ALEKSANDER KOPRIVC: Svetovno naziranje in naša stanovska organizacra. (Nekai krJilčnih mlsll k Kvedfovemu članku v »Učit. Tov.« štev. 36.*) Ščavnica pri Radgoni. 29. sept. 1920. hvaianfa tov. Kvedra Dod naslovom: sociiaJno-politična študija v 36. štev. ,,Uč. Tov.« bi nanravila morda nri inarsikomu v važnih fočkah utrs UDravičeriosti. " Prinašamo doDis. ker se eiblie raznrava ztroli v meiah načelnosti in stvarnosti. dasi ^e 7. izvafanii ne strintamo dovsem. Uredn. Opozoriti hočeni. da ie zidal Kveder bistven del člankn na nanačni osnovi. Naše U. J. U. je organizacija posebne vrste: ker se bori 1. ne samo.?.a izboKšante emotjic?a '>r.'ažaia svaiih član.ov. za;cnr <-e izkliiično bore vse drujre stanovske '>f?A.nizaciie. temveč se 2. bonuie za razvoi in usne^no delovanie (da sovorim s KvedronO svoie kuhurnc raorave. t. i. šolstva. Tn deistvo nalaca oreanizaciii zfijo važne ¦•n težke dol?.nosti: slli nas k neorestanemu dclov/iniu nr> prosvcmem doHu.: postavtia ra^na v orve vrste borcev /a naoredek in leo^o brjdočiiost naroda. zahtevak)C <xl vsaceva noedinca kakor od celokunne orp.^nizacrje obiJo velikih žrtev. To ie dedstvo ki toroi brstveno loči našc UdružeHie vd vseh stanovskih orsranizacii in vseb»ie ves na.-5 nn svetni vznored. Na noliu prosvete se »a srečaino 7 drusrinii važniini čiliitcHi iavne^a živlieoia. In naravno ie. da ^e včasih ob cKnočevaniu o kulturnih iiaoravah naje innenle kriie z irmenM druoih činitellev. včasih na se bistvcno razlikuie. To ie naravni Doiav. ki mn oridetno v okoni s tem. da Dostavimo naše zahteve vsikdar na močnr> stvarr*o (realtio). vsestransko znanstvano ooravičIHvo nodlaeo. Zato si oa ne smemo orisva•ati edino odločihiih nravic. ternveč moramo nrostodušno uveliavliati mnenia vseii enaVovrstn-ih činiteHev: nrilae(xtiti moramo na-5e zahteve živlieiviskim notrebam. Zato niora biti naša oreanizaciia tudi (kaknr nravi Kvcdter) »eniinentno nolitična«. Dasi vendar sarao stanovsko nolitična, ki ]e vojena m o-sredotočena samo na zabteve st-mn fti ši?lstva. a.kot»rav s.e mora boriti z običainirni ooditičnimi sredstvi. Izkiničene ns TTiorai:-. astati namere nolitiČnth strank, priporočene od članov organizacije. Naravno je, da hoče politično delu¦nr-i del članov o'"fif3.ni7.a<;tH; nveliavfti v or^anizaciii sami naoela svoie stranke. Temu se nrotivno nepristranski člani in Drinadniki dru^ih stran-k. Gdtod Drihaiak) vsa nesoglasja. obudi se pa stanovsko zavedna, načelna protistruja. Svobodna pa rv?rnne na.^a nrfanizac^a Tp. tedai &?, io obv^rinerno vsace^a vi>liva nakl-nnfenih ali nenaklonfenih nftlitic^ib strank ki na širrv^ro od^iraro usta kmlar nas rabiia ki pa tnnlrUo in nonipsrab držav* zanirati rno§njo. kadar bi bilo treba nam pomoči. Kveder trdi da b; bi!e izvestne nolit'čne stranVe nn«-i>rotnr staTinvski>n nr^anhaciiam ?.<rrt'< >-pdj bistveno različnih clIfev t»ied i!HTtti. To ie nesrnisel že sarno po ^ebi: Kve.der r>a sani izvata* Pravo do borbe m brambe odrekati kakršnemukoli cocialnemu -^tvoru ie nesmisel itd. Ravno tako ie nanačna trdirev. črS. da bi- svetovna mizjrania ne zmocla udružiti člane enepa in isteea stanu v samoniklo svobcbflno or^anizaciio. Kako so pa nastale delavske or^anizaciie? Niih svetovni na^or- tieglova'filozofiia. katoličanstvo itd. Nanačno ie mnenie. da bi bila klerikalna strairka. S. L. S.. del sveobče. boiuioče se Cerkve. S L. S. \& zsroli nolitična ors-"anizaciw z istvestnimi načeli in ie po motem innerau v ravno taki zvezi kakor n. pr. J. D. S. s svobodomiselstvom. Tu storiKveder načelno napakoz zameniavanjem pojmov: Cerkev — klerikalizem. »Cerkev ie družba Hudi ki sooznavak) isto krščans'Ko vero in nreleinaio iste zakramente r>od vodstvom zakonitih oastir]pv. nosebiito ene^a. namestnika Kristusove?a na zemlri rimskesra naneža.« (Definiciia kardinaia Bellarmina.') Cerkvi lastni namen ie torei Dosvetiti človeško dušo s nravim naukom in zakrnrnenti ter io na (ak način storiti vretlno in deležno večne sreče na onem sve-tu. (PrJm. Čas, 1. 14. z. 1—3. Dr. Tominec: Ločitev Cerkve od države.) Ker >e Cerkev bistven-o vdeležena DrT iakx".evaniu sm-eri ori vz?oii in verskem pouku otrok svojih vemikov, ima naravno »¦oodločiiioče oravo v vseh teh načelnih vnrašanlih. Cerkev zamore nastopiti uspešno Droti na5i oreanizaciii le tedai. ako bi naoačno noirnovaH našo nrosvetno namero (2 točka smotra na.se ore.) in ako bi se uotelo iVnodriniti.kakepa soodločuiočega 'xiniteHa v vzeoino - §olski'i vDrašarfih. KVikor na se ne sme kriviti znanstva. čo sn so lnnovre _?nanvtveno oriuobitve čestokrat upotrebljale čtoveštvu v kvar in trpljenilc, ra\Tio tako se ne sme kriviti Cerkve. ako se mena načela Dditično zlorabliaio Krivi «0 liudie satni. (Pritn. Kveder: Rei.iViia in vztroia v Pod. 40 I . Št. 10—12. str. ?74.) I baš ta zl>oraba verstva. cerkvenih iacv:e1 v nrlltičii^ svrbft :e ravno: klerikaHzem, ttsodepolno naziranie političnega kr-sčgnstva. (Prim. Fabinc: Nova vzgoijna orienfacija. Slov. Uč. 20. 1. št. 7—9; str. 155.) Ta k!crikali?em >e ustrastil one tov;'risc ki so ustanoviti Slorn. zvezo. Zadali so učiteljstvu, zdravermi telesu orgajiizaciie. skeleč-o rano. To deistvo. bo (»stalo ?rd niadež iz nredvome^a razooloženia. Aknprav ni biio stališče vodstva »Zveze« taktično neooarečeno in vellka taktična nanaka. vendar ni bilo to deistvo zadostni ¦¦azloe za ustanovitev Dosebne orfanizacite. ivinolnoma udiniene nenrilateliem učiteMskc^a stann. Svoii lastni zadftvi bi storili mno?o večio uslueo. ako bi stvorili krenko. snačaino r>rotistruio. Poiitni bi se kmnl!i razbistpli >ti razmere ublažile. NfKoli na se ni boievala Cerkev zooer r-i^ani^aciio ki H 'c. kakor navafa Kveder. "crkvetii interes izven nro^rama deiovaina 'n ki cilia svoieea udrnženia niti 'v ideTitiffKijfe. niti rvoilreiufe bistvenemu .hiteresu cerkvp ker ie nan.ram menim ii.rtiferentna. Cerkev našib dni ne išče na.snrotstva- koder se io oa izziva — to zahtevamo vsi odločni katoličani — mora odeovoriti. I ]t)o§tevaitno znanstvena lzsledovanja. ki izvenijo v Le Bonove besede*): .Mcd naivažneiše vodilne ideie vsake civi-izaciis snadav> verske ideie.« 1'relešen'e k-rščanskih id€« ie Ccr';;ev. Ako bi se kaka cerkev bofevala zoper kak_§no oivanizaciio zsroii radi corl navede:iih ra?!i^ov bi se ošk-o-dovnla do naiveč sanw Nezvesta bi nostala svoiitn cibem. Tesra mnenra. fe Kveder sam v že oinentenemu članku: Reli^iia in vzgoja. fstr. 274. zadnfi.li 7 vrst m na str. 275, njvih 18 vrst.) Tracrična ni nsoda Cerkve za to. ker se mora za uvelfavlianie svoiih načel bo>cvati: marveč K to nara^ii i>oiav. usoda vsakep-a ustroia na zernHi. Kveder sam pa smatra naše žitie kot Droces v monističnem smislti brez nnoStevania zakonov enercite in entror>'je. ->B:>i novsod.« pravl Kveder! Preeledati moramo naša načela in iih čassi. nrimer"o izbolisati To ie zlasti dovdarial veHki Masarvk na oraškem koneresu. Ne oozabimo teea! Ako nas bode čas Drehitcl se sami uDrr^Dastimo \v. nihče nas ne bo noošteval. Navaditi na se rnoramo oouščati vse. kar bi >e!o radi neiasnosti razburkati du- *) Psili. zakoni razvoia naradov, str. 133. hove smatrati moramo baš v tch težkili dneh nrcosnov-e kot naS^ vrhovno nakHro: nenristransiko. stvarno nilsliti! Potem Seks so mosroča. in nuino sleae vsa delstva. kj i'h nava^a KvcJej v zadniin 3 odstaVidh svoieca članka. Nanafino in -antJm ie ako se hoCe tudii nri ra;navadnci$i soc.-ool. študiii d-elovati r naitežiimi sjroii znanstvetie^a izsledovanja, posebno pa če se hoče zavleCJ v to vsakdaniost težko umliiva sistematična vorašaniia verstva. Bodimo iasni in ?!•? oblnčirno svok> leno povorlc* « toliko barvano blatfo nenotrebnih tuftc. Neoriietno so me dirnila izvaiania tov. Kv*edra ker slone na nanačnih teineliih ln kcr bi iela v tei oblfki tvoriti novo netilo za nenot*-ebn; ra^por- iz srca na tni ie žal. da ¦€ oivavrt ta nesrečno oblfKovano .•Madfiio moi Driiateli Kveder.