalne in razdruževalne sile v družbenih skupinah. Primerjajo in razlikujejo med moralno opravičljivim in neopravičljivim nasprotovanjem pravilom in avtoritetam (oporečništvo, zaporniki vesti). Medpredmetne povezave Kroskurikularne teme BIO: Zgradba in delovanje človeka – razmnoževanje • Moja učna skupina od 1. do 9. razreda TIT: Prometna vzgoja – medsebojni odnosi ŠVZ: Zdrav duh v zdravem telesu • Pravila v vsakdanjem življenju Tuji jezik, ZGO, GEO: Življenje v narodnostno mešanih • Odgovornost posameznika v družbenih skupinah skupnostih • Različne oblike sodelovanja med starši, učenci SLO, KIZ: Odnosi med ljudmi v pravljicah in učitelji in mladinski literaturi • Razvijanje pozitivne samopodobe ZGO, GEO: Družine danes in nekoč • Socialne veščine ZGO, GEO: Vloga ženske v človeških družbah nekoč in danes • Medvrstniška ali vrstniška mediacija SLO, KIZ: Problemi sodobne družine skozi literaturo • Medgeneracijsko sodelovanje 8 ČLOVEKOVE PRAVICE IN ODGOVORNOSTI Učni cilji (SZ) Obvezne vsebine Učenci/učenke: Na konkretnem primeru odkrivajo vzroke in posledice konfliktov. Narava konflikta Analizirajo in utemeljujejo primere diskriminacije, zlorab, nasilja Oblike zlorab, nasilja in diskriminacije in odkrivajo strategije reševanja tovrstnih konfliktov. Spoznavajo nastanek in ocenjujejo pomen osnovnih dokumentov Temeljni dokumenti na področju o splošnih človekovih pravicah in pravicah otrok. človekovih/otrokovih pravic Prepoznavajo človekove pravice v slovenski ustavi. Človekove pravice in ustava RS Dokazujejo soodvisnost pravic in odgovornosti. Imamo pravice in odgovornosti Preiskujejo udejanjanje pravic v vsakdanjem življenju (v družini, šoli, v vrstniških skupinah ...). Predlagajo načine varovanja pravic (svetovalne službe, Kršitve pravic in oblike pomoči društva za pomoč ljudem v stiski, varuh človekovih pravic). Preiskujejo kršitve pravic (nedotakljivost in celovitost osebnosti, izražanje lastnega mnenja, sovražni govor, osebna svoboda v demokratični družbi, verska svoboda, trgovina z belim blagom …), spoznavajo mogoče oblike pomoči v primeru kršenja in za konkretni primer naredijo načrt varovanja pravic. Učni cilji (PZ) Izbirne vsebine Učenci/učenke: Presojajo in utemeljujejo moralno opravičljivo ravnanje Konflikt pravic v primeru konflikta pravic. Analizirajo delovanje nevladnih organizacij za varstvo Nevladne organizacije človekovih pravic. 9 Medpredmetne povezave Kroskurikularne teme ZGO: Nastanek ZDA, Borke in borci za človekovo • Moje pravice in moje odgovornosti dostojanstvo in svobodo v zgodovini, Socialno delovanje • Evidentiranje kršitev v šoli znamenitih Slovenk in Slovencev, Organizacija združenih • Reševanje konfliktov narodov • Oblike zlorab in nasilja ter oblike pomoči ZGO, GEO, KIZ: Primeri družbenih konfliktov v preteklosti • Šola brez nasilja in danes • Spominski dnevi (teden otroka, dan otrokovih ZGO, SLO, LVZ, GVZ, KIZ: Udejanjanje pravic skozi pravic, dan človekovih pravic …) zgodovino, literaturo in umetnost ČLOVEŠKE RAZLIČNOSTI (IZ VEČKULTURNOSTI V MEDKULTURNOST) Učni cilji (SZ) Obvezne vsebine Učenci/učenke: Preiskujejo človeške različnosti: spolne, kulturne, rasne, Človeške različnosti jezikovne, narodnostne, verske in socialne. Pojasnjujejo družbeno izgrajenost in utemeljujejo kulturno pogojenost razlikovanj. V medijskih sporočilih in v vsakdanjem življenju odkrivajo Stereotipi in predsodki stereotipe in predsodke ter iščejo načine za njihovo preseganje. Na primerih preiskujejo različne verske, filozofske in nazorske Dialog med različnostmi kot vitalen del sisteme in odkrivajo načine sodelovanja med njimi. osebne in skupinske rasti Utemeljujejo pomen spoštovanja, strpnosti in solidarnosti Iz večkulturne v medkulturno družbo kot pogojev za življenje v medkulturni družbi. Učni cilji (PZ) Izbirne vsebine Učenci/učenke: Preiskujejo obrobne in alternativne kulture ter podkulture Obrobne, alternativne kulture s stališča družbenega napredka. in podkulture Odkrivajo in kritično presojajo aktualne primere dialogov med Primeri dialogov med različnostmi 10 različnostmi (strpni, nestrpni, enakopravni, neenakopravni, nadrejeni, podrejeni). Medpredmetne povezave Kroskurikularne teme Tuji jeziki, ZGO, GEO, BIO, LVZ, GVZ, KIZ: Bogastvo različnih • Stereotipi in predsodki – kako se oblikujejo jezikovnih in kulturnih repertoarjev in kako jih prepoznam GVZ, LVZ, SLO: Obrobne (marginalne) in alternativne kulture • Raziskujem različnost v domačem okolju skozi umetnost • Različnost nas bogati LVZ, GVZ, KIZ: Kulturna dediščina svetovnih verstev • Strpnost do drugačnih in dialog med različnimi SLO, KIZ: Drugačnost v leposlovju VREDNOTE, VEROVANJA IN ETIKA Učni cilji (SZ) Obvezne vsebine Učenci/učenke: Opredeljujejo vrste vrednot (materialne in duhovne vrednote) Opredelitev in razvrščanje vrednot in ugotavljajo njihove učinke na življenje ljudi. Na primerih pojasnjujejo, kaj vpliva na oblikovanje vrednot Nekateri dejavniki vrednot (družina, šola, širše družbeno in naravno okolje, mediji …). Utemeljujejo pomen načela spoštovanja v odnosu do sebe, Spoštovanje kot načelo do družbenega in naravnega okolja. Raziskujejo osnovne značilnosti tradicionalnih verstev, judovstva, Osnovne značilnosti svetovnih verstev krščanstva, islama, hinduizma, budizma in novih verskih gibanj. Preiskujejo vpliv verovanj, prepričanj in vrednot na življenje ljudi. Vpliv verovanj na življenje ljudi Presojajo etične kodekse verstev z vidika sožitja med ljudmi. Etični kodeksi verstev Pojasnjujejo, kako ustava RS opredeljuje odnos med državo Verstva v Sloveniji in verskimi skupnostmi (laična in verska država). Spoznavajo nastanek verstev v Sloveniji in njihove osnovne značilnosti. 11 Učni cilji (PZ) Izbirne vsebine Učenci/učenke: Pojasnijo vlogo javnega mnenja in medijev pri oblikovanju javnih Medijska pismenost in zasebnih stališč. Raziskujejo mejo med javnim in zasebnim. Iz različnih perspektiv analizirajo etične dileme (na primer pri Etični kodeksi (novinarski, zdravniški …) problematiki evtanazije, splava, podaljševanja nekakovostnega življenja smrtno obolelih, kloniranja itd.). Preiskujejo primere medverskega sodelovanja (npr. Rotary, Lions, Medverski dialog Rdeči križ, Rdeči polmesec …). Preiskujejo človeške različnosti kot kulturno zakladnico, ki bogati Različnost nas bogati življenja ljudi in naredijo načrte za medkulturno sodelovanje ljudi po svetu. Medpredmetne povezave Kroskurikularne teme GEO: Prebivalstvo, poselitev, verska in narodnostna sestava • Spoštovanje kot vrednota Evrope in Azije • Etična ravnanja in vrednote ZGO: Spremenjena politična in verska podoba Evrope • Znanje kot vrednota (protestantizem, širjenje Osmanskega imperija), • Vizija vrednot šole – vzgojni načrt Razlikovanje med moralno opravičljivim in neopravičljivim • Spoštovanje kulturne in naravne dediščine nasprotovanjem avtoritetam ter pravilom na primeru kot vrednote svetovno znanih osebnosti • Bonton: kodeksi družbenega življenja Spreminjanje vrednot skozi čase in kraje • Obiski lokalnih medijev NAR: Ekosistemi (soodvisnost, vpliv človeka) ŠVZ: Etika v športu SLO, ZGO, KIZ: Mediji 12 8. RAZRED DEMOKRACIJA Učni cilji (SZ) Obvezne vsebine Učenci/učenke: Presojajo pravila demokracije, dokazujejo in primerjajo Demokracija kot način urejanja skupnih demokratičen način urejanja skupnih zadev z nedemokratičnimi zadev političnimi sistemi v sodobnosti in preteklosti. Analizirajo in razvrščajo konkretne primere demokratičnega Demokratično odločanje v vsakdanjem in nedemokratičnega obnašanja v razredu. življenju (v družini, šoli, lokalni skupnosti) Napravijo načrt za potek demokratične razprave (konsenz, kompromis). Preiskujejo posredno (volitve) in neposredno (referendum, Pravna država kot pogoj za demokracijo plebiscit) demokratično odločanje državljanov. – delitev politične oblasti v Sloveniji Pojasnjujejo odnos med večinami in manjšinami v demokraciji (pozitivna diskriminacija). Opisujejo delitev oblasti in pojasnjujejo vlogo zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Utemeljijo pomembnost delovanja pravne države in nadzora nad nosilci oblasti. Analizirajo vsebino slavnostnih priseg nosilcev politične oblasti. Pojasnjujejo delovanje Evropske unije (Evropski parlament, Organiziranost in delovanje Evropske unije Svet Evropske unije, Evropska komisija, Evropsko sodišče). Spoznavajo zastopanost slovenskih predstavnikov v organih Evropske unije. Pojasnjujejo delovanje nacionalnovarnostnega sistema v RS, vlogo Varnostni sistem v Sloveniji (Nato, OZN) zveze Nato in OZN pri zagotavljanju evropske in svetovne varnosti. Raziskujejo in vrednotijo pomen delovanja varnostnih enot in širše družbene skupnosti ob elementarnih nesrečah. 13 Učni cilji (PZ) Izbirne vsebine Učenci/učenke: Odkrivajo probleme ožje, lokalne in širše družbene skupnosti Politična participacija ter načine reševanja. Pojasnjujejo vlogo državljana, prebivalca in civilne družbe pri političnih odločitvah. Napravijo načrt za delovanje civilne družbe ob konkretnem problemu. Pojasnjujejo pomen pravne ureditve ciljev in vrednot, predvsem Pravo in družbena pravičnost demokratičnih načel, za zagotavljanje povezanosti družbene skupnosti. Na konkretnem primeru dokazujejo neodgovorno ravnanje nosilcev oblasti in posledice takega ravnanja. Prepoznavajo in utemeljujejo pomen transparentnosti oblasti. Ugotavljajo razliko med načelom pravnosti in načelom pravičnosti. Pojasnijo vlogo Mednarodnega sodišča za človekove pravice. Na primerih raziskujejo in pojasnjujejo odgovornost medijev Medijska pluralnost do demokracije. Raziskujejo pomen solidarnosti ob naravnih nesrečah. Naravne nesreče Medpredmetne povezave Kroskurikularne teme GEO: Potresi in vulkani, Evropska unija • Demokratična razprava v razredu in demokratično ZGO: Grška demokracija, Moderni narodi odločanje v razredu na konkretnem primeru Širjenje demokratičnih pravic v drugi pol. 19. stol., • Volitve predstavnikov razreda Kriza demokracije in vzpon diktatur in totalitarizmov, • Okrogla miza o izbrani temi Povezovanje Evrope in Evropska skupnost • Pravila uspešne komunikacije- debatne tehnike SLO: Oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu • Spoštovanje zakonov in predpisov in državi • Varnost kot vrednota Vsi predmeti, posebej SLO: Pravila uspešne komunikacije • Družbena solidarnost GEO, ZGO, SLO, tuji jeziki, KIZ: Evropska unija • Evropska unija 14 DOMOVINSKA IN DRŽAVLJANSKA KULTURA Učni cilji (SZ) Obvezne vsebine Učenci/učenke: Primerjajo in pojasnjujejo razliko med domovino in državo. Domovina kot vseživljenjska čustvena Razložijo trajnost socializacije v materni jezik in primarne skupine in razumska pripadnost primarni izvorni (družina, rodbinski izvor, primarno kulturno okolje). skupnosti Opredelijo državo Slovenijo kot domovino izvorno etnično Država kot sodobna skupnost usode in jezikovno različnih (Slovenci in slovenski državljani, različnih katerih predniki izvirajo iz krajev zunaj Slovenije). Preiskujejo vezi med državo Slovenijo in svetovno skupnostjo Slovenstvo kot svetovna skupnost s slovenstva. posebno zgodovino in usodo Pojasnjujejo vlogo domovinske in državljanske zavesti pri vzpostavljanju demokracije in osamosvajanju države Slovenije. Ovrednotijo pomen simbolov in praznikov države Slovenije in Evropske unije. Pojasnjujejo, primerjajo in razvrščajo pravice in odgovornosti Pravice in dolžnosti državljana Slovenije in državljana Slovenije in Evropske unije. Evropske unije Učni cilji (PZ) Izbirne vsebine Učenci/učenke: Analizirajo in vrednotijo evropska načela ohranjanja kulturne Kulturna in jezikovna raznolikost in jezikovne raznolikosti. v Evropski uniji Razlikujejo med kulturno in politično pripadnostjo. Utemeljujejo razloge za prepoved diskriminacije glede na izvorne okoliščine posameznikov in skupin. 15 Medpredmetne povezave Kroskurikularne teme GVZ:Slovenska in evropska himna, himne evropskih držav • Slovenija – moja domovina GEO: Slovenska prepoznavnost v Evropi in svetu • Vsebina državnih in evropskih praznikov ZGO: Samostojna Slovenija in mednarodno povezovanje ter odnos do teh Slovenije • Državni in evropski simboli SLO: Oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu • Dediščina v našem kraju in državi • Slovenska in evropska dediščina SLO, ZGO, KIZ: Pomen državnih praznikov • Proslave ob državnih praznikih SLO, ZGO, GEO, KIZ: Oblikovanje narodnih zavesti v evropski • Slovenija v Evropski uniji zgodovini • Evropska unija – pokrajine in ljudje Vsi predmeti, posebej SLO, KIZ: Naravni jeziki, standardni jeziki, materni jeziki, državni jeziki SLO, GEO, ZGO, KIZ: Slovenska in evropska dediščina ČLOVEŠTVO IN PRIHODNOST Učni cilji (SZ) Obvezne vsebine Učenci/učenke: Pojasnjujejo pojem globalizacije, preiskujejo in vrednotijo posledice Globalni problemi človeštva globalizacije. Razlagajo pomen trajnostnega razvoja za prihodnost človeštva. Trajnostni razvoj včeraj, danes, jutri Preiskujejo vzroke za materialno bogastvo in revščino v sodobnem Varovanje naravnega in kulturnega okolja svetu. kot skupne dediščine človeštva Pojasnjujejo dosežke človeških civilizacij (tehnološke, kulturne Odnos do drugih živih bitij na planetu in duhovne) in utemeljujejo nujnost varovanja teh kot skupno dediščino vseh ljudi. Problemi virov Raziskujejo odnos človeka do drugih živih vrst na planetu (npr. pravice živali) in naredijo načrt v skladu trajnostnim razvojem in človeštvom. Odkrivajo grožnje človekovemu obstoju na Zemlji (onesnaževanje, Ključne razlike v sodobnem človeštvu usihanje fosilnih virov, podnebne spremembe, revščina, bolezni …) in na praktičnih primerih presojajo splošna prizadevanja za omejitev zastrupljanja okolja in izkoreninjenje nehumanega načina življenja 16 ljudi (revščine . .). Preiskujejo aktualne politične delitve sveta. Pojasnjujejo vzroke za pojav terorizma in odkrivajo možnosti za preprečevanje tega. Odkrivajo možnosti sodelovanja posameznika pri odločanju Možnosti sodelovanja posameznika pri o prihodnjem razvoju (kratkoročni in dolgoročni cilji). odločitvah o prihodnjem razvoju Analizirajo in vrednotijo načine življenja v razvitem in manj razvitem Etika za prihodnost svetu ter predlagajo izboljšave za kakovostnejše življenje vseh ljudi in za pravičnejši svet. Učni cilji (PZ) Izbirne vsebine Učenci/učenke: Preiskujejo zveze med krajevnimi, državnimi in svetovnimi vprašanji. Globalizacija in vprašanja trajnostnega Preiskujejo kakovost življenja v razvitem in manj razvitem svetu in razvoja v sodobnem svetu izdelajo načrt za trajnostno izboljšanje življenja ljudi povsod po svetu. Odkrivajo alternative in rešitve za trajnostni razvoj ter ohranitev človeštva na planetu. Preiskujejo mogoče rešitve konkretnih svetovnih vprašanj (ozonska luknja, topla greda, jedrski odpadki, globalno segrevanje, zmanjševanje plodnih tal, čiste vode, čistega zraka, jedrska oborožitev, bioinženiring, populacijska vprašanja, terorizem, izumiranje živih vrst …). Opisujejo primere političnih programov skupin mirovnikov, ekoloških aktivistov. Medpredmetne povezave Kroskurikularne teme ZGO: Globalizacija in gospodarsko povezovanje na prehodu • Pomen čistega okolja zame in zate iz 20. v 21. stoletje. (šolski parlament) Posledice uporabe sodobnih znanstvenih dosežkov, • Tehnologija in razvoj Migracije in medkulturni stiki ter nasprotja • Alternativni in obstoječi viri energije GEO: Značilnosti prebivalstva in poselitve posameznih celin, • Duševno in telesno zdravje Naravne nesreče, Sredozemsko morje (onesnaževanja • Bolezni sodobnega časa (aids, zasvojenosti, depre- morij), Potresi in vulkani, Sredogorja in kotline (trajnostni sija, stres …) razvoj, odgovorno ravnanje z okoljem), Rasno razlikovanje, • Znanost in etika (okrogla miza) 17 Težave pri preskrbi z vodo, Severna in Latinska Amerika • Moj odnos do okolja (zbiralne, čistilne akcije, (vpliv tehnološkega razvoja in človekovih posegov v okolje), šolski parlament …) Vrednote prostora, Turizem, Naravna in kulturna dediščina • Spominski dnevi (eko dan, dan Zemlje, svetovni dan Slovenije voda, svetovni dan hrane …) BIO: Biotehnologija, Biotska pestrost • Dobrodelnost in solidarnost (akcije pomoči) Biomi in biosfera, Vpliv človeka na naravo in okolje KEM: Uporaba in vpliv snovi na okolje, Recikliranje odpadkov NAR: Snovi (gospodarjenje z odpadki, naravni viri snovi), Ekosistemi (vpliv človeka, soodvisnost), Pomen učinkovitega izkoriščanja naravnih virov energije, Okolje (vplivi človekovih dejavnosti na onesnaženje zraka, vode in tal, čezmerno segrevanje Zemlje) TIT: Gradiva in obdelave, Izdelava zabojnikov za odpadke FIZ: Fosilna goriva, energije BIO, TIT, LVZ: Odpadki kot surovina GEO, BIO, KEM, NAR, ZGO, LVZ, ŠVZ, GOS: Okoljska vzgoja NAR, KEM, GEO, TIT, FIZ: (Ne)obnovljivi viri energije 18 4 PRIČAKOVANI REZULTATI 4.1 REZULTATI OB KONCU 7. RAZREDA, KI POMENIJO POGOJ ZA NAPREDOVANJE V 8. RAZRED Učenec/učenka: • našteje družbene skupine, • na zgledu razloži nujnost upoštevanja pravil v družbenih skupinah, • na primerih prepozna temeljne človekove pravice in z njimi povezane odgovornosti, • na primerih iz vsakdanjega življenja prepozna kršitve pravic in zna poiskati pomoč (svetovalne službe, društva za pomoč ljudem v stiski, varuh človekovih pravic), • opiše izvor različnosti med ljudmi in utemelji nujnost strpnosti za življenje v družbi, • na konkretnem primeru prepozna vrednote ljudi, • poimenuje velika svetovna verstva. 4.2 REZULTATI OB KONCU 8. RAZREDA, KI POMENIJO POGOJ ZA NAPREDOVANJE V 9. RAZRED Učenec/učenka: • opiše pravila demokracije in navede oblike demokratičnega odločanja (volitve, referendum, peticije, demonstracije itd.), • s svojimi besedami razloži razliko med domovino, državo in Evropsko unijo, • opiše državne simbole Republike Slovenije, • našteje tri pereča vprašanja človeštva in nakaže rešitve, • opredeli pojem solidarnost in navede primer. 19 4.3 PRIČAKOVANI REZULTATI OB KONCU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE Učenec/učenka: • opredeli svojo identiteto (odzive, potrebe, čustvovanja) in identiteto drugih, • razvrsti vzroke in načine združevanja v družbene skupine ter opredeli vloge posameznikov v njih, • primerja primarne in sekundarne družbene skupine, • na zgledu prometnih pravil utemelji nujnost oblikovanja in upoštevanja pravil v družbenih skupinah, • na primerih razvrsti pravila (dogovori, zakoni, moralna pravila) in pojasni posledice, ki sledijo, če jih kršimo, • utemelji, kaj družbeno skupnost povezuje (upoštevanje pravil, cilji, sodelovanje …) in kaj razdvaja ter posledice tega, • na konkretnem primeru ugotovi vzroke in posledice konfliktov, • analizira in utemelji primere diskriminacije, zlorab, nasilja in opiše strategije reševanja teh konfliktov, • pozna nastanek in ovrednoti pomen osnovnih dokumentov o splošnih človekovih pravicah in pravicah otrok, • prepozna človekove pravice v slovenski ustavi, • na primerih dokaže soodvisnost pravic in odgovornosti,* • razloži udejanjanje pravic v vsakdanjem življenju (v družini, šoli, v vrstniških skupinah …), • predlaga načine varovanja pravic (svetovalne službe, društva za pomoč ljudem v stiski, varuh človekovih pravic), • ugotovi kršitve pravic (nedotakljivost in celovitost osebnosti, izražanje lastnega mnenja, sovražni govor, osebna svoboda v demokratični družbi, verska svoboda, trgovina z belim blagom …), opiše mogoče oblike pomoči v primeru kršenja in za konkretni primer naredi načrt varovanja pravic,* • opiše človeške različnosti: spolne, kulturne, rasne, jezikovne, narodnostne, verske in socialne, • na zgledu pojasni družbeno zgrajenost in utemeljijo kulturno pogojenost razlikovanj,* • v medijskih sporočilih in v vsakdanjem življenju zna odkriti stereotipe in predsodke ter pojasni načine za njihovo preseganje, • opiše primere različnih verskih, filozofskih in nazorskih sistemov in pojasni mogoče načine sodelovanja med njimi, • utemelji pomen spoštovanja, strpnosti in solidarnosti kot pogojev za življenje v medkulturni družbi, • opredeli vrste vrednot (materialne in duhovne vrednote) in ugotovi njihove učinke na življenje ljudi, • na primerih pojasni, kaj vpliva na oblikovanje vrednot (družina, šola, širše družbeno in naravno okolje, mediji …), 20 • utemelji načelo spoštovanja v odnosu do sebe, do družbenega in naravnega okolja, • opiše osnovne značilnosti tradicionalnih verstev, judovstva, krščanstva, islama, hinduizma, budizma in novih verskih gibanj, • analizira vpliv verovanj, prepričanj in vrednot na življenje ljudi, • presodi etične kodekse verstev z vidika sožitja med ljudmi, • pojasni, kako Ustava RS opredeljuje odnos med državo in verskimi skupnostmi (laična in verska država), • opiše nastanek verstev v Sloveniji in njihove osnovne značilnosti,* • opiše pravila demokracije in primerja demokratičen način urejanja skupnih zadev z nedemokratičnimi političnimi sistemi v sodobnosti in preteklosti, • analizira in razvrsti konkretne primere demokratičnega in nedemokratičnega obnašanja v razredu, • napravi načrt za potek demokratične razprave (konsenz, kompromis),* • pojasni posredno (volitve) in neposredno (referendum, plebiscit) demokratično odločanje državljanov, • razloži odnos med večinami in manjšinami v demokraciji (pozitivna diskriminacija), • opiše delitev oblasti in pojasni vlogo zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti, • utemelji pomembnost delovanja pravne države in nadzora nad nosilci oblasti, • analizira vsebino slavnostnih priseg nosilcev politične oblasti, • pojasni način delovanja Evropske unije (Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropska komisija, Evropsko sodišče), • opiše zastopanost slovenskih predstavnikov v organih Evropske unije, • pojasni način delovanja nacionalnovarnostnega sistema v RS, vlogo zveze Nato in OZN pri zagotavljanju evropske in svetovne varnosti, • opiše in ovrednoti pomen delovanja varnostnih enot in širše družbene skupnosti ob naravnih nesrečah, • primerja in pojasni razliko med domovino in državo, • razloži trajnost socializacije v materni jezik in primarne skupine (družina, rodbinski izvor, primarno kulturno okolje),* • opredeli državo Slovenijo kot domovino izvorno etnično in jezikovno različnih (Slovenci in slovenski državljani, katerih predniki izvirajo iz krajev zunaj Slovenije),* • na primerih opiše in ovrednoti vezi med državo Slovenijo in svetovno skupnostjo slovenstva,* • opredeli vlogo domovinske in državljanske zavesti pri vzpostavljanju demokracije in osamosvajanju države Slovenije, • ovrednoti pomen simbolov in praznikov države Slovenije in Evropske unije, • pojasni, primerja in razvrsti pravice in odgovornosti državljana Slovenije in Evropske unije, • pojasni pojem globalizacije in vrednoti njene posledice, • razloži pomen trajnostnega razvoja za prihodnost človeštva, • navede vzroke za materialno bogastvo in revščino v sodobnem svetu, • pojasni dosežke človeških civilizacij (tehnološke, kulturne in duhovne) in utemelji nujnost njihovega varovanja kot skupno dediščino vseh ljudi, • z etičnega vidika presodi odnos ljudi do drugih živih vrst na planetu (na primer pravice živali) in naredi načrt v skladu trajnostnim razvojem in človeštvom, • ugotovi grožnje človekovemu obstoju na Zemlji (onesnaževanje, usihanje fosilnih virov, podnebne spremembe, revščina, bolezni …) in na praktičnih primerih presodi mednarodna prizadevanja za omejitev zastrupljanja okolja in izkoreninjenje nehumanega načina življenja 21 ljudi (revščine ...), • utemelji aktualne politične delitve sveta, • pojasni vzroke za pojav terorizma in odkriva možnosti za preprečevanje tega, • navede nekaj možnosti sodelovanja posameznika pri odločanju o prihodnjem razvoju (kratkoročni in dolgoročni cilji), • analizira in ovrednoti načine življenja v razvitem in manj razvitem svetu ter predlaga izboljšave za kakovostnejše življenje vseh ljudi in za pravičnejši svet. 22 * Na podlagi mnenj učiteljev dvojezičnih šol se zlasti na narodno mešanih območjih te rezultati lahko preverja v povezavi z zgodovino, slovenščino in geografijo. 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE V prvem in drugem triletju so cilji in vsebine državljanske in domovinske vzgoje ter etike vklju- čeni v vse predmete triletja po načelu medpredmetnosti in kroskurikularnosti. V tretjem triletju se cilji in vsebine predmeta državljanska in domovinska vzgoja ter etika povezujejo predvsem s predmeti, kot so zgodovina, geografija, slovenščina, tuji jeziki, naravoslovje, biologija, kemija, glasbena, likovna in športna vzgoja, tehnika in tehnologija, knjižnično informacijsko znanje (KIZ) in izbirni predmeti, ki se navezujejo na posamezne obvezne predmete (verstva in etika, državljanska kultura, vzgoja za medije, filozofija za otroke, šolsko novinarstvo, etnologija, raziskovanje domačega kraja, okoljska vzgoja …). Kulturna vzgoja in vzgoja za trajnostni razvoj naj bodo osrednje sestavine predmetnega, medpredmetnega in kroskurikularnega pristopa poučevanja. Zaradi večje preglednosti smo nekatere mogoče medpredmetne in koskurikularne teme zapisali ob koncu učnih sklopov. Izvajajo se lahko na ravni vsebin, učnih strategij in konceptualnih vidi-kov. Priporočamo sodelovanje učiteljev različnih predmetov od načrtovanja preko izvedbe do preverjanja in ocenjevanja znanja, ki vključuje tudi refleksijo. 23 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učni načrt za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko je zasnovan na učnociljnem in procesnorazvojnem modelu, ki temelji na celostnem pristopu k učenju in poučevanju. Ključni pogoj za izvedbo celostnega pristopa je usmerjenost učiteljev v kroskurikularnost, medpredmetnost in predmetnost ciljev in vsebin. Stopnja kakovosti izvajanja nekaterih ciljev in vsebin se nanaša na nadgradnjo, glede na njihovo zahtevnost, skozi celoten program devetletne OŠ. Prav to pa zahteva od učitelja/-ice predmeta v 7. in 8. razredu poznavanje učnih načrtov drugih predmetov tako po vertikali kot horizontali. V 7. in 8. razredu naj učitelj/-ica, pri predmetnem pristopu izhaja iz že pridobljenega znanja vsebin in veščin učencev/učenk, jih poglablja, sistematizira, aktualizira, medpredmetno povezuje in zahtevnostno nadgrajuje v skladu z razvojno stopnjo učencev/učenk in z njihovimi individualni-mi značilnostmi. Za krepitev znanja iz državljanske in domovinske vzgoje ter etike je odgovoren učitelj predmeta, prav tako sta za znanje soodgovorna vsak/-a učenec/-ka in celotno devetletno šolsko okolje, vključno s subjekti učenčevega širšega življenjskega okolja. Cilji predmeta se ne nanašajo le na verbalno usvajanje vsebin, ampak na ozaveščeno usposabljanje vsakega učenca/- ke za etično delovanje državljana/-ke. Učenci/-ke naj se za etično aktivno delovanje državljana/- ke usposabljajo skozi vse dejavnosti vzgojno-izobraževalnega programa šole (dneve: kulturne, naravoslovne, športne, tehniške …; šole v naravi; ekskurzije; raziskovalne naloge; projekte; inte-resne dejavnosti; razredne ure …). Avtonomija učitelja/-ice in šole je pri realizaciji učnega načrta ključnega pomena. Priporočamo, da pri obravnavi vsebin učitelj izhaja iz primerov, ki so značilni za ožje in širše (šolsko, lokalno …) življenjsko okolje učencev/učenk. Naveden izbor izbirnih vsebin, medpredmetnih povezav in kroskurikularnih tem dopušča učiteljem/-icam avtonomijo glede odprtosti, ki naj se nanaša tudi na interese učencev, potrebe domačega okolja in aktualnost vsebin. Z raznovrstnimi sodobnimi metodami in učnimi pristopi naj učitelj/-ica usmerja učence/-ke v kritično samostojno raziskovalno delo in v interakcije med različnimi subjekti vzgojno-izobraževalnega dela. Učitelj/-ica naj spodbuja uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnolo-gije; sodelovanje z ustanovami, vladnimi in nevladnimi organizacijami (predstavniki civilne druž- be) in društvi v ožjem in širšem okolju. Učenci/-ke naj v primerih osmislijo potrebo po etičnem ravnanju posameznika in družbe. 24 6.1 VREDNOTENJE DOSEŽKOV Pri oblikovanju ciljev in meril preverjanja in ocenjevanja znanja naj bodo učitelju/-ici v pomoč zapisani pričakovani dosežki. Dosežki so zapisani tako, da omogočajo učitelju/-ici preverjanje in ocenjevanje znanja in veščin na različnih taksonomskih stopnjah. Zapisani pričakovani rezultati ob koncu 7. in 8. razreda so minimalni standardi. Preverjanje in ocenjevanje znanja marata biti zasnovani tako, da omogočata učencem/-kam: • izkazovanje različnih vrst znanj in veščin, • da upoštevata različne učne sloge in individualne značilnosti učenca/-ke, • da spodbujata samoiniciativnost učenca/-ke (izkazovanje znanja in veščin s primeri dejavnosti in vsebin, ki si jih občasno izbere učenec/-ka sam/-a), • da navajata učence/-ke na samopreverjanje in samoocenjavanje, tako da dobi učenec/-ka vpogled v lasni napredek. Učitelj/-ica naj preverja in ocenjuje tista znanja in veščine, ki spadajo k obveznim vsebinam učnega načrta, kot tudi tista znanja, ki so jih obravnavali v okviru izbirnih vsebin, če si jo je učenec/-ka izbral/-a oziroma so se za izbor dogovorili skupaj z učiteljem/-ico. Preverjanje in ocenjevanje naj temelji na procesnem pristopu, ki se opira na cilje. Pristop omogoča sprotno in formativno preverjanje in učencem pomaga pri zgrajevanju kompleksnih znanj. Zahteva pa načrtno oblikovanje vprašanj, nalog in dejavnosti, spremljanje napredka učenca/ učenke in interakcijo med subjekti pedagoškega procesa. 25 04/07/"j0-"