GLASILO OBČINE DOMŽALE 7.marca 2003- letnik XLII, št. 3 Ob 55. letnici so člani in članice Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios Domžale na ohčenem zboru slovesno razvili nov prapor. Njegov boter je bil Uroš Slavinee, predsednik uprave, ki ga je izročil predsedniku društva mag. Marku Vresku in ob tem zaželel, da bi društvo tudi v prihodnje uspešno izpolnjevalo svoje plemenito poslanstvo BPiknik na bojišču je naslov gledališke prestave, katero je uprizorila gledališka skupina Morfej ■ Kulturnega društva Ihan, ki je oh tej priložnosti pipravila tudi razstavo o zgodovini igralstva v Ihanu. Ta se je. kot piše Vesna Erhart, začela v letu 1905, z uprizoritvijo Svete Neže, mladi pa so se potrudili in vse arhivsko gradivo shranili tudi na zgoščenko. Iskrene čestitke ter prijetno praznovanje dneva žena in materinskega dneva UREDNIŠTVO Obiskali smo Uredništvo Slamnika Pred kratkim so Uredništvo Slamnika obiskali člani novinarskega krožka z Osnovne šole Rodica. Odgovorna urednica jih je seznanil z zgodovino našega lokalnega časopisa, predstavila jim je postopek njegovega sedanjega izhajanja, na prijetno srečanje pa jih bo spominala tale skupinska fotografija. Sodoben nakupovalni center Trgovski center VELE Mengeš Ob cesti Trzin - Mengeš vas od nedavnega pozdravlja nov sodoben trgovski center VELE Mengeš, ki v dveh prodajnih etažah obsega več kot 5000 m2 površin, in zaposluje 50 delavcev. Velika skrb je bila namenjena parkiriščem, ki so tako v okolici centra kot v veliki parkirni hiši, v kateri je več kot 300 brezplačnih parkirnih mest Odgovorni v družbi VELE obljubljajo in zagotavljajo, da bo nov Trgovski center VELE Mengeš, kamor so povabljeni tudi naši bralci in bralke, vsem, ki jih bodo poti vodile vanj, nudil vse listo, kar v svojem programu ponujajo sodobni evropski nakupovalni centri. Poleg bogato založenega hipermarketa vas vabi ji i še v specializirano drogerijo ter trgovino otroške mode, specializirano tekstilno trgovino. frizerski salon, cvetličarno in prijetno kavarno. V prvem nadstropju, v katero se popeljete s tekočimi stopnicami ali s panoramskim dvigalom, vas pričakujejo v obsežnem oddelku pohištva in bele tehnike kar na 18(X) m2. pritegnil pa vas bo tudi razstavni prostor Hulsta, kjer vas pričakuje pohištvo najvišjega kakovostnega razreda. Pričakujemo vas vsak dan ixl S.(X) do 2().(K) Uit ter ob nedeljah od S.(K) do 12.00. ure. Dobrodošli! Srečno, Karmen! Karmen Stavec je s pesmijo lep poletni dan, ki sta jo napisala z Martinom Štibernikom, zmagala na slovenskem tekmovanju za Evrosong 2003. "Presrečna sem, vsega skupaj še ne dojemam povsem dobro. Udeležba na evrosongu pa je bila moja do včeraj še neuresničena želja, saj sem velika oboževalka tekmovanj za pesem Evrovizije", je bila ena njenih prvih izjav, ki smo jih prebrali v dnevnem časopisju po njeni zmagi. Karmen želimo, da bi bil njen nastop v Rigi lep poleten dan, ki ga ne bo nikoli pozabila! Uredništvo STAM PILJKE ► v 1 uri www.s-Qraf.si 01 721-91-70 "Vgraf@ilol.ntt RADI 9 5.6 F M Obiščite prenovljene internetne strani www.domzale.si in ne prezrite vsakodnevne novice. stran POVABILO K SODELOVANJU O O Nadaljujemo s predstavljanjem medoobčinskegu projekta Krajinske zasnove Volčji Potok in vas vabimo, da se 25. marca ob 16. uri udeležite druge delavnice, ki bo v Čebelarskem domu na Brdu prt Lukovici. stran EU IN NATO 8-9 Ker je pred nami referendum o vključitvi v EU in Nato boste na straneh, ki sla namenjeni političnim strankam, lahko prebrali njihova stališča do vključevanja v Evropsko unijo ter Nato in se morda 23. marca 2003 lažje odločili. stran PREDSTAVLJAMO Tokrat smo obiskali spoštovanega Karlu Pancetu iz Bišč, ki je v februarju praznoval 90. rojstni dan. na tej strani pa lahko še vedno berete razgovore z najboljšimi maturanti iz preteklega šolskega leta. zanimiv pa je tudi prispevek naše stalne dopisiui <■ Darje, v katerem nam predstavlja Blaža Križrturju iz Doba.. stran 15 Štirje srečneži iz prejšnje številke prejmejo slovensko zastavo, tokari pa naše bralce in bralke nagrajuje Boris Kopitar. Dva ali dve, ki bo bosta pravilo odgovorila, bosta prejela pO dve vstopnici za koncert lepih melodij v živo ŽAMETNE VRTNICE ZA MATERINSKI DAN (22. marec oh 19. uri -kamniška športna dvorana )■ Društvo krajanov Lim barska gora in Smučarski klub Termit Moravče vabita na T[^^il)Q(§Q(§H?!O^UII nedelja, 16. marec 2003, ob 10. uri Dobrodošli! JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d.o.o. Obvestilo Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v Občini Domžale od' 17.03. do 21.03.2003 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. tudentski ervis Domžale wvnv.studentskl-servls.coni ljubljanska 70,1230 Domžale tel: 01/7211 790 «801:031/841841 rtftllA^ninn Na brezplačni številki 08012 04, od 9. do 15. ure, svetujemo dijakom in študentom O dohodnini za delo preko našega študentskega servisa Ljubljani [ Domini« j Kamnik | Litija j Zagorje | Sevnica wvAV.studentski-servis.com LOVSE Jarska cesta 11, 1 230 Domžale Tel.:01-72 99 000, Servis: 01-72 99 010 Uradni prodajalec in serviser vozil <3£>toyota i j ODPRTO TU VETJE KSENIJA £-1 IOVO-, N| DJfl IAM OD lih DO I2lt' TRIMO SISTBMI Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine • ESAL d.o.o. ANDREJ VRTAĆIĆ fodunula Beigantu 3 !?40 Kamnik l<-i......- 01 83 12 355. GSM 04 i 689 /50 jubljanska f>7, Domžale, tel. 724 1101, Depala vas120, tel. 721 55 14 • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) 1 • TONDACH, BRAMAC, CREATON 10BB OD TU IN TAM stran 2 Dober dan, dragi bralci in Začetek marca je in pomlad prihaja. Na to nas opominjajo iz dneva v dan toplejši žarki sonca, daljši dnevi, včasih pa tudi znana spomladanska utrujenost, ne gleda na leta. Upam, da ste zdravi in da vas v teh dneh ni obiskala katera od grip, ki razsajajo. V dobrem mesecu in pol smo že tretjič med vami. tokrat na običajnih 24 straneh, od katerih so nekatere priložnostne, saj sta pred nami kar dva praznika, namenjena nežnejšemu spolu. Najprej je to 8. marec - dan žena. namenjen vsem ženskam, nato pa šc materinski dan. ki naj bi bil namenjen predvsem materam. Sama praznujem oba in sem vesela majhnih pozornosti, še bolj pa sem teh pozornosti vesela druge dni v letu. Najbrž / ostalimi dekleti, ženami, materami in babicami ni nič drugače, zato spomnite se jih v teh prazničnih dneh, pa tudi na druge ne pozabite. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki ste v prejšnji številki prebrali naše povabilo in nam poslali voščila, pesmi in druga priložnostna besedila, s katerimi želite obeležiti omenjena dneva. Zanimivo, da so med pošiljatelji predvsem ženske. Vam tudi tO kaj pove? Morda, vendar pustimo to. Naj bosta oba praznična dneva in tisti pred in za njima lepi - za oba spola. V tem Slamniku prinašamo kar nekaj zapisov občnih zborov društev in organizacij ter ob njih tudi njihova obvestila. Ker je društev in organizacij v naši občini veliko, bi vse dopisovalce s tega rxxiročja radi zaprosili, da nam ne pošiljajo različnih obsežnih poročil in programov, temveč naj se posameznih tem, obravnavanih na občnih zborih, lotijo problemsko, na krajši način, in opozarjajo zlasti na probleme, ki se pojavljajo ob njih. Radi pa bomo objav ili kakšno fotografijo z občnega zbora, še raje pa s katere od akti vnosti društva in organizacije. V današnji številki je kar nekaj daljših obvestil in povabil, ki bi jih morali prebrati, saj so zelo pomembna. Posebej bi radi organizatorje prireditev in različnih shodov opozorili na začetek veljavnosti Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list 59/2002), ki je prinesel določene novosti, o katerih pišemo na posebni strani NE PREZRITE, opozarjamo vas na odvoz kosovnih odpadkov, objavljamo pa tudi vrsto povabil, da bo marec resnično prijeten mesec. Ker je še vedno precej težav pri obračunavanju honorarjev naših dopisnikov, posebej novih, bi vas rada še enkrat opozorila, da prispevkom priložite osnovne podatke, med njimi tudi davčno številko in točno številko računa, na katerega vam bomo nakazali zasluženi honorar. Se enkrat pa bi rada opozorila na spremembe tudi naše oglaševalce, saj odslej tako pri naročanju kot oblikovanju različnih reklamnih oglasov in objav sodelujejo z agencijo Ir image. Letošnja četrta številka bo v vaše domove prišla 28. marca 2003, zato vaše prispevke pričakujemo do vključno 18. marca - na že znane naslove, lahko pa tudi po elektronski pošti vera.vojskatćj) domzale.si. Ne pozabite, da smo posebej veseli krajših člankov in fotografij. Preživite prijetne te tri tedne do naslednje številke našega Slamnika in razmišljajte o naslednji trditvi: Veliko želja v našem življenju je neuresničenih, ker ne verjamemo, da smo jih sposobni uresničiti. Potrudite se. da ne bo veljala za vas. Lep pozdrav Odgovorna urednica Donacija Ob otvoritvi centra je trgovska družba podarila Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb IN'CK Mengeš ček za 500.000 tolarjev za nakup klima naprave, ki bo namenjena izboljšanju pogojev dela v delavnici in šivalnici zavoda. To pomeni, da bo klima naprava bistveno izboljšala pogoje dela skoraj 50-tim varovancem, ki v delavnicah opravljajo dela šivanja, pakiranja, lepljenja, sestavljanja in druga podobna dela. Trak v novem trgovskem centru VELE sta prerezala predsednik uprave Stane Skok in mengeški župan mag. Tomaž Štebe. Trgovski center VELE-Mengeš Veliko prijetnih nakupov na enem mestu Obisk Trgovskega centra VELE Mengeš je prijeten izkoristek prostega časa za vso družino. V parkirni hiši vas vedno čaka brezplačno parkirno mesto. Med sprehodom po spodnji etaži opravite vsakodnevne nakupe, spotoma oblečete otroke in privoščite še sebi kakšen nov kos perila ali parfum. V zgornji etaži poskrbite za lep videz in funkcionalnost svojega doma, za popoln zaključek pa na poti k izhodu še umirjena skodelica kave, medtem, ko se otroci zabavajo oh gledanju klovna. Kako prijetno... Hipermarket V spodnji etaži novega centra vas čaka bogato založen hipermarket. kjer številni oddelki ponujajo prijeten in ugoden nakup vsakodnevnih dobrin (mesni oddelek, domača pekarna, sadje in zelenjava ipd.), pestro izbiro specialnih izdelkov (posebni siri, delikatesne solate, slaščice) in tudi neprehrambene blagovne skupine (igrače, posodo, papirno galanterijo). Za še bolj prijeten nakup pa poskrbijo predstavitve in degustacije izdelkov ter posebne akcije. Tekstil Poleg hipermarketa sta v pritličju še dve samostojni prodajni enoti s tekstilom. TEKSTIL VELE ponuja udobna oblačila za vsak dan, od perila in nogavic do pižam, spalnih srajc in trenirk za ženske in moške. Izbira je velika, saj so prisotni tako večji slovenski kot tudi tuji proizvajalci, ki zagotavljajo kakovost in ugodne cene. Posebno obsežen in cenovno zelo ugoden je program blagovne znamke VI, ki je nova trgovska znamka družbe VELE. Druga tekstilna enota je OTROŠKA MODA, kjer so na voljo raznovrstna oblačila za otroke, od najmlajših do štirinajstletnikov. Tudi tu je poseben poudarek na blagovni znamki, ki jo je oblikovala družba VELE - znamka TI obleče prav vse male nagajivce. Drogerija Ponudba specializirane drogerije obsega širok izbor kozmetičnih izdelkov po posameznih programih: preparativa (kreme), dekorativa (ličila), parfumerija, galanterija, natura program in lasna kozmetika. Za zahtevnejše kupce so. prvič v okviru trgovin VELE, na voljo prestižne blagovne znamke parfumov, pri izbiri pa so v pomoč šolane svetovalke. Po posameznih programih se lahko bo koncu tedna, občasno pa tudi med tednom, udeležite predstavitev posameznih izdelkov in se podučite o njihovih prednostih in koristih. Pohištvo Opremljate svoj dom? Zgornja etaža na kar 1800 kvadratnih metrih predstavlja vse, kar potrebujemo za to. Tu so program pohištva in preprog, ločen program bele tehnike, našli pa boste tudi poseben program dodatne hišne opreme, od hišnega tekstila (odeje, posteljnine, brisače) do pomivalnih korit, armatur, svetil ipd. Program pohištvo ponuja kuhinje, jedilnice, dnevne sobe, spalnice in otroške sobe, poleg tega pa še kosovno pohištvo in posamezne elemente, kot so vzmetnice, oblazinjeno pohištvo, preproge, tekači ipd. Veliko število blagovnih znamk, npr. Svea, Gorenje, Marles, Lip Bled, Mcblo idr., zagotavljajo raznolikost tako v ponudbi kot v cenovnih razredih, za posebno izbirčne pa je tu še nemško podjetje Hulsla, ki sodi v najvišji kakovostni razred in je večinoma izdelano po meri. V programu bele tehnike so na voljo pralni in sušilni stroji, štedilniki, hladilniki in pomivalni stroji, ponudba malih gospodinjskih aparatov pa obsega še mešalnikc, sesekljalnike. cvrtnike, likalnike, sušilec las in šc in še.... Tudi tu lahko izbirate med različnimi priznanimi proizvajalci, kot so Bosch, Gorenje, Candy, Philips, Eleetrolux idr. Pri vseh programih velja možnost nakupa na potrošniško posojilo ali na odloženo plačilo, obiskovalci pa so deležni strokovnega svetovanja in postrežbe posebej usposobljenih prodajalcev. Si želite sprostitve, pa veste, da bi morali še po nakupih'.' Obiščite poslovno-trgovski center VELE Mengeš - pri nas se vedno kaj dogaja in nakupi so vedno prijetni. Vse dni v tednu, od ponedeljka do sobote od osme ure zjutraj do osme zvečer in šc v nedeljo od osme do dvanajste ure. Pričakujemo vas! Vele,d.d. Med gosti sta bila na odprtju novega trgovskega centra tudi županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem In podžupan Vinko Juhart. Slavnostni govornik podžupan Toni Dragar V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Ihan Spominska slovesnost ob 59. obletnici tragedije na Oklem Ko obujamo spomine na vse vojne, moramo govoriti o miru Tudi letos se je 22. februarja dopoldne ob spominskem obeležju na Oklem, nekdaj prijazni vasico, ki jo je za vse večne čase zaznamoval 24. februar 1944, zbralo veliko število ljudi, ki so se želeli pokloniti žrtvam tragedije. Tem so se poklonili tudi številni prapori, prisotni pa so v minuti molka v spominih pohiteli med vse tiste, ki so svoja življenja na Oklem in drugod darovali za domovino. Po pozdravu Kajka Hafnerja, predsednika Območne organizacije ZZB NOV Domžale je zbranim spregovoril Toni Dragan, podžupan Občine Domžale. Najprej seje spomnil tragedije na Oklem ter fantov in deklet, ki so se odločili, da po svojih močeh pomagajo osvoboditi tedaj zasužnjeno domovino in med drugim poudaril: "Vse te žrtve, ki jim vedno znova namenjamo prostor v spominih na zgodovino našega naroda, nikoli ne bodo pozabljene, kot nikoli ne bodo pozabljeni vsi tisti, ki so svoja življenja, svoje misli in hotenja vgradili v temelj, na katerem je zrasla današhja samostojna svobodna Slovenija. "Nobena solza ni bila potočena zastonj. Nobena kaplja krvi prelita zastonj. Na teh od solz in krvi bogato prepojenih tleh so si sinovi in vnuki zgradili svetlejši, lepši dom, ki ga urejajo po svoji, iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem v novih spoznanjih dozorelem razumu," je zapisal pisatelj in mi, ki cenimo prispevke posameznikov z različnih področij v zgodovino našega naroda, se z njim strinjamo. Ponosni smo, ker je med njimi kar nekaj takih, ki so nekoč živeli na tem lepem delu sveta, kjer mi poskušamo uresničevati njihove vizije in sanje." Nato je govoril o miru in dejal: "Ko obujamo spomine na vse vojne, v katerih smo se Slovenci borili za svojo samostojnost in svobodo, moramo govoriti o miru, saj je danes to potrebno bolj kot kadarkoli. Če smo še pred desetletjem in nekaj več mislili, da nas vojne v svetu, daleč od nas, ne zanimajo, danes ugotavljamo, da nas morajo zanimati. Pa ne le zanimati, skrbeti nas morajo, pa naj.se dogajajo kjerkoli na naši zemeljski obli. Naš planet je namreč v moderniziranem svetu postal zelo majhen prostor, na katerem smo iz dneva v dan bolj soodvisni drug od drugega. Zato nam ne sme biti vseeno, ko se, velikokrat tudi brez nas, pogovarjajo o vojni, pa naj bo kjerkoli v svetu. Trdim, da rte bi smelo biti nikogar, ki bi sc strinjal s tem, daje vojna edina rešitev za nekatere nakopičene težave v svetu. Vojna, pa naj bo kakršnakoli in kjerkoli, je najslabše, kar se človeštvu lahko zgodi. Zato moramo vsi vedno znova opozarjati na to, daje treba najti rešitve, ki bodo preprečevale že samo misel na vojno ter zagotavljale mir vsem ljudem na svetu. Ob koncu govora se je zahvalil organizatorjem in sodelujočim v kulturnem programu ter zaželel, da bi slovesnost v vseh izzvenela kot živ in svetal spomin na padle borce in borke, pa tudi kot velikanska želja, da se grozote vojne ne bi nikoli ponovile -ne v našem času, ne v času tistih, ki prihajajo za nami. V kulturnem programu so se predstavili učenci Osnovne šole Ihan, Pevski zbor Društva upokojencev Domžale Janez, Cerar ter recitatorja Janez Hafner in Alojz. Muhar. O.U. Tudi letos se je na spominski slovesnosti na Oklem zbralo veliko ljudi Kri rešuje življenja V Sloveniji daruje kri okoli 5% prebivalcev ali približno 100.000 krvodajalcev vsako leto. Tak odziv zagotavlja državljanom in državljankam Slovenije samozadostnost oskrbe s krvjo. V letošnjem letu so se na Zavodu za transfuzijo krvi prvič v 53-ih letih, soočili z akutnim pornanjkanjern krvi, tako da so bile ogrožene celo najnujnejše operacije. Po vsej Sloveniji so se vrstile akcije zbiranja krvi. V Sloveniji namreč potrebujemo okoli 400 krvoda.jaik in krvodajalcev, da zadostimo dnevnim potrebam zdravstva po krvi. Največji porabnik krvi, verjetno v vsej državi, so kirurški klinični oddelki v Kliničnem centru v Ljubljani, kjer porabijo 60-70% vseh potreb po krvi, večji del med operacijami, kot nadomestilo za izgubljeno kri zaradi kirurškega posega, drugi del krvi pa porabijo za zdravljenje bolnikov v intenzivnih terapijah. Iz Domžal sta v enem tednu s pomočjo Območnega združenja Rdečega križa Domžale, odšla darovat kri 202 krvodajalca. Poleg tega so s pomočjo Radia Hit organizirali šc dodatno akcijo, na katero SO sc domžalčani dobro odzvali. Posebej je treba pohvaliti dijake Srednje šole Domžale - 43 jih je darovalo kri, večina prvič. Pravtako množično so se odzvali krvodajalci iz. podjetij, med katerimi je zaradi visoke udeležbe treba omeniti Hclios in Biring. Za tak odzi v so si v območnem združenju Rdečega križa močno prizadevali ob aktivnem sodelovanju članov in aktivistov in so navdušeno priznali, daje to doka/ iskrene solidarnosti in humanosti ljudi, ki nista zamrla. Ljudje ne darujejo krvi zaradi prostega dneva ali klobase, temveč jc to njihova samostojna izbira, dejanje, za katerega presodijo da ga bodo naredili zaradi njegovega humanega poslanstva. Tako kot v mnogih evropskih in drugih državah tudi v Sloveniji, temelji krvodajalstvo na načelih ncplačlji vosti usluge darovanja krvi, prostovoljnosti in anonimnosti. Po novem Zakonu o delovnih razmerjih, imakrviKlajalcc v Sloveniji v primeru zadržanosti od dela na dan darovanja krvi, pravico do plačane odstotnosti z dela. Delodajalec ima možnost vložitve reliindaeijskega zahtevka Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar pa ne velja za samozaposlene, samostojne podjetnike in samostojne kulturne delavce. Po vstopu v Evropsko unijo bo država tudi na tem področju sprejela novo zakonodajo na področju transfuzijske medicine t.i. nizozemski model, ki temelji na načelih solidarnosti, darovanju izven delovnega časa, ipd. V prihodnosti lxxlo šc večji poudarek namenili izbiri varnega krvodajalca, ki skrbi za lastno zdravje in posvetom z zdravnikom, ki ugotavlja anamnezo in objektivno zdravje darovalca. Namreč, le zdrav krvodajalec lahko da varnd kri prejemniku krvi. Večina med nami morda ne rH> nikoli potrebovala krvi, vendar je za vse nas zelo pomembno, da imamo na voljo zadostne zaloge varne krvi. Te lahko zagotovimo z. načrtovanimi krvodajalskimi akcijami in z. dobro obveščenimi in odgovornimi krvodajalci. V Območnem združenju Rdečega križa sc ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem občanom -krvodajalcem za množičen odziv in darovano kri. Kristina Brodnik Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958(1 številka), nato pa je 5.1 1.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse občina tudi v prihoduje razpoznavna po podjetnosti in odprtosti svojih občanov ter da bomo zagotavljali konkurenčne vstopne pogoje za gospodarstvo. Kakšni so tvoji prvi vtisi? Čeprav glede na to, da sem "v službi" šele dva meseca, težko strnem prve vtise, lahko rečem, da dela ne manjka. V tem času nas je zarx >slovala predvsem priprava proračuna in nadaljevanje v prejšnjem mandatu začetih projektov, v pogovorih pa smo že postavljali tudi smernice in cilje za nove projekte, katerih večina ima osnovo v Razvojnem programu občine Domžale. Ugotavljam, daje delo zelo dinamično, raznoliko in da imam ob sebi dobro ekipo prizadevnih sodelavcev. V tem času pa sem opravil tudi veliko pogovorov z občani in jim poskušal pomagati. Morda na kratko o najpomembnejših projektih? Nadaljujemo s plinifikacijo celotnega območja občine, v okviru katere bomo vgrajevali tudi integralno kabelsko omrežje (optični kabel) za prenos podatkov, zvoka in slike; čimprej pa bi radi zagotovili pogoje za učinkovito in celovito ureditev avtobusnega in železniškega prometa, mirujočega prometa ter tudi s tem povečali prometno varnost. V letošnjem letu začenjamo aktivnosti za ureditev nove irtdustrijsko-podjetniške cone na Žclodniku, saj v občini želimo gospodarstvu zagotoviti kvalitetnejše vstopne pogoje, povečati število malih gospodarskih subjektov ter s tem vzporedno povečati obseg zaposlenosti. Omenil bi tudi področje urejanja prostora in varstva okolja, kjer želimo zagotoviti prebivalcem kvalitetne bivalne pogoje ter prijazno in varno okolje. Na področju skrbi za okolje nas čaka kar nekaj pomembnih nalog, kjer bi omenil nadaljevanje projekta postavljanja ekoloških otokov, kjer tudi v prihodnje pričakujem sodelovanje občanov in občank, hkrati pa bi vse povabil, da sc tudi letos pridružijo tradicionalni čistilni akciji ZA ZDRAVO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE. Kakšno je tvoje mnenje v zvezi z letošnjim proračunom? Predlagani proračun jc v danih razmerah optimalen. Jasno pa si kot gospodarstvenik želim dolgoročno razvojno naravnan proračun, ki bo zagotavljal večji obseg sredstev za investicijsko dejavnost. Kako lahko občani in občanke, ki se želijo s teboj pogovoriti, pridejo do tebe? Kot sem že omenil, seje v tem času pri meni oglasilo veliko občanov in občank s svojimi problemi. V okvira možnosti sem jim skušal pomagati. Tudi v prihodnje so dobrodošlj, vendar predlagam, da sc predhodno najavijo v Uradu županje, predvsem pa da vsaj na kratko ob najavi skušajo predstaviti svoj problem. V dosedanjih pogovorih sem namreč večkrat ugotovil, da bi se 0 problemih lažje in učinkoviteje dogovarjali, če bi v pogovore vključili odgovorne s posameznih oddelkov. Kaj delaš v prostem času? Narava mojega dela, ki se včasih potegne tudi pozno v noč, nc omogoča veliko prostega časa, zato se potrudim, da tisto malo, kar ga imam, najbolje izkoristim. Največ ga namenjam športu, pozimi smučanju in pohodništvu,poleti planinarjcnju, teku in kolesarjenju, rad pa obiščem tudi kakšno dobro gledališko predstavo ali koncert ter kino, vedno pa najdem čas za dobro knjigo. Morda še kaj za konec? Moj življenjski moto je: Skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to. kar moraš početi. Posebej za opravljanje podžupanske funkcije pa sem si izbral misel, zapisano v Razvojnem programu: "Občina Domžale bo sodobna in prepoznavna slovenska občina, ki bo občanom zagotavljala kvalitetne bivalne pogoje ter prijazno in varno okolje." v.v. 1. marec, Svetovni dan Civilne zaščite Prvega marca 1972 je bila ustanovljena Mednarodna organizacija civilne zaščite, zato tudi pri nas, tako kot v mnogih drugih državah, na ta dan praznujemo Svetovni dan Civilne zaščite. Kakšna je urejenost zaščite pred naravnimi nesrečami v naši državi in kako je povezana z mednarodno skupnostjo? Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v Sloveniji zakonsko urejen od leta 1994. Sistem je sodoben in primerljiv z, evropskimi državami, v marsičem pa jc celo boljši. Zaščitno-rešcvalnc sile so organizirane tako na nivoju države kot v lokalnih skupnostih. Sodelovanje med državo in Občinami je opredeljeno z operativnimi načrti Ul sicer tako. da sistem v primeru nesreč deluje kot celota. V praksi se jc tak sistem pokazal kot uspešen, zato ga bo v prihodnosti Društvo za raziskavo jam "Simon Robič" Domžale s svojo reševalno enoto ž.e veliko let sodeluje v občinskem zaščitno-reševalnem sistemu občine Domžale. Zelo aktivno deluje v okviru zaščitno reševalnih vaj ter na področju osnovnih in dopolnilnih usposabljanjjamarskih reševalcev Ssvojo dejavnostjo daje pomemben prispevek k pripravljenosti občinskega zaščilno-reševalnega sistema. Društvo je aktivno tudi na področju celotne države saj se njegovi člani redno udeležujejo državnih vaj ter usposabljanj. Nekateri člani so sodelovali tudi pri reševalnih akcijah na različnih lokacijah naše države. potrebno utrditi, to pa bo v največji meri odvisno od materialnih zmogljivosti države in posameznih Občin. Sistem načrtovanja bo v letošnjem letu potrebno prilagoditi tudi evropskim direktivam iz tega področja, kar ureja posebna uredba. Dobrodošla novost Na pobudo Občine Domžale so Slovenske železnice od 24. februarja na relaciji Ljubljana - Jarše-Mcngeš ponovno uvedle vlaka 3104 in 3105. Vozni red od 24.02. do 14.06.2003 Vlak 3104 Vlak 3105 JARŠE-MENGEŠ LJUBLJANA 7.I3 Ljubljana 7.48 Jaršc-Mengcš 7.I8 I jubljana Brinje 7.50 RtKlica 7.20 l jubljana Jezica l .juhi Jana Črnuče 7.53 Domžale 7.24 7.56 Trzin 7.28 Trzin ind. cona 7.58 Trzin Mlake 7.30 Trzin Mlake 8.00 Trzin ind. cona 7.32 Trzin 8.05 Ljubljana Črnuče 7.35 Domžale 8.08 Ljubljana Jezica 7.37. Rodica 8.I0 Ljubljana Brinje l jubljana 7.40 Jarše-Mengeš 8.15 Opomba: vlaka nc vozita ob sobotah, nedeljah in praznikih Želimo Vam prijetno potovanje z vlaki Slovenskih železnic. Vključevanje Slovenije v menarodni sistem varstva pred velikimi naravnimi nesrečami ima za našo državo velik pomen, saj je ogrožena pred številnimi naravnimi in drugimi nesrečami (potresi, plazovi, poplave, neurja, požari, nevarne snovi...). V ta namen ima Slovenija sklenjene sporazume Z nekaterimi sosednjimi državami. Prav gotovo je najpomembnejša njena vključenost v projekt "Partnerstvo za mir5' v okviru zveze NATO. Na podlagi tega sporazuma, v primeru večjih nesreč, lahko pričakujemo naslednje oblike pomoči: - prevozi na kopnem, morju in v zraku, - oskrba z gorivi in hrano, - obnavljanje industrije, - vzpostavi janje telekomunikacij, zdravstveno varstvo prebivalcev, - sodelovanje strokovnjakov in reševalcev. Pomoč pri partnerstvu je vzajemna, zato je tudi Slovenija dolžna pomagati članicam Nata, v kolikor pomoč potrebujejo. Naša država razpolaga z nekaterimi visoko usposobljenimi in opremljenimi reševalnimi enotami, ki so namenjene tudi za reševanje izven Slovenije. Bolj vprašljiva je njena sposobnost za nuđenje materialne pomoči, posebno v večjih količinah. Ker v zvezi NATO in dragih zahodnih državah velik pomen posvečajo usklajenosti standardov opreme in postopkov ukrepanja ob nesrečah, se Slovenija nc more izogniti dokaj zahtevnim usklajcvalnim procesom Darko Jenko (na sliki desno) že 13 let uspešno opravlja naloge v enotah in občinskemu štabu civilne zaščite Sodeluje pri vseh preventivnih in operativnih reševalnih ukrepih in akcijah, ki jih vodi Občinski štab za civilno zaščito ter pri drugih dejavnostih za razvijanje in krepitev usposobljenosti in pripravljenosti ril ■tli w zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Pri opravljanju nalog v štabu CZ je veliko prispeval napodrvčju načrtovanja ukrepanja ob nastanitvi in oskrbi ogroženih. Nc glede na to jc tako sodclov;in je nujno in koristno, tako kot na mnogih drugih področjih (industrija, kmetijstvo, trg, komunikacije, itd.). V okviru praznovanja svetovnega dneva civilne zaščite v naši državi jc l*)veljnik štaba civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj podelil državna priznanja. Med dobitniki bn »nastih priznanj civilne zaščite sta hi la tudi Društvo za raziskavo jam "Simon Robič" Domžale ter član Občinskega štaba za civilno zaščitno občine Domžale Darko Jenko. Visoki državni priznanji sta bili podeljeni za posebne zasluge pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in dragimi nesrečami. Slavnostna prireditev ob prazniku s podelitvijo priznanj je bila 6. marca v Ribnici. V občini Domžale bo Dan civilne zaščite obeležen 13. marca z manjšo slovesnostjo, na kateri bo županja Cveta Zalokar Oražcm sprejela oba dobitnika državnih priznanj, člane občinskega štaba za civilno zaščito ter predstavnike vseh dništev, organizacij, zavodov in podjetij, ki sc vključujejo v občinski sistem zaščite in'rcševanja. Peter Gubane Regionalni center za okolje Projekt sofinancirata Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo in Evropska komisija Krajinska zasnova Volčji potok - drugi del Krajinska zasnova Volčji potok je medobčinski projekt občin Domžale, Kamnik in Lukovica, ki bo del strategije prostorskega razvoja vseh treh občin. Razprostira se od Homškega hriba prek Volčjega potoka do gradu Brdo pri Lukovici. (Jre za območje, kjer se križajo različni razvojni in varstveni interesi, zato želimo izdelati enoten koncept razvoja, ki bo upošteval tudi varstvena izhodišča. V ta koncept bodo vključeni tudi rekreacijski in turistični potenciali tega območja, za katerega občine želijo, da bi dobilo večji pomen ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za prebivalce širše ljubljanske regije. Območje se v zahodnem delu priključuje na Kamniško Bistrico, kjer poteka tudi medobčinski projekt vzpostavitve rekreacijske osi. Na ta način bo vzpostavljena povezava odprtega prostora z urbano osjo ob Kamniški Bistrici. Projekt sta finančno podprla Regionalni okoljski center za vzhodno in srednjo Evropo in Evropska komisija, ker usterza naćelom dvigovanja javne ozaveščenosti in informiranosti; izdeluje se po načelih evropske zakonodaje, hkrati pa vključuje različne ravni sodelovanja, tako medobčinskega kol tudi med občino in državo. Projekt je namreč finančno podprt tudi s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo kot pilotni projekt testiranja nove prostorske zakonodaje. Mednarodni trendi težijo k interaktivnem planiranju, kar pomeni, da se javnost vključi že pred izdelavo osnutka dokumenta. Zavedati seje potrebno, da ljudje, ki na nekem območju živijo to območje najbolje |x iznajo in so zato dragocen vir informacij. Javnost s svojimi mnenji in idejami aktivno sodeluje v obliki delovnih skupin, katere vodijo usposobljeni moderatorji. Tako dobljeni predlogi predstavljajo koristen vir informacij. Izkušnje kažejo, daje prostorski dokument pripravljen ob sodelovanju javnosti, ne le bolj kakovosten, temveč tudi bolj uspešen po izvedbi. Za vse tiste, ki niso sodelovali na prvi delavnici, naj povemo, da gre za nekoliko drugačen pristop sodelovanja javnosti pri pripravi prostorskih dokumentov, ki ga pri nas še nismo povsem navajeni. Na prvi delavnici, kije potekala 4.12.2002 v Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici, so udeleženci določili vizijo območja krajinske zasnove Volčji potok ter opredelili prednosti poman jkljivosti, priložnosti in nevarnosti, ki so kot usmeritve služile pripravljavcu prostorskega dokumenta. Na drugi delavnici h<> predstavljeno trenutno stanje v prostoru. Primerjali ga bomo z vizijo, kije bila opredeljena na prvi delavnici. Ob tem se v prostoru kažejo določeni konflikti, za katere bodo udeleženci poskušali podati rešitve v skladu s svojimi željami ter poznavanjem lokalnega prostora. Na delavnice bodo poleg občanov vabljeni tudi strokovnjaki ministrstev RS in ostali strokovnjaki. Vse občane in predstavnike nevladnih organizacij, javnih institucij, gospodarskih subjektov ter drugo zainteresirano javnost vabimo na drugo delavnico vključevanja javnosti za krajinsko zasnovo Volčji potok, ki bo v TOREK, 25. MARCA 2003 OB 16. URI V ČEBELARSKEM DOMU NA BRDU PRI LUKOVICI Vabljeni ste vsi. ki sle se prve delavnice že udeležili, pa tudi tisti, ki se je niste in bi radi sodelovali na drugi delavnici. Sodelovanje na delavnici je brezplačno, število udeležencev ni omejeno, vse dodatne informacije o delavnici lahko dobite na številki 01/721 -36-86, Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. S seboj prinesite tudi pisalo in kos papirja. Izrezano prijavnico pošljite na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69,1230 Domžale, najkasneje do petka, 21. marca. Svojo udeležbo lahko potrdite tudi na zgoraj navedenem telefonu, kontaktni osebi sta Tadeja Križnar Jarnnikar in Veronika Oblak. Veselimo se srečanja in skupnega dela z vami. Lep pozdrav, Občina Domžale Občina Kamnik Občina Lukovica Prijavnica Udeležil/a se bom delavnice Izdelave Krajinske zasnove Volčji potok, ki bo 25. marca 2003, s pričel kom ob 16 uri v prostorih Čebelarskega doma Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. Ime in priimek: Organizacija: Naslov: Datum: Podpis: Predstavljamo predsednike svetov krajevnih skupnosti Anton Košenina, predsednik Sveta KS Jarše-Rodica "Novi svet KS bo nadaljeval uspešno delo dosedanjega vodstva krajevne skupnosti na vseh področjih", je za naše glasilo ob izvolitvi za predsednika Sveta Krajevne skupnost i Jarše-Rodica povedal novi predsednik Anton Košenina. Ker pod njegovim vodstvom svet dela še dobra dva meseca, je bilo moje prvo vprašanje povezano z vtisi ob začetku dela. Funkcija predsednika Sveta KS Jarše-Rodica je zelo odgovorna. Delo je zelo dinamično in zahteva veliko angažiranje vseh - tako predsednika, kot članov sveta. Želimo si. da bi tudi v prihodnje pri akcijah sodelovali vsi člani sveta KS in bi s skupnim delom, pa tudi vsak na svojem področju, uresničili sprejeti program. Zakaj si se pravzaprav odločil, da sprejmeš funkcijo predsednika? Član Sveta KS sem bit" že dve mandatni obdobji, še prej pa sem aktivno sodeloval v različnih gradbenih odborih (za ureditev kolesarske steze Srednje Jarše -Zgornje Jarše, gradnja Gregorčičeve ulice ipd.l. sem tudi predsednik Kulturnega društva Groblje, v katerem sem vključen od samega začetka. Lahko rečem, da problematiko krajevne skupnosti dobn) poznam. Kot predsednik Sveta KS želim območje KS Jarše-Rodica skupaj s člani Sveta in vsemi društvi in organizacijami ter krajani razvijati kot celoto. Prevzem funkcije pa smatram kot priložnost, da nadaljujem s svojim delom. Poudarjaš, da ne gre za komunalni razvoj? Tako je. Pomembno je graditi ceste, kanalizacijo, plinifikacijo, hkrati pa menim, da je enako ali celo bolj pomembno urediti mejo med Občinama Domžale in Mengeš, ponovno "uvesti" naselje Groblje, ohranjati kulturno dediščino, kjer bi želeli v sodelovanju s spomeniškim varstvom Kofutnikovo domačijo z ohranjeno črno kuhinjo, ki je stara blizu štiri stoletja, urediti podobno kot je urejena Bodnarjeva hiša, moja želja, ki pa bo najbrž ostala neuresničena, je ureditev Osolnikovega mlina, kot dela tehnične zgodovinske dediščine, o kateri pripravlja knjigo prof. Vilma Vrtačnik. in nenazadnje ureditev bregov Kamniške Bistrice, podobno, kot so to imeli včasih, ko so imeli za uporabo Bistrice in mlinščic pravi pravilnik. Želeli bi večnamensko ploščad ob kulturnem domu, h kateremu bi nujno potrebovali prizidek. Vendar vseeno povejva, kaj se bo dogajalo na komunalnem področju? Uredili bi radi parkirišče ob Osnovni šoli Jarše in Prežihovi ulici. Načrtujemo pridobitev projekta mostu čez Mlinščico v Mlinski ulici, v razpravi o občinskem proračunu za letošnje leto smo opozorili na potrebnost cestnih ovir na Slomškovi ulici, radi bi uredili javno razsvetljavo na delu Kamniške ceste na Rodici. Oh tem naj omenim še željo po ureditvi železniške postaje ter njenega lastništva. Postajo so krajani pred desetletji gradili s prostovoljnim delom. Od občine pa pričakujemo ureditev dveh železniških prehodov ter razrešitev prometne situacije v povezavi z obrtno industrijsko cono Jarše ter nadaljevanje gradnje plinskega omrežja, kar je pravzaprav prioriteta. Bo vodstvo KS tudi v prihodnje podpiralo društva in organizacije? V naši krajevni skupnosti dela precej društev in za vsa lahko rečem, da so v njih zelo pridni krajani in krajankc, ki z uspešnim delom društev bogatijo naše življenje. Zveza borcev. Rdeči križ, Karitas. Prostovoljno gasilsko društvo Jarše-Rodica, Kulturno društvo Groblje, Turistično društvo Jarše-Rodica vsak na svojem področju uspešno delajo in prispevajo k razvoju KS kot celote, zato bo tudi vodstvo v okviru finančnih možnosti pomagalo pri uresničevanju njihovih načrtov. KS pa uspešno sodeluje tudi z Osnovno Šolo Jarše ter Osnovno šolo Rodica, želimo pa si tudi, da bi vsaj enako dobro, če ne še bolje, sodelovali tudi Z Občino Domžale. Kdaj imate uradne ure? Uradne ure naše krajevne skupnosti so ob sredah od 17. do 19. ure ter ob petkih od 8. do 12. ure v prostorih KS v Grobljah, krajani in krajankc pa me po potrebi lahko pokličejo tudi po mobitelu 040/704 497. Sva kaj pozabila? Krajevna skupnost Jarše-Rodica je ena izmed tistih, ki se zelo hitro razvija, saj vedno znova dobivamo nove sosede. Vse nove krajane in krajanke vabimo, da se vključijo v naša društva, da v njih poiščejo svojo priložnost za s(xlelovanje pri razvoju krajevne skupnosti, v kateri bodo živeli poslej ter da s svojimi sposobnostmi, talenti, idejami, strokovnim znanjem in delom prispevajo, da bo v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica še lepše. Hvala Vera Vojska DOMŽALE 55 let Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios Domžale Novo ime in nov prapor ob obletnici Sredi februarja so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios Domžale, ki je s svojimi več kot 450 člani in članicami največje tovrstno društvo v občini, najbrž pa tudi med največjimi v državi. Poleg poročil, ki so bila redni del občnega zbora, je bil letošnji še posebej slovesen, saj mineva 55 let od njegove ustanovitve, ob jubileju pa so razvili tudi nov prapor, katerega boter je bil Uroš Slavinec, predsednik uprave. Dosedanjemu imenu (Gasilsko industrijsko društvo Helios pa so dodali še PROSTOVOLJNO. stran 4 V uvodnem poročilu o opravljenem delu v letu 2(X)2 je mag. Marko Vrcsk. predsednik PIGD Helios Domžale, poudaril, da se v društvo vključujc450 članov in članic, "pa vendar 41 odstotkov zaposlenih še vedno meni. da je gasilstvo folklora, nc pa eden izmed najpomembnejših faktorjev, ki ohranja delovna mesta, zdravje in življenje ljudi. Pohvalil jc vse opravljeno delo, v katerem so posebno skrb namenili usposabljanju - tako gasilcev kot vseh zaposlenih, odprtim dnevom, ki so iz leta v leto bolj obiskani in bolj pomembni, saj se tudi krepi zavest o povezanosti med podjetjem, zaposlenimi in sosedi, za delo društva pa je pomembna tudi vsakoletna tradicionalna gasilska ekskurzija ter uspešno izvedene gasilske vaje. Nov prapor ob jubileju Pohvalil je tudi profesionalno sestavo društva, ki v lastnem domu, s solidno opremo in šolanimi strokovnjaki zagotavlja požarno varnost, reševanje v tunelih in na avtocesti. "Ali se zavedamo premoženja, ki ga imamo v tej opremi, tem znanju in teh ljudeh. Del navzočih na občnem zboru Predsednik društva Janez Orehek med podajanjem poročila. Delovnih akcij je bilo v letu 2002 leto kar nekaj: urejanje igrišča, čistilna akcija, košnja smučišča in drugo. v Občni zbor Turistično-rekreativnega društva Turnše-Cešenik Za lepše in pestrejše življenje v obeh vaseh pa tudi širše Člani in članice Turistično-rekreativnega društva lurnše-Češenik so se v velikem številu zbrali na občnem zboru v gostišču Kovač Bilo jih je toliko, da se je eden od številnih gostov, ki so vsi po vrsti hvalili uspešno delo društva, vprašal, ali je v obeh vaseh sploh še kdo doma. Namesto suhoparnega gradiva o opravljenem delu in programu so vsi prejeli ZVONČEK, glasilo društva, v katerem so v besedah in fotografijah predstavili vse opravljeno delo, v njem pa zapisali tudi program za leto 2003, v posameznih člankih pa opozorili tudi na problematiko, kot jc: sodelovanje javnosti pri pripravi prostorskega dokumenta krajinske zasnove Volčji Potok, o neredu na cesti Tumše-Češenik, kjer.je zbor krajanov sprejel zahteve za naslednje ukrepe: a) omejitev hitrosti skozi gosto naseljene dele vasi na 40 km/h; b) prepoved vožnje za motoma vozila, težja od sedem ton; c) postavitev hitrostnih ovir v gosto naseljenem delu obeh vasi; d) postavitev opozorilnih tabel pred gosto naseljenem delu obeh vasi, da so na cesti otroci. Žal na tem področju ni bilo narejenega nič. Predsednik društva Janez Orehek je na kratko predstavil opravljeno delo. ki gaje iz leta v leto več. 185 članov in članic se redno udeležuje različnih dejavnosti, med katerimi jc treba izpostaviti zlasti: izid zloženkeooheh vaseh s poudarkom na zgodovinsko dediščino (Jože Kozjek, Samo Mohar) ter tradicionalnega koledarja, redno izvajanje rekreacijske vadbe žena in deklet, sodelovanje na prireditvah ob 50. letnici občine Domžale, izvedba koncerta godbe na pihala pri preurejenem ribniku, vzdrževanje turističnih kozolčkov, ocenjevanje urejenosti hiš in njihove okolice, aktivni i delovanje smučarske sekcije, rarlična druženja,- taborjenje, miklavževanjc, silvestrovanje, organiziranje izletov, pohodov in planinskih izletov ter obujanje starih kmečkih običajev. Društvo pa uspešno sodeluje tudi na vseh akcijah Komisije za turizem Občine Domžale ter se povezuje z drugimi društvi (Igre prijateljstva) ter turističnim krožkom na Osnovni šoli Dob. "Ugotavljamo, da smo vsi skupaj v preteklih letih naredili kar nekaj dobrega za naše kraje in gotovo se h >mi i trudili šc naprej," je poročilo zaključil predsednik ter na kratko predstavil program za leto 2003, v katerem so ob že tradicionalnih aktivnostih vključili šc nekatere nove. Med njimi omenimo zlasti urejanje prireditvenega prostora pri silosu pod hribom (pridobitev soglasij in postavitev nadstreška in igral za otroke), čiščenje okolice in vodotokov, pridobivanje novih članov ter sodelovanje in pomoč smučarski sekciji pn izvedbi projektazasneževanje smučišča, zanimivo pa ho tudi, ko bodo poskušali organizirati in izvesti avto rally po občini I > mižale in njeni okolici. V razpravi je bilo poročilu in programu namenjenih veliko pohvalnih besed, ki so jih izrekli tako predstavniki krajevne skupnosti, kot sosednjih turističnih društev, pohvalil pa jih je tudi predsednik Komisije za turizem Igor Kuzmič in se za opravljeno delo in uspešno sodelovanje v turističnem življenju občine iskreno zahvalil. Ker jc bilo letošnje leto zadnje leto V mandatnem obdobju so ob koncu občnega zbora izpeljali tudi volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Janez Orehek, kije napovedal, da bo društvo tudi v prihodnje v okviru možnosti prispevalo k lepšemu življenju v tem delu pa tudi v Krajevni skupnosti Dob ter vse člane in članice povabil k sodelovanju. Občni zbor so sklenili s prijetnim družabnim srečanjem ter dogovorom , 0 prvi akciji, ki jc že pred vrati. STEKLARSTVO IRMI HOMEC DOMŽALE 01/721 5717,01/722 7089 ISDN 01 /722 89 97,01 /722 89 98 ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla brušenje stakla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži uokvirjanje slik Pomagajo ti, ko vse odpove, ko si sam ne moreš več pomagati," je poudaril mag. Vresk ter govoril tudi o organiziranosti te službe, ki kot izvirna povezava gospodarstva in lokalne ter državne skupnosti predstavlja racionalno obliko zagotavljanja varovanja lega DCdlOCja, Svoje poročilo sla predstavila tudi poveljnik Stane Končan ter Rudi Volčini, vodja Centra požarne varnosti. Poklicni gasilci Centra požarne varnosti so v letu 2(X)2 sodelovali pri 176 intervencijah, največkrat v občini Domžale (136), od tega jc bilo 81 požarov ter 87 tehničnih intervencij, od katerih so 26 krat posredovali v pn Miietnih nesrečah, 61 krat so reševali ljudi in premoženje, osemkrat pa so intervenirali pri nesrečah z. nevarnimi snovmi. V Hcliosu razen nekaj manjših začetnih požarov, ki so jih takoj pogasili delavci, niso imeli požarov in večjih nesreč. Organizirali in izvedli so izobraževanje in usposabljanje za vse zaposlene, v oktobni, mesecu požarne varnosti, so gostili številne najmlajše, pripravili odprti dan društva, opravili gasilsko tehnično vajo ter sodelovali tudi na vajah drugih prostovoljnih gasilskih društev, ki sc jim jc Volčini zahvalil za uspešno sodelovanje. V razpravi o poročilih so svali številni prisotni gostje, med njimi tudi predstavnik Občinske gasilske zveze Domžale, Janez Breccljnik, ki so pohvalili opravi jenodclo gostiteljev ter sc zahvaljevali za uspešno sodelovanje, 0 uspešnem delu društva jc govoril tudi predsednik uprave Uroš Slavinec, ki je poudaril, da bo Helios tudi v prihodnje skrbel, da bo aktivnost, c i| >ici i lijenost in usposobljenost članov društva čim bolj učinkovita. Po sprejemu razrešnice dosedanjemu vodstvu so izvolili novo. V 56. leto delovanja bo Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Helios Domžale popeljal predsednik mag. Marko Vrcsk, funkcijo poveljnika pa bo tudi v prihodnje opravljal Stane Končan. Novi predsednik je predstavil program dela za leto 2003, kjer bo posebna skrb namenjena področju pridobivanja novih članov, saj "naše poslanstvo ne bo končano, dokler nc bodi vsi zaposleni v 1 leliosu gasilci", je poudaril mag. Vresk in opozoril, da nihče nikdar nc sme misliti, češ, nam sc ne more nič z!'< «1 it i, temveč mora biti zagotovljena Stalna usposobljenost in pripravljenost. Sledil jc slavnostni del, v katerem so najprej podelili priznanja nekaterim najuspešnejšim članomdruštva. Prejeli sojin: BogoTomic, Rudi Volčini, Drago Brojan, Jovo Zlatanovič, Mirhard Kličič, Robert H rova), Albin Hribarin Roman Pirnat, priznanja Gasilske zveze Domžale pa Drago Bojan in M i lan Tomše ter Marjan Slatnar, ki ga je PIGD Helios Domžale razglasi loza častnega člana. V društvo so sprejeli 39 novih članov. Pri razvitju novega prapora so sodelovali tudi praporščaki nekaterih sosednjih društev. Boter prapora Uroš Slavinec, predsednik uprave I leliosa, pa je novi prapor na pot pospremil Z najboljšimi željami za nadaljnje uspešno delo društva. Slovesnost seja zaključila s kratkim nagovorom poveljnika Staneta Končana, ki je prevzel skrb za novi prapor ter zahvalo predsednika. Za pri jetnejše razp rxiskrbeli Člani Okteta losama, jubilejni 55. občni zbor pa se je zaključil s prijetnim srečanjem. PIGD Helios ob 55. letnici iskrene čestitke in veliko uspeha tudi v prihodnje! V. Vojska stran 5 DOMŽALE Pogovor z Mitjem Šircljem, dobitnikom priznanja Športne zveze Domžale za življenjsko delo O mladosti, začetkih in uspehih košarke, pa tudi problemih financiranja športa in rekreacije, predvsem pa o mladih v športu »Lahko bi rekli, daje športna življenjska pot gospoda Mitja Širclja v celoti zasedena s košarko, ali drugače, ko govorimo o košarki v Domžalah, govorimo o Mitju Širclju,« je bilo zapisano v obrazložitvi podelitve priznanja za življenjsko delo znanemu domžalskemu športnemu in javnemu delavcu, sama pa sem ga za začetek povprašala o njegovem otroštvu. »V Domžale smo prišli v letu 1938. Moj oče je bil postajcnačclnik in lahko rečem, daje bila moja mladost vezana t na kolodvor, na življenje ob telefonu, telegrafu, sam sem bil tudi prodajalce i kart, redni spremljevalec vlakov ob prihodih in odhodih, vse jc bilo pod mojo komando«, sc smeji sogovornik. Iztegaobdobjamu jev spominu najbolj ostalo sončno nedeljsko dopoldne o. aprila 1941, ko sta njegov oče in Irizerski mojster Dclbclo zaskrbljeno strmela v nebo, ki so ga preletavala nemška letala. Tedaj kot otrok še ni vedel, zakaj zaskrbljeni obrazi odraslih, videl jc le v soncu bleščeče se avione. Že čez. nekaj časa pa jc bila vojna. Taje zaznamovala tudi njegovo otroštvo. »Po vojni sem pravzaprav brez osnovne šole opravil nižjo gimnazijo, nato gimnazijo na Vegovi in po maturi v letu 1952 sem sc vpisal na fakulteto in diplomiral leto 1958. Po desetletni službi v obratni ambulanti v Induplati in različnih specializacijah sem jc zaposlil kot dr. stom. specialist ortodont v Zdravstvenem domu Domžale, kjer jc bil tudi vodja službe do upokojitve.« Ima ženo Marto in dve hčerki: Dam Jano, ki ima dva sinova, in Tino. ki ga je z vnukinjo razveselila prav v teh dneh. Danes je upokojen, vendar še vedno športni delavec Od nog do glave, ki skrbno spremlja to področje in s svojimi izkušnjami skuša pomagati - košarki pa tudi dragim športom. In ker jc bila košarka najpomembnejši šport njegovega življenja sva začela s čisto resnimi vprašanji o njej. Se spominjate prvega srečanja s košarkarsko žogo? Vse športno življenje po osvoboditvi jar potekalo v okviru Telovadnega društva Partizan, na pobudo prof. Flcrina pa je bilo 1956 v Domžalah ustanovljeno Športno društvo Domžale, ki je združevalo samostojne klube 1955-stojijo: Piber, Štiflar, Orehek, ŠtrcelJ; čepijo: Mali, Grllj, Grandovec, Flis; leži: Kremžar (atletika, nogomet, košarka, odbojka, plavanje, smučanje). Leta 1948 sta Brate Orehek in Vid Zulc. iz Karlovca prinesla košarko v Domžale in v zimskih počitnicah 1948/49 smo začeli metati na koš, imenovan korbbal, pripravo na stoječem podstavku višini cca tri metre okrogel obroč z, mrežo. Sicer sem sc ukvarjal podobno kot drugi Športniki z. vsemi športi, morda malo več kot z atletiko. Kakšni so bili začetki košarkarskega kluba, katerega soustanovitelj in član ste od njegovih prvih začetkov? Za klub in njegovo delo so bili poleg igralcev, ki so opravljali tudi organizacijske zadeve, zaslužni predvsem starši tedanjih igralcev. Tako je bil moj oče Franc prvi predsednik kluba, v njem pa so delali tudi Mali, Grilj, Pavoševič, Steiner, med igralci pa naj omenim naslednje Orehek, Zulc, Grilj, Vren jak. Mali, Berlot in drugi. Bili ste tudi aktivni igralec. Katere so reci \ a tri glavne razlike od igranja košarke v vašem času in danes? Tedaj je bila košarka predvsem letna igra, igrali smo na peščenem igrišču, danes v dvoranah in na parketu: žoga jc bila usnjena z dušo, danes je plastična; tedaj si lahko imel žogo v neomejeni posesti, sedaj le do 24 sekund; deska jc bila lesena, danes so moderni materiali; koši fiksni, sedaj pregibni; vsi meti z, razdalje so sc šteli z, dvema točkama, sedaj tudi za tri z razdalje 6.35 cm; v košarki tedaj ni bil dovoljen dotik, medtem ko sedaj niso dovoljeni agresivni dotiki. V letih 1960 - 1983 ste bili predsednik kluba. Morda kakšni posebni spomini iz tega obdobja? Obdobje 1060/61 je bilo prava preo-kretnica, saj smo asfaltirali, tudi z udarniškim delom, igrišče, ga elektrificirali in tako izboljšali pogoje za košarko. V strokovnem smislu pomeni velik napredek prihod Kruna Brumna za trenerja in že v naslednjem letu smo z, ekipo fantastičnih igralcev uspeli priboriti mesto v tedanji prvi republiški ligi. V tem obdobju je košarka dosegla precejšen razmah in interes med mladino ter popularnost med gledalci, na tekmi za pokal v četrtlinalu leta 1962 si je tekmo ogledalo preko 1500 gledalcev. Vse to je zahtevalo novo športno dvorano, za katero si prof. Flerin prizadeval že prej, zbirali smo že prostovoljne prispevke. Za gradnjo hale jc bil odločilen tudi interes obrti in gospodarstva, ki je imelo do tedaj sejme v šoli. Uradna otvoritev hale, katere polovico je Helios brezplačno za igranje odstopil našemu klubu, je bilo 1968. leta. Igrali smo z jugoslovansko državno reprezentanco, katere igralec Cvetkovič je dejal, da bi bili vsi beograjski športniki presrečni, če bi imeli eno samo tako dvorano. Bili ste med pobudniki gradnje številnih objektov za šport in rekreacijo, kako pa ocenjujete sedanje prostorske pogoje za šport in rekreacijo, posebej za košarko? Košarka je dvoranski šport in če vemo, da smo zadnjo šolsko telovadnico zgradili pred desetletji in daje hala, v kateri igramo, praktično zasedena od 14. do 22. ure, potem vemo, da je glavni problem pomanjkanje pokritih prostorov - za vse športe. Kateri čas je bil za košarko v njenih več kot petih desetletjih najtežji? Sezona 1965/66, koje klub izpadel iz. prve republiške lige, prenehal jc delati trener Brumen, igralci pa so odšli k vojakom, najboljši igralec Darko Hočevar pa v Oliinpijo. Z vrnitvijo Saša Grilja iz Amerike so se stvari uredile. Klub seje okrepil z nekaterimi igralci košarkarji - prijatelji z Ljubljane ter mlado garnituro, mladinci so tedaj osvojili republiško prvenstvo, in ponovno zaživel. Kaj pa največji uspehi? Največji uspeh je igranje v I. ligi in leta 1962 igranje v četrtfinalu pokala za Jugoslavije z ekipo OKK Beograd. Omeniti je treba tekmovanja v 2. zvezni jugoslovanski ligi. kjer smo kot edini slovenski klub tekmovali neprekinjeno osem sezc >n. odličen us|)ch je tudi drugo mesto mladincev leta 1987 na državnem prvenstvu Jugoslavije, ki je bila tedaj v članskem merilih olimpijski, svetovni in evropski prvak. Je med več sto mladih in starejših igralcev, ki so izšli iz domžalskega kluba, pet takih, ki so najzaslužnejši za uspešno delo kluba? Še več jih. vendar naj jih res omenim le pet.ki niso pomembni le za klub. temveč so zrasli v kvalitetne mladince oz. člane tedanje jugoslovanske in sedaj slovenske reprezentance: Darko Hočevar, "Danica Guberinič, Boris Gorenc. Rado Trifunovič ter Miha Zalokar. DILO JE nCKOČ Kronika šolstva v Domžalah § Zanimivosti iz šolskega leta 1952/53 V pogledovanju na zgodovino domžalskega šolstva prebiramo stare šolske kronike, ki so jih vestni šolski kronisti zapisali, nekateri od profesorjev tudi kot svoje povsem osebne beležke. Pričujoči podatki so iz tanjše publikacije, ki jo je šola izdala ob desetletnici svojega obstoja, govori pa o obdobju šolskega dela med leti 1945-1955. Iz te publikacije za posamezna šolska leta povzemamo šc nekaj zanimivih podatkov in informacij. V tem šolskem letu so 5. oktobra 1952 na Brdu pri Lukovici na slavnosten način odkrili spominsko ploščo pisatelju Janku Kersniku. Z domžalske gimnazije seje na slavnostno odkritje plošče s kolesi odpeljalo 50 učencev, sevala pod skrbnim vodstvom protbsorjcv Bojca, Mertiarja in Bcrganta. Domžalski učenci so na prireditvi celo nastopili, in sicer z dvema pesmima Tam na bregu sama zase in V gorenjsko oziram se stran, Na Kersnikovem grobu jc govoril prof. Etbin Boje. Ob praznovanju novega leta so v telovadnici šole šoli pripravili veliko šolsko prireditev, na kateri so obdarovali 300 učencev. Postavili so veliko novoletno smreko, prireditev pa obogatili s igranim prizorom in več pevskimi točkami. Včasih jc bila navada, ko ljudje sami niso hodili na izlete, da jih je šola organizirala vsako leto kar nekaj. Tako so učitelji v omenjenem šolskem letu popeljali učence na več kolesarskih izletov, na Golo brdo. na literarno ekskurzijo v Kranj, v Kamniško Bistrico, na Veliko planino, v Bohinj in še kam v bližino Domžal. Meti I. in 10. avgustom 1953 jc bila na šoli pripravljena velika Okrajna obrtna razstava. Ob tej priložnosti so izdali tudi časopis "Domžale", ki gaje uredil Milan Flerin, tehnično pa < iblikoval Milan Meihar. Vsebina lista jc zajemala naslednje članke: Naše obrtništvo - rezervoar kadra za industrijo, Domžale - važen industrijski center, Gospodarska problematika okraja Ljubljana -okolica, v časopisu pa je bilo nekaj prostora namenjenega tudi za oglase tovarn in p tudi v drugih občinah. Ne vem, ali ne gre v tem primera za neživljenjski odnos mladih birokratov, ki še nikdar niso delali kot amaterji v posameznih športnih ali kulturnih dejavnosti. Ob tem pa bi poudaril, da se dogajanja na področju telesne kulture v naši občini odvijajo mimo športne zveze in klubov in društev, zdi se mi. da se je celotna politika športa podredila željam posameznih lobijev v lokalni skupnosti. Nerazumljivo je, da Občinski svet poročila športne zveze o dejavnostih športa in problematiki, ni obravnaval, čeprav je bilo prav na njegovo zahtevo pripravljeno celovito gradivo z zasnovami programa razvoja športa v občini vključno z analizami razmer in pogojev. Finančna sredstva, ki jih dobiva šport iz proračuna, predstavljajo le I Odo 15 odstotkov potreb društev in klubov, ostali viri so svojevrsten problem, saj sponzorjev skoraj ni. Vedno sem bil proti veselicam in bifejem kot vira sredstev, vendar žal so. Družba je, kar ocenjujem pozitivno, omejila negativen vpliv alkohola, cigaret in še česa, ni pa poskrbela za alternativo pozitivnega in zdravega življenja, ki ga nudi šport. Finančna sredstva, ki jih proračun namenja za šport kot dejavnost v klubih in društvih predstavlja 27 do 30 odstotkov proračunskih sredstev za področje in rekreacije, verjetno bi bilo potrebno ta razmerja spremeniti, v kolikor želimo, da bo dejavnost športa, predvsem dela z mladimi, uspešna. Še vedno vztrajamo na predlogih, da se vse športne površine, v lasti občine ali lokalnih skupnosti, financirajo direkttio iz. proračuna, klubi in društva pa jih koristijo na podlagi sprejetega programa Zavoda - brezplačno; dosedanje financiranje društev namreč velikokrat ne zadostuje niti za pokrivanje plačila najemnin; interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok pa naj se financira v okviru programa športne zveze v celoti, hkrati pa naj se tudi športna vzgoja mladine, usmerjena v kakovostni in vrhunski šport, ki se izvaja v klubih in društvih, Financira pod enakimi pogoji kot v drugih interesnih dejavnostih. Bi se odločili drugače, če bi bili še enkrat mladi? Morda, vendar ne glede dela v športu ter dela z mladimi in prijatelji, saj sem v športu vedno našel zadovoljstvo in mu dal prednost pred materialnimi koristmi. Kaj želite domžalski košarki v prihodnje? Želim si, da bi bil kolektiv dobrih prijateljev, ki se zavedajo svoje športne in družbene odgovornosti, predvsem pa želim, da sedanji aktivni igralci ne pozabijo na preživeto obdobje v klubu, temveč ostanejo v njem kot trenerji ali funkcionarji in pomagajo nadaljnjemu razvoju košarke v občini. Hvala. Vera Vojska IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran1 Imam socialni čut? Z veseljem pričakujem obisk gospoda Jožeta Valenčiča z Ministrstva za delo, družino in socialo, ki nam bo v Domžalah, v sredo 12. marca 2003 predaval in se z nami pogovarjal o vprašanju ČE IMAMO SOCIALNI ČUT? To vprašanje je danes, vstopno mesto zrelega in odgovornega človeka. Beseda "socius" v latinščini pomeni lahko tudi človeka, ki je čuteč do soljudi. Človek s socialnim čutom ima torej to temeljno človeško držo pravičnosti, brez katere je človeko življenje krivično. To velja za vsa področja družbenega življenja. Tudi za premoženje. Sveto pismo pravi: "Hiša pravičnega in modrega človeka mora biti odprta ne le odličnim, temveč ponižnim in prezrtim." Sv. Bazilij pa pravi: "Tisti, ki imajo premoženje, morajo skrbeti, da sc bo po raznih poteh razteklo v hiše revežev." Bogatinu in skopuhu, ki ne daje miloščine, očita, da si je "prilastil", kar je bil prejel, zato da bi razdelil. Če pravimo tistemu, ki ukrade drugemu obleko tat, kakšno ime naj bi dali onemu, ki ne obleče nagega, čeprav bi to mogel storiti? Sv. Ambrož trdi: "Ne daješ miloščine siromaku od tega, kar je tvoje, marveč mu le vračaš, kar je njegovo... Zemlja je vseh, ne bogatinov... Dolg torej vračaš, ne daješ nečesa, kar nisi dolžan." Sv. Tomaž Akvinski, veliki filozof, piše: "Bogastvo samo po sebi ni ne dobro ne zlo. Vse je odvisno od tega, kako ga uporabljaš. Vsakdo mora in ima pravico do primernega preživljanja samega sebe in tistih, za katere je dolžan skrbeti, kar mu prek tega ostane, mora dati kot miloščino." Bogatih mora biti sram nenavadnih groženj Jezusa Kristusa: "A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate. Gorje vam, ki se zdaj siti, kajti lačni boste. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste." (Lk 6, 24-25). Najstrožje bo treba nekoč dajati Bogu - Sodniku odgovor o uporabi premoženja. Naravno pravo daje človeku imeti pravico do zasebne lastnine. Uporabljati pa jo mora v občo blaginjo. Ne gre toliko za beg iz vsakdanjega življenja, njegovih nalog in dolžnosti, temveč za to, da bi ga v pravem krščanskem smislu povsem obvladali in poduhovili ter mu vtisnili pravi krščanski pečat. To je novi "stil svetništva" prav v "svetosti in posvečevanju svetnega življenja". Ko sem se pred nedavnim o tem pogovarjal s tridesetletnim možem, mi je rekel: "To se pa težko posluša." Vesel sem bil iskrene izpovedi. Vesel predvsem zato, ker mi je dal znamenje, da je sodobni človek izgubil nekaj te zavesti, da ni nič moje in tvoje, pač pa da imava oba premoženje samo nekaj časa v upravljanju. Skrbeti morava, da bova dobra upravnika. Dober upravnik je tisti, ki lahko vsak trenutek reče gospodarju: "Tukaj sem. Premoženje je pravilno razporejeno. Vsi zaposleni imajo pošteno plačo. Dolgov ni." V vsakdanjem življenju se o teh rečeh redko ali malo pogovarjamo. Večinoma nas zaposluje, koliko kaj stane?, kako se vse draži?, koliko bo imel plače ali pokojnine?, kakšne izdatke imam?, kje so kakšni popusti in razprodaje? Odgovornost do premoženja ne bremeni le tistih, ki imajo veliko, pač pa slehernega človeka. Vsak je poklican, da se vpraša, ali svoja sredstva prav in pametno uporabljam? Kaj dajem za reveže? Kako živim? Ali brez prave potrebe in prekomerno trošim samo zase in za svoje načrte? Zavedam se, da so vprašanja, ki jih odpiram, potrebna dodatnega premisleka, pogovora, pojasnjevanja in nadaljnjega poglabljanja. Morda bo k temu prispevalo tudi predavanje, ki sem ga omenil na začetku tega prispevka. Tone Kompare Društvo izgnancev Domžale Dediči upravičencev do odškodnine ne prezrite Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale posebno skrb namenja pomoči svojim članom in članicam pri uresničevanju njihovih pravic iz zakonodaje s tega področja. Današnje obvestilo je namenjeno dedičem upravičencev do odškodnine po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ). Ta namreč določa, da pripada odškodnina v primeru, ko je oseba s statusom (izdana ji je bila ustrezna odločba ali sklep), ki daje pravico do odškodnine po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, Zakonu o popravi krivic in Zakonu 0 posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991, umrla. njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje. Odločbe o višini odškodnine izdaja Slovenska odškodninska družba, ki poziva vse dediče, da najkasneje do 20. maja 2003 priporočeno po pošti pošljejo naslednje podatke oziroma listine: - točne osebne podatke pokojnega upravičenca, po katerem bodo dedovali odškodnino po ZSPOZ-u (ime in priimek, rojstni podatki, naslov zadnjega stalnega prebivališča); - fotokopijo listine, s katero sc izkazuje sorodstvena vez s pokojnim upravičencem (rojstni list ali poročni list), ali fotokopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojnem Predstavniki političnih organizacij, župan občine Litija Mirko Kaplja, slavnostni govornik g. Franci PIVEC, pred. Zveze kulturnih društev Slovenije in drugi udeleženci 18. tradicionalne proslave-pred obeležjem GE0SS-a v Spodnji Slivni, nedelja, 2. februarja 2003. Kulturni praznik v središču Slovenije Pesnik je bil rojen 3. decembra 1800 (pred 203 leti). Življenje se mu je izteklo, koje imel dobrih 49 let. Rojstna hiša, Ribčeva hiša v Vrbi je danes kulturni spomenik. Vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku, prvo nedeljo v mesecu februarju se spominjamo pesnika-poeta dr. Franceta Prešerna prav pred obeležjem GEOSS-a v Spodnji Slivni. Tako je bilo tudi v nedeljo, 2. februarja 2003 ob 14. uri, ko seje pred obeležjem zbralo veliko ljubiteljev narave in kulture. Naj omenimo, da sta Društvo "GEOSS" in ZIK Kulturni center Litija Prostovoljstvo in vera Neki trgovec, naročnik večjih količin robe pri privatniku, je potreboval tako veliko artiklov, da bi moral izdelovalec delati tudi ob nedeljah ali pa vzeti v službo še kakšnega delavca. Ker je danes precej nereda na področju plačil, za obrtnika drugi primer ni prišel v poštev. Koje razmišljal o prvem pogoju, seje tudi čez čas odločil, da kot kristjan ne more kršiti božje zapovedi o nedeljskem počitku na račun zaslužka. Poleg tega je stranki povedal, da v župniji pomaga pri pastorali in da tudi tu daruje nekaj svojega časa. Podjetnik mu je ob koncu pogovora rekel: "Od tega boš pa imel prav gotovo zelo veliko!" Ta človek gleda na življenje samo pod vidikom, kaj bo od tega imel. Vsa čast pa močnim in doslednim ljudem naše družbe. Ti so kakor kvas, ki bo prek vasi I veliko testa. Zakaj se je v sodobnega človeka ugnezdila ta hudobna skušnjava, da ob vsakem dejanju, povabilu in odločitvi najprej razmišlja, kaj bom od tega imel? Zanimivo bi bilo odgovoriti na vprašanje: Kdaj imam več, kadar mi vsak vse povrne ali tedaj, ko veliko reči osatne neporavnanih in me čakajo s svojim plačilom onstran tega vidnega? Kdaj sem pravzaprav bolj iskreno vesel, kadar mi vsakdo vse plača ali tedaj, ko se mi le zahvali (ali še to ne) in imam občutek sreče, da sem napravil dobro delo. V lanskem in tekočem letu veliko govorimo o prostovoljstvu. Civilna družba se zaveda, da jc mogoče h kvaliteti življenja priti le, če sc aktivira raznovrsten potencial, ki je skrit v vsakem človeku, Kako to energijo sprostiti? Kako jo vključiti v vsakdanje življenje? Kako z njo pametno ravnati? Nekateri predlagajo, naj se tudi v primeru prostovoljne pomoči za spodbudo da nekakšna denarna nagrada? Drugi poudarjajo predvsem spodbudo v obliki kakšnega izleta ali izobraževanja. Tretji zagovarjajo, da pravo prostovoljstvo pomeni vedno tudi neke vrste osebno ("izgubo"). Nekateri porabijo kot prostovoljci celo svoj bencin in druge osebne stvari. Zavedam sc sicer, kako veliko podporo čuti mlad človek, če jc njegov prispevek ali njegovo darovanje za druge ovrednoteno. Drugače gledam na prostovoljstvo odraslega, zaposlenega človeka. Pravo prostovoljstvo razumem tako, da brezpogojno nekaj naredim za druge, ker se zavedam, da je tudi meni vse podarjeno. Vem, da sc moram za to oddolžiti. Moja hvaležnost je najmočnejša v tem, da sem zastonjski dar drugim. Na tem mestu vstopa v moje vsakdanje življenje vrednota vere. Če mi je Bog dal vse zastonj in nimam nobenih zaslug, da sem in da sem tak, kakršen sem, ga moram posnemati. Bogospodobnost je izjemen dar. Prav v prostovoljstvu sem mu lahko bolj alt manj podoben. Pa še nekaj: verujem, da bom za vse, kar storim dobrega, prejel stokratno, čeprav nc delam zato. To mi le pomaga, da v trenutkih šiboksti ne popustim. Oclnos do prostovoljstva je lahko tudi ogledalo mojega odnosa do Boga. Tone Kompare organizirala 18. tradicionalno proslavo prav v središču Slovenije, lakaje bila odločitev že davnega leta 1982. Slavnostni govornik g. Franci PIVEC jc med drugim dejal: "V Sloveniji je registriranih 250 kulturnih društev, eno teh je Društvo GEOSS v Spodnji Slivni itd." V kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor "Lipa" iz Vač, Zasavski rogisti in dramski igralec Jurij SOUČEK. Sklepne misli je izrekel PeterSVETIK, duhovni oče projekta 1982. leta, ko sc je proslave udeležilo 3(XX)obiskovalcev. Sedaj pa ugotavlja, da jc udeležba vsako leto manjša. Vse prisotne jc povabil še na druge prireditve, ki sc bodo odvijale preko poletja na Spodnji Slivni. Naj omenim, da sc vsako leto udeleži j( > proslave tudi ljubitelji slovenske kulture iz sosednjih občin, največ pa je domačinov. Jože Novak upravičencu; - fotokopijo osebnega dokumenta dedičafosebna izkaznica ali potni list); - navedbo naslova dediča, kateremu se pošlje odločba o višini odškodnine. V 30 dneh po prejemu popolne vloge bo Slovenska odškodninska družba dedičem na naslov, ki ga bodo navedli, poslala odločbo o višini odškodnine in ustrezna navodila. Zahtevani podatki in listine sc pošljejo na naslov: Slovenska odškodninska družba, d.d., p.p. 139,1001 Ljubljana (tel.30091 40). Cc potrebujete še kakšne informacije, sc lahko obrnete na vodstvo naše organizacije v Domžalah, ki vas vabi, da sc udeležite tradicionalnega obiska slovesnosti v koncentracijskem taborišču v Mauthausnu, ki bo prvo nedeljo v maju 2003. Prijave že sprejemamo! Veliko prijetnih pomladnih dni! Jože, Vera STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek Domžalski diabetiki na tekaških smučeh na Jezerskem Diabetiki smo tudi tokrat dokazali, da sc ne damo in da znamo previdno tekmovati. Domžalčani smo iz idilične doline ob Planšarskem jezeru na Jezerskem prinesli domov kar tri medalje. Društvo diabetikov Kranj je povabilo gorenjske diabetike rekreativce in naše svojce v soboto, 15. februarja, na tekaške proge ter na pohod v okolico Planšarskega jezera. Pohodniki so si ogledali Jenkove kasarne in obiskali Anceljnovo kmetijo. Planinci, ki so bili v večini, so v zimskih razmerah potrebovali za pot dobri dve uri. Nasmejanih obrazov so se vračali in vzpodbujali na progi še zadnje smučarje tekače. Smučine so bile pripravljene za vse starostne skupine. Tekmovali smo v dveh ženskih in v dveh moških kategorijah. Prijazni organizatorji diabetiki so poskrbeli za prijetno glasbo na startu. Niso pozabili ponuditi črnega kruha ter sira kot preventivo pred povečanim padcem krvnega sladkorja, ki je lahko posledica intezivnega gibanja. Pred Startom, ki je bil posamičen, sem pogledala moj krvni sladkor. Predhodno sva si z možem ogledala del tekaške proge in izkoristila čas pred tekmo za ogrevanje, klepetanje in prijateljevanje. V gostišču ob poledenelem jezeru smo rekreativno in družabno srečanje končali s kosilom, z razglasitvijo rezultatov, s podelitvijo medalj in praktičnih nagrad. Zabavno rekreacijo smo nadaljevali v plesnem ritmu, ob zvokih harmonike. V zahvalo Kranjčanom se je ob tem rojevala tudi pesem. JEZERSKO 2003 V belini snega. V jasnini neba. V vznožju gora. Tekaška smučina drsi. Krvni sladkor mi govori: daj, daj, saj nič ne boli. Anica Kvas 40 let Društva gojiteljev malih živali Domžale-Kamnik-Mengeš 7. junija 200.3 bo Društvo gojiteljev malih živali, ki pokriva območje Občin Domžale, Kamnik in Mengeš praznovalo svoj 40. rojstni dan. V zadnjih letih jih najbolj poznamo po že skoraj tradicionalni razstavi malih živali, kije našla zatočišče v šotoru v Športnem parku Domžale. Ker jc to ena njihovih največjih aktivnosti, sva se s predsednikom Francem Burnikom najprej ustavila pri lanskoletni razstavi, na katero so povabili razstavljavce iz celotne gorenjske regije. Številni obiskovalci, med katerimi so bili tudi iz oddaljenejših krajev, so si lahko ogledali 230 kuncev, 18()perutninc, 250okrasnepemtnincter 180golobov - različnih vrst, barv in velikosti. Razstavo bi radi ponovili tudi v letošnjem letu in jo namenili obeležitvi 40 letnice, vendar jih skrbijo potrebna finančna sredstva, ki jih zagotavljajo ob pomoči občin. V jubilejnem letu bodo nadaljevali z rednimi sestanki, kijih namenjajo tudi predavanjem z različnih področij, pripravili bodo ekskurzijo, svoje "eksponate" bodo razstavili V okviru kamniške prireditve Dnevi narodnih noš, posebna skrb pa bo namenjena društveni razpravi, ki bo skupaj z osrednjo prireditvijo ob jubileju zadnji vikend v novembru 2(X)3. V društvu jc vključenih več kol 50 članov iz vseh treh občin, ki si i razdeljeni v tri sekcije: kunčerejsko, v okviru katere rejci gojijo 15 vrst različnih živali; perutninsko z 9 vrstami živali, v njenem okviru posebej z okrasno perutnino (20 vrst) ter golobarsko sekcijo z 14 vrstami golobov. Svoje vrste bi radi razširili z mladimi ljubitelji malih živali, zato vabijo vse, da se jim pridružijo, že danes pa vas vabijo, da jih obiščete na razstavi konec novembra, na katero bodo povabili svoje prijatelje iz društev iz Gorenjske regije, pričakujejo pa tudi svoje prijatelje iz pobralncga Društva gojiteljev malih živali Trbovlje. stran 7 19. marca 2003 vabljeni v Dob IZ NAŠIH Območno tekmovanje Tiirizmu pomaga lastna glava Festival Turizmu pomaga lastna glava poteka že 17. leto. Organizirata ga Turistična zveza Slovenije in Zavod za šolstvo RS. Letos seje za tekmovanje prijavilo preko 100 šol, ki bodo tekmovale na enajstih območnih tekmovanjih po Sloveniji, 12 najboljših pa se bo pomerilo na državnem tekmovanju v aprilu. Cilji festivala in tekmovanj so: širjenje turistične dejavnosti, predstavitev zanimivosti, s katerimi se ponaša domači kraj, predstavitev dejavnosti turističnih podmladkov, spoznavanje turistične društvene dejavnosti, spoznavanje različnih poklicev, povezanih s turizmom. Tema letošnjega tekmovanja je Bili so in ostajajo veliki ljudje. V nalogi in predstavitvah učenci predstavljajo osebnosti, ki so v preteklosti na različnih področjih pustili vidne sledove doma ali v tujini, pa tudi lisic, ki jih je zgodovina povsem pozabila. Učenci tudi predlagajo, kako njihovo zapuščino vključiti v turistično ponudbo kraja in dajejo predloge lokalni skupnosti za obujanje in ohranjanje spomina na velike ljudi. Izdelki učencev niso namenjeni le zgodovinskemu opisovanju velikih ljudi v kraju, ampak predvsem razvoju turizma. Učenci predstavljajo zamisli, ki so uresničljive takoj ali pa čez eno, dve ali več let, predvsem pa naj bi se odgovorni za to področje zamislili in poglobili v možnost razvoja turizma v domačem kraju. Eden od organizatorjev letošnjih območnih tekmovanj je tudi Osnovna šola Dob. Ravnateljica Zdenka Krcčan je o pripravah povedala: "Pri pripravi tekmovanja se šole povezujejo s turističnim društvom v kraju, z lokalno skupnostjo in drugimi organizacijami, ki bi Z nasveti in pomočjo sodelovali pri tekmovanju, ki zahteva precej časa in tudi sredstev. V našem kraju nimamo turističnega društva. Društva delujejo v okolici: vTurnšah, na Sv. Trojici, na Studencu, v Domžalah in Radomljah, naša želja pa je. da bi tudi Dob imel tako društvo, saj mislimo, da lahko naš kraj z okolico ponudi in pokaže veliko zanimivosti in lepot. Zelo aktiven je tudi naš turistični krožek, ki ga vodita Martina Lipar in Metka Vilar in deluje 3 leta. V šolskem letu 2001 /2002 smo se prvič udeležili območnega tekmovanja in osvojili srebrno priznanje, letos pa je bila naša šola izbrana za organizatorja območnega tekmovanja." Z delom je že pričel Odbor za pripravo in izvedbo tekmovanja, ki ga vodi Martina Lipar, imenovane pa so že tudi pi isebnc ocenjevalne komisije. Na območnem tekmovanju, ki bo na Osnovni šoli Dob sodeluje sedem šol: Osnovna šola Dob, gostitelj tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava, je v pripravah na omenjeno tekmovanje izvedla celovit prikaz življenja in dela Simona Robiča, kateremu so namenili tudi krajšo gledališko predstavo. OŠ Gradec Litija, OŠ Gradec, Podružnična šola Vače, OŠ Ivana Kavčiča Izlake, OŠ Ivana Skvarčc, Zagorje ob Savi, OŠ Janko Kersnik Brdo, OŠ Jurij Vega Moravče in OŠ Dob. Ekipe sestavlja 93 učencev in 13 spremljevalcev. Gostitelji, ki so svoj projekt v okviru omenjenega festivala že pripravili, in ste o njem lahko brali v prejšnji številki Slamnika (vse, kar niste vedeli 0 Sinu >nu Robiču) lxxloob tekmovalnih aktivnostih pripravili vrsto spremljajočih, v okviru katerih si bodo ic-ki i lovalci ogledali znamenitosti Doba, Železno jamo in muzejske zbirke v Jamarskem domu, pripravili bodo zle ižcnko o dobskih znamenitostih ter jih označili, posebej pa bralec in bralke Slamnika 19. marca vabijo na: 15.00. uri odrske predstavitve v Kulturnem domu na Močili liki 117.00. uri ogled razstav v Osnovni šoli Dob Dobrodošli! Presenečenje ob kulturnem prazniku France Prešeren je "kriv", da smo na šolah ob kulturnem prazniku ustvarjalni, ko prirejamo prireditve. In letos se je zgodilo. Z Albino, ki je pripravila včasih hudomušen vezni tekst, sva k sodelovanju povabili starše, ob katerih smo strmeli tako otroci kot učitelji. Najprej so nas z ubranim petjem razveselili otroci šolskega pevskega zbora z Zdravljieo, nato so osmošolei razpredali o tem, kaj je sploh kultura. Da se lepo obnašamo, kulturno jemo, ne pljuvamo, čakamo v vrsti in še in še, so naštevali. Velikokrat učiteljem kodra živčke Denis Šarkezi. Tokrat pa nas je navdušil s pripovedovanjem o Povodnem možu. Sploh se ni zmotil, pa vejice in pike je tudi upošteval. Štirje pevci, Bernarda, Andreja, Jernej in Primož so ubrano zapeli Kje so tiste stezice, saj je narodna pesem tudi narodno kulturno bogastvo. In v drugem delu so nastopali starši. Zamislite si presenečen obraze učencev in učiteljev, ko so starši Milenka Grobin. Katja Poljšak in Prašnikar Aleš ob pomoči naše Nevenke prav profesionalni recitirali Prešernove pesmi. Zapis ne more pričarati velikega navdušenja in občutenja v prostoru, ko smo občudovali njihov pogum. Pevci so s Strunami nežno zaključili kratek, a čustveno napolnjen program. Ko so nastopajoči prejemali nageljne, so pred nami stali kot Prešernovi nagrajenci. Dragica Langerholc, OŠ Roje Devetletka je pred vrati Kar naenkrat je prišel čas, ko se bodo starši hočeš nočeš morali ubadati še z enim vprašanjem, ki vključuje njihove otroke. V jeseni namreč v vseh osnovnih šolah širom po Sloveniji prične veljati nov zakon, ki predvideva devetletno obvezno šolanje otrok. Kaj nam prinaša ta novi program? Sama sem bolj strokovnjak za predšolske otroke in glede na to, da sem sodelovala tudi v pripravljalnih programih za devetletko, mi je ta novost na nivoju prvega razreda kar dobro poznana. Manj se "spoznam" na spremembe v sedmem razredu. O tem bi kaj več vedele povedati ravnateljice osnovnih šol. Do sedaj se je program oz. vsebina dela prvega razreda že izvajala v vrtcu kot tako imenovana priprava na šolo. Otrok jo je moral obiskovati. Program je financirala država. Rok za vpis v šolo je ravnokar potekel. Če ste ga zamudili se čimprej oglasite v šoli vašega šolskega okoliša, da boste otroka naknadno vpisali. V čem si je program sedanje priprave na šolo in prvega razreda nove devetletke podoben: - pri vzgojnem delu prevladuje metoda igre otroka, kar pomeni, da je večina vsebin zasnovana tako, da ofrok določena spoznanja osvoji preko igre z igračami ali didaktičnimi igrami, družabnimi igrami, igrami v kotičkih, ustvarjalnimi igrami in podobnim. - Otrok razvija ročne spretnosti s pomočjo iger in pa za v te namene tiskanimi delovnimi zvezki, ki so prirejeni otrokovim interesom in razvojni stopnji. S pomočjo delovnih zvezkov otrok določene vsebine tudi utrdi (npr. jezik, spoznavanje narave Mesec kulture v Cicidomu Februar smo v vrtcu Cicidom zaznamovali z več cltjavnostmi, ki so nas bogatile duhovno in intelektualno. Poleg branja lepe slovenske besede, del naših in tujih avtorjev, proze in poezije, sino obiskali tudi več pomembnih kulturnih ustanov, liiko 90 otroci nastopali v KI) Radomlje, na kulturnem večeru, ki ga organizira KI) Mlin Radomlje. Hana in Zala pa sta imeli razstavo svojih likovnih del (o|ja in akvareli), ki si jo je v tednu dni ogledalo precej ljudi. Otroci skupine Mucki so odšli tudi v Narodno galerijo, na obisk k škratu Galu. Slike, ki smo si jih ogledali so pustile velik pečat. Otroci so slike podrobno opazovali ter svoje izkušnje uporabili pri slikanju v vrtcu. Tako so naši izdelki zdaj žc prave umetnine. Medtem, ko so se Mucki sprehajali po galeriji in iskali škrata, srno otroci i/.skupine Miške raziskovali Prirodoslovni muzej. Žc oh prihodu nas je navdušila lepa slani stavba z poslikanim stropom in veličastnimi stopnicami, ki so nas popeljale v zgornje prostore muzeja. Tam nas je pričakala gospa, ki nanije razkazala muzej. Videli smo daljnega prednika slona oziroma njegovo okostje. Poleg mamuta smo si ogledali zanimive kamnine, školjke, okostja in še druge živali. Žil smo imeli za ogled le eno uro čaSB, a vseeno dovolj, da se bodo otroci spomnili na mamuta in druge zanimivosti ter v muzej morda popeljali tudi svoje starše, babice, dedke...... Za piko na i pa smo Miške obiskale tudi šolsko knjižnico v OŠ Rodica, kjer nas je pri|.izno pričakala knjižničaiica Sabina Otroci so se lahko sprehodili med knjižnimi policami in knjige tudi pogledali. Knjižničarka nam je prebrala zanimivo, poučno z.gixlbo o goski in kozi. Za spomin na obisk šolske knjižnice nam jc izročila pravljico Palček Poliajalček. Žili valila bi se OŠ Rodica za prijazen odziv in sprejem. V februarju pa se v sodelovanju z Knjižnico Domžale zaključuje tudi PRAVLJIČNI PALČEK. U spešno ga je opravila večina s, s snegom prekrito Pohorje in se razporedili po sobah v prijetni koči Jazbec. Popoldne so otroci smučarskim vaditeljem že pokazali svoje smučarske veščine in Ee ti so jih razporedili v skupine. Naslednje dni so bili otroci kljub mrazu in vetru zelo pogumni in vztrajni, prisluhnili so Ani, Evi, Mateju in Juretu in upoštevali njihova navodila, čas na smučišču pa so izkoristili za igro in smučarijo. Vsi so se zelo dobro naučili smučati. Zadnji dan je smučišče oživelo in vsi so se veselo spuščali po njem navzdol in bili navdušeni nad vlečnico in kar presenečeni nad seboj, da so tako korajžni in so toliko pridobili, kar se tiče smučarije in vragolij na snegu. Nočno sankanje jc pritegnilo najbolj korajžne, saj so se hkrati "spi »padli" z nočjo in mrazom. Po razsvetljeni sankaški progi so se pogumno sankali. Spoznali so veliko novih prijateljev, saj so bili otroci združeni iz petih enot. Napeto in zanimivo jc bilo tudi, ko smo imeli srečolov. Pričakovanje je bilo veliko, zadovoljstvo ob odprtih darilih pa še večje. Dovolj časa so imeli otroci za igranje, ustvarjanje, poslušanje pravljic.... saj se jim razen na smučišče ni nikamor mudilo. Dnevi na Kopah so hitro minevali in kljub prijetnemu, brezskrbnemu, sproščenemu tednu so se otroci v soboto z veseljem stisnili svojim staršem v objem. Domžalski zimovah i z vzgojiteljicami Nino, Anito, Sabino, Sonjo in Darjo in družbe, števila, oblike, barve..). Znajde se v zvezku, prepozna platnice, liste, zgornji in spodnji rob zvezka, spozna kako v zvezek pišemo... - Otrok ima priložnostne domače naloge, ki pa niso klasične, pač pa vezane na določeno situacijo, vsebine, ki so jih ravnokar predelovali (npr. prinese v šolo semena, nabere šopek rož, pobarva predlogo, izreže določene predmete)... - Otrok se spoznava z branjem in jezikom, vendar ne tako, da mora že brati. Najprej prepoznava začetne glasove, pomen cele besede, prepoznava osebe, predmete z istim začetnim ali končnim glasom, bogati besedni zaklad, samostojno pripoveduje.. - Otrok se "uči" komunikacije v skupini. Spoznava načine komuniciranja v skupini. Spoznava načine komuniciranja med otroki, med seboj in odraslimi, nauči se uporabljati izraze kot so hvala, prosim... - Bistvenega pomena je šport. Nauči se določenih spretnosti, premaga strah pred višino, spoznava prijetne in neprijetne občutke ob zmagi ali porazu. Krepi samopodobo in pridobiva pozitivno sliko o sebi. - V vzgojnem programu so zastopane tudi vsebine ki bogatijo otrokov notranji svet. Svet umetnosti in kulture. Riše, barva, prepeva, pripoveduje, posluša pravljice in zgodbe, se seznanja z različnimi vrstami tovrstnih aktivnosti. Priporočeno je, da se prostor, kjer otroci bivajo, spreminja. V te namene se pripravijo kotički, kjer se otrok lahko umakne v malo bolj "njegov" svet. V razredu ni klopi in stolov, ampak mizice in stoli, ki se po možnosti lahko zložijo, sestavijo, predstavijo. Hkrati so v razredu razne pregrade, s katerimi se da razred razdeliti v več manjših prostorov. Otroci imajo svojo garderobo in prostorček, kamor lahko odložijo svoje osebne stvari. Torba ostaja v šoli. Za prvi razred veljajo počitnice in prazniki. Velja sproščen in prijeten način dela, za kar poskrbita strokovno posebej usposobljeni vzgojiteljica in učiteljica. Ocen v pravem pomenu ni. Otroke se vzpodbuja z pohvalo, vzpostavljanjem pravil, ki veljajo za oddelek, s pogovori in seveda s tesnim sodelovanjem s starši. Otroci imajo možnost varstva v času pred in po pouku ter možnost prevoza v šolo. Skupek teh trditev nam pove, da "nova" šola ni nikakršen bav bav za naše malčke. Otrok je res eno leto mlajši, ampak na temelju tega dejstva so tudi pripravljeni programi in način dela. Naloga staršev je le, da otroka primemo pripravijo na prvi Šolski dan. Nikar naj ne bo to način v stilu: "Boš že videl, tam te pa bodo!". Odločimo se raje za kakšen prijaznejši pristop in ne pozabimo, da je priprava otroka na šolo proces, ki ga gradimo od rojstva otroka in to nikakor ne more biti le stvar kratkega pogovora z otrokom tik preden zakorači čez šolski prag. Darka Bitenc Kongres Liberalne demokracije v Celju V petek, 14. februarja 2003, je v prostorih Celjskega sejma potekal kongres stranke LDS. Predsednica delovnega predsedstva je bila županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem. V dvorani je bilo okoli 500 delegatov in delegatk, ki so spremljali: - sprejem Poslovnika kongresa - oblikovanje delovnih teles kongresa - pozdrav gostiteljev - poročilo vcritikacijske komisije - obravnavo in sprejem sprememb in dopolnitev Statuta - volitve - sprejem dveh resolucij. Pozdravni govor Grahama VVATSONA, predsednika Poslanske skupine ELDR v Evropskem parlamentu, je temeljil na približevanju trenutka podpisa v Atenah oz. izzivih združene Evrope. Srečanje v Kopenhagnu decembra2002 je bila prelomnica ne samo, ker je srečanje združilo staro celino, kije bila tako dolgo razdeljena zaradi posledic hladne vojne. Vrhunskemu srečanju je predsedoval liberalni demokrat, danski predsednik vlade Anders Fogh-Rasmunssen. Tam je bil tudi Romano Prodi, čigar politična stranka pripada liberalni družini v Evropskem parlamentu, Pat COX, liberalec njegov predhiKlnik na mestu vodilne poslanske skupine in predsednik Evropskega parlamenta. Uspešen rezultat srečanja v Kopenhagnu je tudi posledica prisotnosti liberalov na ključnih mestih Evropske unije. Brez dvoma se bosta s tem strinjala tudi naš predsednik vlade in zunanji min-ister. da je bila liberalna solidarnost velikega pomena za cel proces. Za evropske liberalne demokratke in demokrate lahko rečemo, da so najbolj vztrajna in artikulirana skupina, ki zagovarja širitev Evropske unije že od vsega začetka. Temu cilju so bili zvesti tudi, ko so ostale politične skupine izražale dvome o širitvi, tudi zato ker verjamejo, da mora demokracija, svoboda in mnogotere možnosti zajemati vso Evropo in ne samo del nje. Ob Bolgariji in Romuniji bodo v bližnji prihodnosti lahko v EU pozdravili tako države zahodnega Balkana kot tudi Norveško. Islandijo, Švico in Turčijo. Evropska unija je družba načel je tako politična kot ekonomska zveza. Prav nikoli ne smemo pozabiti, da ko nekaj zahtevamo od drugih, moramo biti kritični tudi do sebe. Nadaljevali bodo z delom, ki bo EU oblikovala kot prostor novih možnosti in zaposlitev. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE zvez, ki bo skrbela za okolje, ki bo zagotavljala varen prostor za s vobodno in pravično družbo, ki si bo z ostalimi državami prizadevala za pravičnejši in boljši svet. Verjamejo, da se bo tako referendum za vstop tako v EU kot v NATO, 23. marca, zaSiovenijo uspešno iztekel. Prepričani so, da se bomo odločno posvetili kampaniji za članstvo v teh mednarodnih institucijah. Verjamejo namreč, da slovenski volivci in volivke razumejo in vidijo dolgoročne koristi v evropskem sodelovanju in participaciji Slovenije v vseh mednarodnih pomembnih procesih. Ko bodo formalnosti po kofJenhagenskem obdobju zaključene, bodo v evropskem parlamentu -predvidoma9. aprila glasovali o desetih pristopnih pogodbah. To bo odprlo še zadnji del poti za podpis pridružitvene pogodbe v Atenah 16. aprila. Naj omeni še, da so bile sprejete spremembe statuta, katerih glavni poudarek je bil na enakih možnostih zastopanosti žensk in moških v politiki. Čeprav je večina zakonov zapisana na spolno nevtralen način, ki naj ne bi povzročal diskriminacije, seje praksi pokazalo, da to ni dovolj. Pokazalo se je, da splošna ali nevtralna oblika še ni zagotovilo za odsotnost diskriminacije zaradi spola in za enakovredno, ekonomsko, politično in družbeno sodelovanje obeh spolov. Sama po sebi namreč ne omogoča odpravljanje razmer, v katerih je zlasti prikrita diskriminacija zelo pogosta. Različne dnižbene institucije s svojim odnosom, ravnanjem in obravnavanjem še vedno ne spreminjajo ali odpravljajo depriviligiranega statusa določenih družbenih skupin. Za predsednika je bil izvoljen Tone Rop, ki je v svojem govoru sporočil delegatkam in delegatom, da je njegov cilj doseči čimbolj razvito Slovenijo s čim višjim standardom v okviru Evropske unije in Nato. Za podpredsednico pa je bila izvoljena Majda Sirca, poslanka državnega zbora, za podpredsednika pa Slavko Gaber, minister za šolstvo. Saša Kos LDS o vključevanju v Nato 1. Širitev NATO in EU je del zgodovinskega procesa uveljavljanja sistema odprte družbe liberalne demokracije, ki se je začel s padcem berlinskega zidu in ki je zajel večino srednjeevmpskih in vzhodnoevmpskih držav. Skrvenijije uspel preboj desetletja Uvrstila se je med deseterico najbolj uspšenih 2. Mednamane politične in varnostne razmere zahtevajo vsestransko pozornost, intenzivno politično in obrambno dejavnost, predvsem pa mednamdne povezave in solidarnost. Če želijo ravnati racionalno, posamezne države, posebej če so majhne kot Slovenija, nujno izbirajo kolektivno varnost. 3. LDS je bila od začetka pobudnica in zagovornica mednamane solidarnosti, (Hipiranja in modernizacije Sbvenije: razvoja demokracije, znanja in kulture, uveljavljanja strpnosti, človekovih, namdnih in manjšinskih pravic. Od začetka in vseskozi podpiramo tudi vključevanje v evmatlantskepovezave. Pri vključevanju v EU in NATO ne gre le za strankarski ali vladni, ampak za nacionalni projekt, ki predstavlja prednostno nalogo slovenske (zunanje) politike. 4. NATO, kije utemljen na mednamani si ilida mosti in na mimljubni politiki OZN predstavlja najbolj uspešni sistem kolektivne obrambe. Ves čas po drugi svetovni vojni je zagotavljal blagijno in mir v Evmpi. V zadnjem desetletju je prispeval k stabilizaciji jugovzhodne Evmpe in s tem bistveno koristil tudi Sloveniji 5. Ob samoumevni podpori EU pozivamo k aktivni podpori članstvu Slovenije v NATO. Članstvo v NATO bo omogočilo relativno hitm pmfesionali-zacijo slovenske vojske in opuščanje naborniškega sistema. V okviru NATO si bomo zagotovili največjo mogočo varnost, soodločali bomo o svetovnih zadevah, sodelovali v aktualni evmatlantski razpravi m bistveno okrepili svoj mednamani položaj. Morebitno nasprotovanje članstvu v NATO bi Slovenijo osamilo in bi pomenilo korak nazaj na poti zgodbe o uspehu napredovanja liberalne demokracije, ki smo jo začeli skupaj z drugimi kandidatkami za EU in NATO. LDS POLITIČNE STRANKE Konferenca ZLSD Podpora zahtevam Koroškega radia 2 Članice in člani Konference Združene liste socialnih demokratov, so soglasno podprli! zahteve zaposlenih na slovenski radijski postaji Radio 2/Korotan na avstrijskem Koroškem po zagotovitvi celodnevnega slovenskega programa. Konferenca ZLSD se s tem pridružuje vsem, ki so solidarizirali z zahtevami zaposlenih na Radiu. Stranka vseskozi sodeluje v prizadevanjih za normalno delovanje slovenske narodnostne skupnosti v sosednji Avstriji v skladu s pravnim redom in sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Celodnevno radijsko oddajanje v materinem jeziku je za manjšino zagotovo velikega pomena, za sosednjo državo pa lahko samo pozitivna stran i ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov odločitev v sedanjem intenzivnem procesu širjenja Evrope. ZLSD Tudi letos bomo praznovali 8. marec - DAN ŽENA Kot že nekajlel zapored bomo v počastitev tega praznika preživeli nekaj prijetnih uric v Oranžeriji v Mengšu, v četrtek, 6.3. ob 19. uri z Dejo Mušič, re.citalorji društva kulturnih umetnikov "Kaj ti mar" iz Komende, lercelom " Veronika " in kitaristko Silvo Kosec. Vsem ženskam ob tej priložnosti čestitamo za praznik žena in vabimo, da se nam pridružijo, da skupaj proslavimo ta praznik. Območni odbor ZLSD Domžale Glavni tajnik SLS v Domžalah Dr. Andraž Vehovar V občinskem odboru Slovenske ljudske stranke smo pripravili srečanje z glavnim tajnikom SLS, dr. Andražem Vehovar jem. (i lede na to, da v Sloveniji deluje 188 odborov SLS in ob obilici dela, ki ga je potrebno opraviti na sedežu stranke, smo bili veseli, da se je odzval našemu vabilu. Člani odbora smo se želeli pogovoriti predvsem o komunikaciji med centralo in podružnicami stranke, načinu poslovanja ter seveda aktivnostih stranke v vladi in pripravah na pomembno volilno leto 2004. Strinjali smo se, da ima rezultat lokalnih volitev dve plati: z največjim številom izvoljenih županov smo pokazali, da znamo izbirati in p m Slovenska ljudska stranka bilo potrebno ponovno zadolževati. Vsekakor dejstvo, da šteje klub županov SLS kar XI članov iz vse Slovenije, predstavlja pomemben kapital zadelo v prihodnje. Potrdil je, da največja težava za sproščeno strankarsko delovanje v Sli iveniji ostaja pomanjkanje osnovnih finančnih sredstev, saj je stranka v največji meri vezana na sponzorstva ali donacije, ki pa jih je izredno težko pridobiti, če nisi največja stranka ali pa stranka z nekaj desetletnimi utečenimi povezavami. Na koncu uradnega srečanja smo imeli dovolj časa še za neformalen klepet, v katerem nam je naš gost, ki je sicer Sloveniji najbolj znan kot dobitnik srebrne olimpijske medalje iz leta 1996. potrdil, da že nekaj časa živi s svojo izbranko v bližini Volčjega Potoka, tako, daje skorajda naš občan. Rok Ravnikar vstop v EU in NATO SLS spodbuja ZA Referenduma, ki bosta 23. marca, omogočata prav vsem državljankam in državljanom Slovenije, da ponovno sami odločajo o izredno pomembnih odločitvah, primerljivih s tisto na plebiscitu leta 1990. Iz javnih debat je razvidno, daje vstop v EU skoraj neizogiben in da bo skoraj zagotovo dobil podporo na referendumu. Tudi v ŠLS smo prepričani, da bo sprostitev meja z večino evropskih držav pozitivna spodbuda za slovensko gosrxxlarstvo, omogoča prihod novih znanj in tehnologij ter velika je priložnost za vse inovativne in pixljetne. Hkrati po nekaj desetletjih ne bomo več Evropa pod B. Bolj tragikomična zgodba se dogaja pri debati o vstopu v NATO. Potem, ko je bilo od 1993 leta skoraj kristalno jasno, kako odlična je pot Slovenije v NATO, so se v zadnjih letih pojavili skeptični glasovi, ki so dejansko vzbudili dvom pri precejšnjem deležu Slovenk in Slovencev. Hkrati so se zopet zbudila gibanja, ki nasprotujejo vojski nasploh, se zavzemajo za razoroževanje Slovenije, vse to pa je seveda do skrajnosti začinjeno z aktualno protiameriško gonjo. Vsi, ki poznamo zgodovino našega malega naroda in mlade države, se zavedamo, da gre za utopična sanjarjenja, ki so prepletena z močnimi čustvi in premajhno informiranostjo, na podlagi vsega tega pa res ne gre sprejemati odločitev o prihodnji več desetletni varnostni opredelitvi Slovenije. Žal vemo, daje svet brez vojn v bližnji prihodnosti le nedosegljiv ideal. Vrata naših domov bomo kljub našemu odločnemu nasprotovanju krajam raje šc naprej zaklepali, mar ne? Prav zadnja dogajanja v zvezi NATO kažejo, da ima celo tako majhna država, kot je Belgija ali v prih(xlnje Slovenija, moč spreminjati odločitve celotne zveze. Tudi mi lahko szi prizadevala za vzpostavitev temeljnih vrednot, kot so svoboda, pravičnost, medsebojno spoštovanje in solidarnost Vsi ljudje se rrjdimo enakovredni ne glede na raso, vero, spol ali socialno okolje. Čeprav se vsak posameznik nxli v družbo, ki ima že izoblikovane značilnosti, pravila in vrednotein se jim prilagaja, tone pomeni, da nc more vplivati na njih< >vc. spremembe,. Vsak posameznik lahko prispeva skupnosti, v kateri živi, svoj delež. Dobre pridobitve je treba ohranjati, hkrati pa je tudi doseganje družbenih sprememb lahko v interesu ljudi in ob njihovem dejavnem sodelovanju mogoče ter potrebno. Pri tem izhajamo iz temeljnega načela, da mora biti vsakomur zagotovljen vpliv na sprejem vsake odločitve, ki ga prizadeva. To omogoča SocialDemokratiSlovenije DEMOKRACIJA, ki nc pomeni le vladavine večine, temveč tudi enakopraven in strpen dialog na pcxllagi racionalnih argumentov ter varstvo interesov manjšin. Svojemu namenu lahko služi le, če vključuje najširši kro£ ljudi in se izraža na vseh pixlročjih družhcnegaživljcnja. Čeprav je politična parlamentarna demokracija temelj za vse preostale oblike demokracije, pa sama po sebi nc zadošča. Zavzemamo se za širitev demokracije na vsa področja družbenega življenja. I^ahko se s ponosom ozremo na našo prehojeno pol. Velikokrat nam ni bilo lahko, a želja po boljšem in pravičnejšem , jutri je premagala mnoge ovire. Danes je Stei n so to simbolične cene s katerimi pokrivamo stroške delovanja. V februarju ste pri nas lahko zasledili gostovanje turneje mednarodne zasedbe eksperimentalnega glasbenega dogodka M ladinska akcija 13. Na tako imenovanem koncertu so sc predstavili ustvarjalci iz Grčije, Slovenije, Nemčije in Švice, postili smo domačo skupino SPB- Stanje popolne bale in 1 (X) mike, ki sta navduševali petkovo koncertno publiko. Za njimi so sc zvrstili naslednjem vikendu Cronosomc (Vrhnika) in Kramfid (Ljubljana), vsak po svoje obarvani v določeni maniri ročk kulture. Ostajali pa nismo le pri vikend koncertih. Organizirali smo D.J. patrolo, ki je potekala kot kuharski dvoboj med Urošem B. in D.J. Verdi. Prvi na lonce v stilu govejih mlad, drugi na gramofonih v stilu techna; izid 1:1. Za pestrejši ambicnt, pa smo pripravili tudi prvo razstavo. Avtorji razstave so prostovoljcev Akumulatorja in so obesili zbirko vizualnih artiklov od fotografij, do konceptualne umetnosti. Izvedli smo tudi nekaj alternativnih literarnih večerov, s katerimi smo polnili večerne urice, ko se nedelja n< »lavlja i k I vikenda. Družno smo sc sprehodili po Ljubljani in se pridružili somišljenikom na pohodu za mir. V "daris elektro" žanru pa smo sc pripravljali na srednješolske počitnice in zadnji vikend gostili D.J. Nihil in D.J. Ludd. V prihodnosti nas čaka še nekaj novosti in programskih osvežitev. Tako smo odprli vrata likovnemu ateljeju, v katerega vabimo vse nadobudne risarje in ustvarjalce, ki iščejo prostor za ustvarjanje. Atelje se nahaja nasproti videoteke B&W na glavnem križišču v Domžalah in vas v njem pričakujemo vsak petek < xl 14. ure dalje ali kadarke >li je odprt. V Akumulatorju, ki stoji v Ten-tenu. je vsak dan kaj zanimivega. Na voljo je nekaj računalnikov, družabni prostor, nekaj revij in predvsem prostovoljci, ki bi vam iahko svetovali in pomagali ustvarjati na podnx!ju, ki vas zanima. V marcu bomo organizirali tudi nekaj družabnih in kulturnih dogodkov. I. sobota ob 2().(X)- Tradicionalno pustno rajanje, 5. sreda ob 19.00- Tajska - kraljevina templjev. 7. petek ob 20.00- Red housc; koncert, 8. sobota ob 20.00 - literarni večer; Od Carla eoksa do Cankarja, 14. petek ob 2().(X) - Depeche mode night - za vse ljubitelje antičnega technopopa, 15. sobota ob 20.00 - Vampirija; in-dustrial glasba - sound of darknes. 21. petek ob 20.00 - Egidija, Mint -mladi skupini s področja ročk ustvarjanja, 22. sobota txl 2().(X) - House night (več D-J-jcv), 28. petek; od 20.00 - odklopljeni Rony deVilcr- ko pregori jo varovalke in se neha igrat na elektriko - v akustičnem vzdušju. Na prireditvah je vstopnina redka, če pa žeje, ne bo presegla 300 sit. ki pa bi jih drugače tako ali tako zamenjali za kako bolj ali manj nekoristno stvar. V Akumulatorju sc lahko oglasite kadar vam je volja, med 10. in 22. uro med tednom in 14. ter 22. uro v soboto in nedeljo. Lahko nas ludi pokličete na telefon 01/724 85 25 in nam pišete na mail: mladinski-svet-domzalefiarisiol.net kolektiv Akumulatorja Mladinski svet Domžale: akcija Z novim letom se je začelo tudi delo novo izvoljenega upravnega odbora, ki se je do sedaj sestal že nekajkrat. V tem času smo imenovali člane SVETA ZAVODA Mladinskega kulturnega centra (MKC) ter določili smernice delovanja MSD za leto 2003 in 2004. Da ne bo tisto, kar se dogaja v MSD-ju ostalo samo v glavah članov upravnega odbora, smo se odločili postaviti internetno stran, namenjeno promoviranju MSD-ja, obveščanju in informiranju uporabnikov o delovanju in aktivnostih MSD-ja, ter ponuditi povezave do drugih mladinskih svetov v Sloveniji in do drugih koristnih spletnih strani z informacijami za mlade. Ker internet seveda ni edini medij, ki ga ljudje uporabljamo, smo se odločili izdati tudi glasilo, ki bo poleg zgoraj omenjenih stvari vseboval tudi članke na različne teme. Nespornemu dejstvu, da se daleč premajhno število mladih udejstvuje v obšolskih ali obštudijskih dejavnostih, se bomo skušali zoperstaviti tudi z Vodnikom za mlade, kjer bomo skušali mlade seznanjati z različnimi dejavnostmi na območju občine Domžale. Da pa ne bomo samo pisali in govoričili o teh dejavnostih, smo se odločili, da bomo po zimskem in za marsikoga bolj lenem letnem času malce prebudili športnega duha v ljudeh in bomo v ta namen v toplejših mesecih organizirali več športnih iger (hokej na rolerjih, košarka, nogomet, odbojka, ipd...). Izrek, da 'narave nismo podedovali, ampak smo si jo le izposodili od naših otrok', je dejstvo, katerega bomo upoštevali tudi mi. Z majhnimi koraki bomo poskušali skrbeti zanjo. V sodelovanju z taborniki (RST) bomo v ta namen organizirali čistilno akcijo v Domžalah. Namen tega ni le to, da se poberejo odvečne smeti tam. kjer naj jih ne bi bilo, temveč tudi zelo pomemben korak k poti. da bi bila narava bolj čista in neokrnjena ter k zavedanju, da je onesnaževanje narave največji problem planeta Zemlje in da moramo zanjo tudi nekaj koristnega narediti. Da še malce napolnimo vrečo znanja, se bomo lotili tudi izobraževanja mladih na področju sociale, zdravstva in samozaposlovanja, ipd. Eden najbolj perečih problemov mladih je prav gotovo tudi vprašanje, kako in kje bo mlad človek sploh lahko prišel do stanovanja, zato bomo raziskali tudi stanovanjsko problematiko in skušali začeti reševati ta problem. Da bo mladim lažje priti skozi mesec, pa bomo skušali od podjetij pridobiti čim več popustov pri nakupu njihovih izdelkov in jih v obliki mladinske kartice ponuditi mladim. Po načelu 'Več glav več ve' in žV slogi je moč' bomo organizirali tudi okrogle mize in seminarje, kjer se bodo tako članice MSD-ja kot tudi društva in organizacije izven MSD-ja bolje spoznale in medsebojno sodelovale ter na ta način morda razširila svoja obzorja. Smernice in pogram MSD-ja je že na papirjih, sedaj pa dovolj pisarjenja in govorjenja! Gremo delat! Dejanja so tista, ki pokažejo! Mladinski svet Domžale Zanimivostim ni konca Likovno društvo Petra Lobode V soboto, 8. 2. 2003, je bila odprta prodajna razstava ob slovenskem kulturnem prazniku EX-Tempore Groblje 2003, na kateri so sodelovali s svojimi deli IDA REBULA, MARJAN TAVČAR in JOŽE VAJDA, ki so svoja likovna dela podarili kot tudi vsi ostali razstavhalci. Dohodek od prodaje je namenjen za ureditev društvenih prostorov. V sredo, 12.2.2003, seje v GALERIJI BESEDA Domžale ob otvoritveni slovesnosti zbralo lepo število ljubiteljev likovne in kiparske umetnosti. Otvoritveni nagovorje pričel g. ROMAN KOS, ki je knjigarnar in galerist. Namesto mentorja g. Danijela Fuggcrja pa je nadaljeval in predstavil DRUŠTVO predsednik DRUŠTVA Gorazd Skender. ki je poudaril pomen odličnega KIPARJA, duhovnika skladatelja in glasbenega pedagoga PETRA LOBODO DOMŽALCA-NA. po katerem nosi že 30 lel ime likovno društvo. Poživljajoči glasovi kitare učenca Glasbene šole I žomžnlc so nas zazibali v prijetne spomine na kulturne ustvarjalce Ob slovenskem kulturnem prazniku dr. Franceta Prešerna Navzoči so si ogledali razstavljena likovna in kiparska dela vseh članov DRUŠTVA. Na razstavi so s svoji gl( ibirK )di rži vetij in občutij samerastniških likovnih in kiparskih ustvarjalcev. Začetek praznovanja 30. jubilejnega leta obstoja in delovanja DRUŠTVA se tako začenja v zanimivi obliki, ki se bo nadaljeval, ne samo Ob slovenskem kulturnem prazniku, temveč tudi z drugimi razstavami DRUŠTVA, ob poznejših prazničnih dneh v OBČINI Domžale. Iskrena hvala g. ROMAN U KOSU za skrb in za vso podporo ter pomoč Likovnemu društvu Petra LOBODEDomžale. Agata Križnar NATO - vlak smrti Kampanja, ki jo vodijo pristaši vključitve Slovenije v NATO v zadnjih dneh, nam bolj polni glave kot katerokoli dogajanje v samostojni Sloveniji do sedaj. Zeleni se zavedamo, da nismo jeziček na tehtnici nc v Sloveniji niti drugod po svetu. Vendar ob našem programu in usmeritvi nc moremo mirno sprejeti takšnega svetovnega cnoumja, ki nam ga vsiljuje Bush ml. ZDA so s svojo industrijo ene največjih svetovnih onesnaževalk okolja in ne priznavajo sporazumov, ki so bili sprejeti na svetovnih okolje varstvenih konferencah. Med svojimi agresijami širom po svetu z letečih ptic mečejo zastarele projektile z nizko vsebnostjo urana in kdo ve česa šc vse... NATO kot sevcrno-atlantski pakt, ki je nekoč predstavljal protiutež Varšavskemu paktu, je že dolgo nepotreben. V resnici NATO pakta ni več, obstaja le kot tvorba, ki služi za ohranjanje in razvoj Slovenije ameriškega gospodarstva. Slovenija sc pospešeno pripravlja na vključevanje v zvezo NATO, bliža se čas referenduma na tO temo. Zato sc mi ob skorajšnjem napadu na Irak in težnji po popolnem cnoumju, ki ga vodita Amerika in predsednik Bush, zastavlja vrsta vprašanj: - ali Sadam llusein res predstavlja takšno nevarnost za ves svet. kot nam tO predstavlja večina svetovnih medijev in ga nekateri primerjajo celo s Hitlerjem? - ali ni glavni razlog borba za iraško nafto? - ali je Bush mlajši res rešitelj sveta pred vsem slabim, ali pa je prav on zastavonoša vsega slabega'.' - ali niso morda ZDA netilec večine svetovnih kriznih žarišč, kjer se nato pojavljajo kot rešitelj v vlogi svetovnega policaja? Lahko bi še našteval, vendar bom to pisanje zaključil z (xllomkom iz pisma poglavarja indijanskega plemena Scaltle davnega leta 1S54 takratnemu predsedniku ZDA Abrahamu Lincolnu: "Nc razumem, zakaj ubijajo toliko bizonov! Zakaj krotijo divje konje! Zakaj v globini gozdov toliko človeškega smradu! Zakaj je pogled na hribe raztrgan z žicami, ki govorijo! Kje je orel ? Odlctcl je! K< mecje pravega življenja, začenja sc boj za obstanek. Vse je povezano. Ni si človek izmislil tkanja, ki mu pravimo življenje. Človek je samo drobno vlakno v njem. In če nc bo ravnal z njim kot prijatelj s prijateljem, ho z njim uničil tudi sebe. Kar sc zgodi zemlji, se zgodi (udi njenim otrokom. Čc človek pljuva po zemlji, pljuva tudi po sebi. Zemlja nc pripada človeku. Človek pripada zemlji!" Zeleni Kulturni dan pri "Lipi Slovenski kulturni praznik v Univerzi za tretje življenjsko obdobje "Lipa" Domžale praznujemo na poseben način. angleško s črnsko duhovno pesmijo Kam greš gospod ali Kumbaja v originalu. Prvič smo v javni izvedbi slišali zares imenitno himno naše pohodniške skupine Lipov cvet. Prijetno besedilo zanjo je napisala g. Janka Jerman. Najprej smo obiskali prebivalce Doma počitka Mengeš, kjer so večnamensko sobo napolnili do zadnjega kotička. Spored so oskrbovanci doma spremljali z velikim zanimanjem in skupaj z nami tudi zapeli. Enako prijetno vzdušje je bilo tudi drugi dan v Domu upokojencev Domžale. Veseli smo bili. da smo v njihov vsakdan prinesli nekaj drugačnosti, vedrine in vzdušja ob največjem slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu. Njihova dobra volja in veselost sta nas spremljali po Prešernovi poti, ki se je nekdaj, tako kot mi tokrat, ustavila v Moravčah, v prijaznem starožitnem gostišču Kavka. Prisrčna pozdravna nagovora moravske županje, g. Ljudmile Novak, in predsednika Društva upokojencev Moravč sta nam dala vedeti, da smo zares dobrodošli. Pevski zbor Lipe je s pesmijo Ob bistrem potoku je mlin pod vodstvom g. Marine Apamik napovedal naslop Članic literarne delavnice, ki so recitirale svoje pesmi. Velikana slovenske pn ize in drame Ivana Cankarja smo se Varovanci Doma počitka v Mengšu so nastop spremljali z velikim zanimanjem in skupaj s člani Lipe tudi zapeli. spomnili z odlomkom iz igre Kralj na Betajnovi. Velik aplavz so poželi g. Mojca Vilar v vlogi lepe Urške. Tone Ipavec kot povodni mož in g. Anica Gladek z branjem veznega teksta v dramatizaciji Prešernovega Povodnega moža. Predstavili so se tudi udeleženci tečajev tujih jezikov in to v jeziku, ki se ga učijo. Nemško z recitacijo Heinejeve balade Die Lorelei. italijansko s prevodom Prešernove Vrbe in veselo melodijo pa g. Vera Kunster. Ubranemu petju pevskega zbora "Lipa" in kitari Silve Kosec so se pridružili vsi prisotni in koje v svoje roke vzela harmoniko g. Mici Jene, so nas poskočne mekxlije kar vabile na plesišče. Program je prisrčno in sproščeno, tako kot zna samo ona, povezovala naša predsednica g. Metka Zupanek. Anica Gladek NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran IO V 'Mavrici" z novim letom nov program Kratek predah v novoletnih praznikih smo v Mavrici izkoristili za izdelavo načrtov in programa za letošnje leto, ki bo spet pestro in bogato z različnimi prireditvami. Z njimi namreč želimo obeležiti jubilej, 35- letnico obstoja kluba, ki jo bomo praznovali v mesecu januarju prihodnjega leta. Z našo prvo letošnjo prireditvijo smo nekoliko "izstopili" iz našega tradicionalnega foto in filmskega okvirja, odprli smo namreč razstavo kulturni javnosti doslej neznanega radomeljskega krajana, risarja in karikaturista JOŽETA ROGANA - COGOTA. Pri tem nam je pomagal slikar -grafik, tudi radomeljski krajan, mag. Črtomir Frelih, ki je iz zajetnega kupa Cogotovih risb Jože Rogan Cogot za razstavo izbral 35 let. Razstavo smo odprli 3. februarja v kulturnem domu v Radomljah. Med številnimi ogledovalci. je razstava vzbudila dokajšnje presenečenje in veliko zanimanja, na obraze pa privabila nasmeške ob duhovitih domislicah na račun dnevne politike ter krajevne radomeljske in "hujske" problematike. Iz teksta, ki ga je mag. Črtomir Frelih napisal za vabilo na razstavo, povzemamo naslednje: "Prijazne zgodbe, kjer nastopajo Mišo in risbe, Lidija in KS, Mavrica in kultura, ter še precej hujše, ki jih ne upam razlagati, polnijo pisarniški papir z občuteno risbo, v glavnem narejeno s svinčnikom, redkeje pobarvano. Likovni izvor je vezan na znan vzor, po katerem Cogo povzema nekatere like. Tudi sam to prizna. Vzame like. prepesni besedila in celoto nariše po svoje. Velik del njegovih risb odseva inovativnosti v kompoziciji, razmerju med narisanim in napisanim ter duhovitim odkrivanjem smešnih situacij, tam, kjer jih drugi ne opazimo". Letošnji "mavrični" program spet obsega številne razstave, kot so PUSTNA MASKA (odprli jo bomo v ponedeljek, 2. marca). MINIATURE -zanimive drobne podobe iz narave v zanimivem malem formatu, ZADNJA OAZA, razstava, s katero podpiramo pobudo za zaščito mokrišč in biotopov v naši okolici. V razstavišču VERONIKA v Kamniku bomo odprli razstave umetniških fotografij našega pokojnega mentorja in častnega člana, mednarodnega mojstra VLASTJA SIMONČIČA. V jesensketji delu sezone bomo v Radomljah gostili vrhunskega alpinista in fotografa STANETA KLEMENCA. Odprli bomo razstavo fotografij z njegovih podvigov. Proti koncu leta bomo v Radomljah odprli še letno pregledno klubsko razstavo in na njej predstavili fotografske dosežke naših članov v letošnjem letu. Poleg razstavnega programa bomo že v marcu pričeli s fotografskim tečajem (že petim po vrsti) za študente in druge interesente. Zanimiv bo tudi FILMSKI PROGRAM. V več krajih naše in sosednjih občin bomo priredili naše tradicionalne filmske večere s sporedom arhivskih dokumentarnih in igranih filmov ter novejših avtorskih video filmov naših članov. Osrednja prireditev ob praznovanju jubileja - 35. letnici kluba, pa bo FESTIVAL LJUBITELJSKEGA FILMA IN VIDEA - RADOMLJE 2004, na katerem pričakujemo veliko število avtorjev in njihovih del iz vse Slovenije. Festival se bo sredi januarja 2004 odvrtel v radomeljskem kulturnem domu. JK Gorniška živahnost društva v zrelih letih Planinsko društvo Domžale stopa v 55. leto delovanja s čvrstim korakom, utrjenim telesom in lepo zloženim nahrbrtnikom želja in pričakovanj. Zgodovina se ne samo ponavlja, temveč nas celo prehiteva:'). avgusta bo minilo že petdeset let, odkar je Planinsko društvo Domžale ob prisotnosti množice obiskovalcev, predalo obiskovalcem Velike, Male in Gojške planine v uporabo Domžalski dom na Mali planini. Ena izmed prvih obiskovalk, 83-lctna pisateljica in zaljubljenka v slovenske gore, Angležinja Fanny Suzannah Copeland je v vpisno knjigo tedaj zapisala: "Srečna, da sem lahko dočakala otvoritev te koče!" Domžal sk i dom je od leta 1953 - poleg samega mesta Domžale - edina pokrajinska sestavina slovenske pokrajine in na Zemlji sploh, ki vse leto, vsak dan in vsako minuto, govori o nas samih. Kasneje so se temu imenu pridružila šc zemljepisna imena preplezanih prvenstvenih alpinističnih smeri v domačih in tujih gorstvih. Prva med n j i m i jc bi la Domžalska smer v severni steni Kompotclc, ki so jo 9.9.1978 preplazali Sflvo Karo,Stane Klemene, Borut Veselko in Janez Vodlan. V Planinskem društvu Domžale delujejo alpinistični odsek, gospodarski odsek, mladinski odsek, markacijski odsek in vodniški odsek (od januarja 2003). Izvajamo pa tudi skupni program spoznavanja in varstva gorske narave. Za svoje delovanje smo v letu 2002 pridobili odločbo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport o statusu društev, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Smo najštevilčnejše športno društvo v občini Domžale: lani je bilo v društvo včlanjenih 407 članov s plačano društveno članarino. Največ - 208je odraslih, 9 članov je starejših nad 70 let, 46 članov imamo v starosti od 18. do 27. leta, 19 je srednješolcev, 108 osnovnošolcev in 8 predšolskih Članarino lahko poravnate v društveni pisarni vsako sredo od 19. do 20. ure in na kreditnem oddelku blagovnice Vele v Domžalah vsak dan od 8. do 19.30 ure, ob sobotah pa od 7.30 do 13. ure. Izven tega časa je članarino mogoče poravnati pri Leonu Štiftarju Partizanska ulica 8, Domžale (01 721 47 57). Krajam Dragomlja lahko članarino poravnajo pri Jerneju Gradu, Dragomelj 129, Dragomelj (031 264740). Torkovi kulturni večeri v Centru za mlade Večer z Matjažem Guberiničem V torek, 11.2.03, smo v prostorih Centra za mlade gostili Matjaža Gubcriniča. V prijetnem vzdušju je obiskovalcem centra, sorodnikom, prijateljem in znancem prebiral svoje pesmi. Matjaž je začel pisati že v sedmem razredu osnovne šole. Od prvih plahih poskusov pa do tega, kar pod njegovim peresom nastaja danes, je prehodil dobršen del svoje ustvarjalne poti. Ob poslušanju njegovih pesmi smo z njim podoži vljali prva nežna čustva, bojazen, strah in bolečino mladegaživljanja. Sam pove, daje šel skozi osebno krizo, ki seje pokazala kot ustvarjalni zagon. Od tod tudi pesem, ki se nas je najbolj dotaknila: Matjaž:..., misli drugačne, a isti obraz.. Legla sva in sočasno oba razkrila svoji telesi, ves prevzet sem obstal, moj tihi jok je priznal, da so v meni tebe željni volkovi, z dlanjo sem prehodil tvoje telo, to jc bilo moje najlepše potovanje. Vsi zbrani smo resnično uživali v prijetnem večeru. Na koncu smo sc razšli, zatopljeni vsak v svoje misli, ki so porodile eno samo vprašanje o tem, zakaj ne moremo pisati tako kot Matjaž, ko pa sc v življenju vendar pretikamo skozi podobna čustva in doživljaje. Nada Dalan Z Davorinom Vukino in njegovimi slikami Zadnji torkov večerje v ciklusu likovnih razstav v CZM na ogled postavil svoje slike Davorin \ u kina. Davorin je, tako kot ostali naši likovniki, začel čare platna in barv spoznavati že v osnovni šoli. Pod mentorstvom likovnega pedagoga, gospoda Vlada Korošca, so nastajala vedno boljša in popolnejša dela, ki jih je kasneje, žal brez mentorja, nadgrajeval sam. Torej je Davorin samorastnik. Rad ima naravo, kar je razvidno iz njegovih Pred otvoritvijo razstave Gore, kot jih vidi Davorin slik, rad ima gore in tihotižje, iz njegovih del diha lepota, ki nas obkroža, pa je velikokrat ne opazimo, ker se nam zdi samoumevna. Torkov večer, kije bil namenjen otvoritvi njegove razstave, smo popestrili (udi vsi prisotni. O Davorinu jc vsak povedal, karje vedel in občutil.Tako smo ga spoznali še z druge strani: kot nežnega moža, skrbnega očka, zanesljivega prijatelja, plesalca v folklorni skupini, fotografa, kolesarja, glasbenika, pesnika, hribolozca, scenarista in še kaj. Kdo bi vedel šc za druge talente, ki sc skrivajo v njem? Ob tem nas nehote prešine misel. Kako, daje toliko umetniških talentov le v enem človeku? Bo tudi nas kdaj navdihnila kakšna lepota v tolikšni meri, dajo bomo znali prenesti na papir v takšni ali drugačni obliki? Nada Dalan foto: Lili Jazbec otrok. Imeli pa smo tudi 8 podpornih članov. Program izvajajo 2 mentorici planinske skupine, 17 vodnikov Planinske zveze Slovenije, 1 inštruktor planinske vzgoje, 10 alpinistov, 2 alpinistična inštruktorja, 8 markacistov, 2 inštruktorja za planinske poti in 2 vaditelja orientacije. Člani mladinskega odseka (od jeseni ga vodi načelnik Martin Štepic, kije po nekaj letih na tem odgovornem mestu zamenjal Blaža Češka) so imeli na dveh osnovnih šolah pet planinskih skupin, izpeljali so dobro obiskane izlete, ki sc jih je skupaj udeležilo 328 otrok, 22 staršev in 78 vodnikov (povzpeli so sc na Šmohor, Mcžakljo, Prevalo, Ajdno, Okrešelj, v neznano....), dvodnevno prečenje Pohorje s 14 udeleženci in prečenje Kamniško-Savinjskih Alp. Zelo uspešno so izpeljali tudi program Mladost na stezicah -.gorniški preventivni program za boj proti drogam, ki ga jc podprla Občina Domžale. V alpinističnem odseku (načelnik Klemen Miklič) so uspešno izpeljali alpinistično in plezalno šolo ter več večdnevnih taborov v Paklenici, Bovcu, na Mangrtskcm sedlu in Bivaku pod Skuto in se udeležili športno plezalne odprave v južno Francijo. V lanskem letu so opravili okrog 500 vzponov, med katerimi so tudi tri prvenstvene. Plezali so tako v kopni skali kot tudi po zaledenelih slapovih. Posebno se je s svojimi vzponi v pogorju Mont Blanca in Marmoladc izkazal Silvo Karo. Aktivni so bili tudi v plczališčih. Klemen Vodlan jc lani preplezal skoraj trideset smeri, ki so bile ocenjene vsaj z. oceno 8 a, v Mišji peči jc tako preplezal smeri Marioneta in Marjetica z oceno 8b/b+. Odlično so sc izkazali tudi najmlajši športni plezalci, saj so v letu 2(X)2 na državnih tekmovanjih prejeli skupno 33 kolajn in pokalov, od tega 14 zlatih, 12 srebrnih in 7 bronastih. Tim < ioslinčar je postal državni prvak v težavnostnem in hitrostnem plezanju pri cicibanih. Kaja Zupanek pa državna prvakinja v hitrostnem plezanju pri cicibankah. V okviru alpinističnega (xlscka deluje tudi enota za reševanje iz višin in ruševin, ki v skladu s pogodbo izvaja naloge zaščite in reševanja v okviru sistema zaščite in reševanja Občine Domžale. Enota šteje deset ljudi, vodja enote pajc Silvo Karo. Domžalski dom na Mali planini jc bil tudi lani deležen delovne skrbi članov gospodarskega odseka, gonilni sili pa sla nedvomno Štefan in Peter Primožič s sodelavci. Največji finančni in gradbeni zalogaj je lani predstavljala izgradnja ceste, na zahtevo tržne inšpekcije smo kupili novo blagajno, na okna smo namestili mreže in zamenjali glavna vrata, urejeni »paje tudi dvorišče. Redno si 11< > opravljali tudi vsa vzdrževalna dela in skrbeli za stike z oskrbnico Bernardo Gradišek. Lani jc Domžalski dom obiskalo 15.000 obiskovalcev, nekaj manj kot 5(X) pa jih jc v njem tudi prenočilo. I .anska članska novost je bila izdaja društvenega informativnega glasila Gore, ki ga vsi člani prejemajo brezplačno. Člani alpinističnega odseka svoje delo predstavljajo na spletni strani alpinističnega odseka (http://www.ad-pcejak.si/ao/). mladinski odsek pa je izdal žc osmo knjižico Gremo skupaj v hribe. Izpeljali smo tudi 5. Memorial Janeza Jegliča - Johana, akcijo Zdravi v gore, obudili Gomiške večere in se srečali na 10. tradicionalnem srečanju članov in članic Planinskega društva Domžale. Praznovali smo tudi nekaj članskih in osebnih jubilejev, Milan Likar pajc prejel najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije - Svečano listino. V letu 2002 so člani mladinskega odseka opravili .3974 ur prostovoljnega dela v skupni vrednosti 9.299.160 SIT (po ceni k 11 Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je najnižja bruto vrednost pedagoške ure 2.340 SIT). Celotna vrednost opravljenega prostovoljnega dela v Planinskem daištvu Domžale presega 2().00().()()() SIT. Lani smo sc v istem času na tem mestu optimistično sklicevali na vsebine in programe, ki nam jih bo vsekakor prineslo Mednarodno leto gora, k i pa je v Sloveniji minilo, ne da bi ga sploh opazili. Cilji "oblikovanja zavesti in posredovanja znanja o gorskih ekosistemih, njihovi dinamiki in delovanju, spoznavanja in ohranjanja bogate kulturne in naravne dediščine gorskih območij..." so ostali zapisani na papirju, priložnosl pa zamujena in neizkoriščena. V Mednarodnem letu gora smo tako ostali brez edine gorniške oddaje naTV Slovenija. Borut Peršolja Člani Planinskega društva Domžale imajo možnost izbirati med naslednjimi vrstami članarine: A članirana (12.000 SIT) in B člani rana (3.250 SIT) sta namenjeni odraslim. BI članarina (2.000 SIT) je namenjena članom nad 70 let. C članarina je namenjena mladim: C 1 (2.000 SIT) - od 18. do 27. leta starosti, C 2 (1.700 SIT) - mladim po končani osnovni šoli in do 18. leta starosti, €3(1.000 SIT) - osnovnošolcem i 11 C 4 (700 SIT) - predšolskim otrokom. I) članarina je namenjena družinam - poleg staršev so družinski člani mladi do 27. leta starosti. Gre za seštevek dejanskih vrst članarin, ki sicer pripadajo družinskim članom. Od skupnega seštevka se odšteje po 1.000 SIT za vsakega mladega člana. (Primer: družino sestavljajo I x A član, 1 x B član, 1 x C 3 član in 1 x C 1 član, kar znaša 12.000 + 3.250 + 1.000 + 2.000 - 2x 1.000 = 16.250 SIT.) P članarina (2.(XX) SIT) je namenjena podpornim članom. SLOT članarina (2.(XX) SIT) je namenjena Slovencem po svetu. stran 1 Univerza za tretje življenjsko obdobje "Lipa" Domžale iskreno čestita vsem ženam ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žena in ob materinskem dnevu vsem mamicam za njihovo ljubezen in skrb. Želim se skriti pod peruti mehke, saj duša moja toplo varnost išče, mama, zajeti si želim iz. tvoje roke ljubezni blage spet prgišče, mama, ob javorovi mizi s tabo posedeti, čutiti mir, ki daje tvoje ga ognjišče, mama. Janka Jerman Šopek rož. sem ti nabrala, mama, zvončke, mačice in teloh. Veš prav tam, kjer sva nekoč hodili, cvetipomlad, ki ti jo zdaj na grob poklanjam. Metka Zupanek Društvo izgnancev Domžale čestita vsem dekletom, ženam in materam ob dnevu žena ter materinskem dnevu Mati Draga mati moja rada te imam, saj le ti polepšaš sleherni mi dan. Tvoja skrbna roka dela le za me, da življenje kruto ne bi teplo me. Kadar sem v težavah, vedno me bodriš, pa čeprav v srcu bolj kot jaz trpiš. Draga mati moja, rečem ti samo, da ne morem plačat nikdar ti zato. Marija Jene Mamicam in babicam LARA: Mamici za njen praznik želim, da bi šla na morje In vzela nas s seboj. Želim ji, da bi bila vesela in zadovoljna. Mami virski želim drag sesalec, domžalski mami pa, da bi šla v Cateške toplice. Mami Tilki čestitava za dan žena in materinski dan, pa še za 80. rojstni dan pravnuka David In Aleks LUKA: Želim ji, da bi se pozdravila in šla z nami smučat. 061 pa naj jI kupi tako veliko rožo, da ne bo verjela, da je prava. Naj bo tudi srečna in naj nas ima rada še naprej. Mamici želim, da bi ostala zdrava, da bi nam kuhala, me pazila in se igrala z mano. Kaja, 4 leta Da bi bila srečna, zdrava, da bi bili otroci pridni In jo ubogali doma in v vrtcu. Tinkara, 8 let Svoji mami bi za 8. marec podaril veliko zdravja, sreče in veselja. Če bi imel denar, bi ji kupil pomivalni stroj in rdečo vrtnico. Tomaž Svoji mamici bi za praznik kupila ročno uro. Teia Mamici bi za materinski dan podarila veliko sreče in zdravja In da bi videla veliko zvezdnih utrinkov. Maruša Moji mamici želim stvari, ki bi osrečile samo njo, želim ji tudi veliko ljubezni zdravja ter predvsem veliko smeha. Lea, 11 let Mati Vsem, ki so ji blizu, je svetloba, da korak jim najde pravo pot. Rahlo, neopazno komaj čutijo morda. Takrat šele, ko ugasne, to vedo. A topel žarek še gre z njimi in ob misli nanjo še jim je toplo. Silva Mizerit Spomin na mamo V mislih vračam se nazaj v preljubi moj domači kraj in ustavim vedno se tam, kjer mi zibel tekla je. Spominjam jaz se matere, kako skrbela je za me, z ljubečo roko me česala in nauke zlate mi dajala. Zdaj matere že dolgo ni, pri cerkvi v grobu spi, a jaz še v mislih čutim jo, kako me boža z roko. Marija Jene Kulturno društvo Ihan vabi ob materinskem dnevu na deseti, jubilejni Valček za mamo Prireditev bo v petek, 21. marca, ob 19. uri v dvorani Kulturnega društva Ihan. Častni povabljenci bodo vsi, ki so doslej sodelovali pri Valčkih za mamo. Vabljeni! Samohranilka Rano vstaja in lovi minute, dneve, tolarje prešteva, skrb zatira, se strahov otepa, ko deli nasmehe, solze skriva. Kima vsa ponižna, ko najraje bi kričala. Ve, da usta mala Od ponosa njenega ne bodo sita. Zdaj življenje razprodaja, Ker ljubezen je ubita, bolečina dobro skrita. Le objem otrok so vrata raja. Silva Mizerit SRDKonfin-Sv.TROJICA vas ob materinskem dnevu vabi na tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Mamici moji, ki bo v soboto, 22. mana 2003, ob 19. uri v dvorani gasilskega doitia v Zejah. Informacije: 0/724 9043 Čestitam vsem ženam! Bik so, so in bodo tople kot sonce, pridne kot čebele, dobre kot med, prijazne kot pesem. Zlatka Levstek J Ob 8. in 25. marcu Vsem ženskam: dekletom, ženam in materam Biti ženska je poseben dar, je svojevrstno sporočilo dneva žena Govoriti o ženski pomeni govoriti o zmožnosti čustvovanja. Čustva sicer prevevajo vsakogar med nami, čeprav nekoga bolj, drugega manj intenzivno in čeprav jih eni razumejo in spoštujejo, drugi pa zatirajo in skrivajo. Čustva so nevarni odziv na razmišljanje o sebi, okolici in konkretnih dogodkih, hkrati pa pomembno vodilo naših dejanj. Okvirno obstaja neka formula, da moški misli, ženska pa čuti. Po tradicionalnem prepričanju naj bi si bile s svojimi in tujimi čustvi na jasnem ženska, medtem ko naj moški ne bi dobro poznali niti svojih čustev, kaj šele tujih. Kajpak imata vzgoja in družba pomembno, če ne celo odločilno vlogo pri načinu čustvovanja. Tako ob Valentinovem, 8. marcu in materinskem dnevu se pojavljajo vprašanja, kaj pomeni uresničiti sebe kot žensko. Biti ženska zagotovo pomeni biti potcncionalno mati in zato tudi v sebi nositi to željo. Biti ženska pa vedno pomeni biti tudi mati, ne nujno biloško, veliko žena je brez otrok, vendar znajo biti prave matere. V veri poznamo tudi duhovno materinstvo zlasti redovinc, ki dejanja ljubezni in požrtvovalnosti posvečajo vsem pomoči potrebnim in tako služijo Bogu. Polde Bibič, igralec, ni bil v dilemi, koje prepričljivo dejal: "Materinstvo je nekaj najlepšega, čeprav imajo zdaj tudi moški porodniško. A nežnosti, ki jo zmore ženska, nimajo. Za materino ljubezen je vedno pomlad Tako pravi francoski pregovor. Res je tudi. kar pa pravi angleški pregovor, da očetje delajo hiše, matere domove. Morda je še najbolj povzdignil mater judovski pregovor: "Bog ni mogel biti povsod, pa je ustvaril mater." Na materinski dan se še prav posebej spomnimo in spominjamo svojih mater, živih in pokojnih. Dolžni smo jim hvaležnost, najprej za življenje, za neštete skrbi in življenjske usluge, ki jih lahko človeku nudi samo mati. Moja mama je bila pobožna, skrbna, varčna in stroga. Imela je veliko skrb z mano, kar danes zelo obžalujem, toda kljub vsemu upam, da je uživala, kakor se je o svoji materi izrazil Mark Twain. Brez mater bi bil svet prazen. Odkar ni moje mame več na tem svetu, je z njo odšel tudi del mene. Ne pravi zaman neki pregovor, da posloviti se pomeni nekoliko umreti. Smrt ki pripada vsakomur od naš, ni nekaj, na kar čakamo in nas potem Odnese nekaj v svet prostranega brezčasja, pač pa sestavina življenja. Smrt je živa, ne mrtva. To posebej začutim, kadar zvečer pridem domov v temo, če brata Marjana še ni doma, kajti mama je poosebljala dom. No in ob prihod domov v prazno je mamina smrt vendar živa. V zimskem času, ko naj bi uživali kar največ sadja, pri meni prav banane zbujajo posebna čustva. Zadnjič sem nekje bral, da banane v človeku spodbujevalno vplivajo na hormnon, ki ima za nalogo "kovanje sreče" (Glud-kshormon), in vsebujejo tako imenovani seretonin. In kaj sem hotel reči? Banane, ki jih je imela moja mama silno rada, so pri meni zatajile pri delovanju na "srečnostni hormon" Da tudi banane so spomin. In za konec vsem predstavnikom ženskega spola ob njihovih praznikih iskreno čestitam, zlasti materam ob 25. marcu. Pustimo te dni spregovoriti rože, ali ob osebni izročitvi ali na grobovih: njihova govorica je zgovornejša, tako kakor človek, ki ob določenih momentih ostane z neizgovorjeno besedo... Morda bomo z rožami vsaj malo popravili svojo zgodovino v odnosu do naših deklet, žena in mater, ostalo pa, če smo verni, prepustimo Bogu. Ivan Kepic 24. marca 2003 ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah Materinski dan - dan nesebične ljubezni Bliža se materinski dan - dan nesebične ljubezni, ko se želimo zahvaliti vsem, ki nesebično delijo ljubezen vsem ljubezni potrebnim. Gotovo so v prvi vrsti najbolj nebogljeni otroci, še posebej prav najmanjši, ki brez neizmerne ljubezni, kije dana v materino srce, sploh ne bi preživeli. Brez velikega darovanja, darovanja življenja, ne bi niti zaživeli. Človek se rodi iz Ljubezni in darovanja, zato materini ljubezni ni nič nemogoče. Čestitka in povabilo Društvo krajanov Limbarska gora in Smučarski klub Termit Moravče čestitata vsem dekletom, ženam in materam ob dnevu žena ter materinskem dnevu in jih vabita na 15. tradicionalni pohod PONAGELJNA LIMBARSKOGORO nedelja, 16. marec 2003, ob 10. uri Vsaka udeleženka prejme nagelj, s katerim se želimo simbolično zahvaliti vsem ženam in materam ter opozoriti na njihovo pomembno vlogo. Dobrodošli! Art Urban pravi, da je materina ljubezen kakor krog. Nima ne začetka ne konca. Nenehni > se širi in sc d< ilaknc vsakogar, kiji pride na pot. Objame ga kakor jutranja meglica, ogreje ga kakor sonce v zenitu in pokrije kakor (xleja večernih zvezd. Nikoli ne moremo biti dovolj hvaležni staršem za življenje in za vso njihovo skrb in ljubezen, ki nikoli ne mine. Truditi se moramo, da bomo darove, ki snu i jih prejeli, gojili ter tako postajali, bol|ši,i|iibczniVL|si.hoi|pn|;izni,dobn ljubeči, pravični. Vse dobro prenašajmo tudi na otroke. Ker je človek spočet iz tako veliko darov, je vedno vreden neizmernega spoštovanja. Krivice, ki so storjene, še posebej nedolžnim ljudem, so zato tako boleče. Vabimo vas na prireditev, ki jo bodo v zahvalo materam in vsem, ki se darujete za druge, pripravili otroci vrtcev, šol in društev. Prireditev bo na predvečer praznika, 24.3.2003 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah ob 19 uri. Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni. Organizator Župnijska karilas Domžale. Namestnik tajnika ŽKD dr. Marija Bizjak-Schvvarzbartl "Jaz pa grem na zeleno travco trgat rosce za mojo mameo.. PREDSTAVLJAMO stran 12 Predstavljamo najboljše maturante iz naše občine Ana Močnik "V življenju želim doseči srečo," je zapisala študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, Ana Močnik iz Preserij, ki se je med najboljše slovenske maturante v preteklem šolskem letu uvrstila z doseženimi 33 točkami. Zaključila .je Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu, njena izbirna predmeta pa sta bila nemščina in filozofija. Angleščino in nemščino je opravljala na višjem nivoju. Se ti je matura zdela težka? Maturitetni izpiti niti niso težki, saj so nas profesorji že v prvem letniku opozarjali nanje. Z vestnim delom in pravo mero učenja kot tudi sprostitve se nanje lahko brez težav pripravi vsak dijak. Kako si se pripravljala na maturo? Priprave na maturo so se začele že takoj na začetku šolanja - z domačimi nalogami. Dejanskega, mrzličnega "piflanja" pred izpiti je bilo sorazmerno malo. Najbolje je, če si pred izpiti sproščen, saj lahko takrat daš vse od sebe. seveda pa je skoraj ves četrti letnik na naših gimnazijah posvečen pripravam na maturo. Lahko našim bralcem - bodočim maturantom daš kakšen nasvet? Menim, da je najbolj pomembno izbrati primerna izbirna predmeta. Taka, ki maturantu ležita in ima veselje z njima. Že tako se je treba učiti stvari, ki so včasih neprijetne, zato si lahko vsaj maturo olajšamo. Katero osnovno šolo si obiskovala in kaj lahko rečeš o osnovi, ki ti jo je dala? Obiskovala sem Osnovno šolo Preserje pri Radomljah. Mislim, da je od vsakega osnovnošolca odvisno, kakšne osnove pridobi v osnovni šoli. Sama sem rada izvedela kaj novega, zato sem poleg osnovne šole obiskovala še tečaj angleščine in nemščine. Katero univerzo obiskuješ, kaj meniš o študiju? Obiskujem Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer nemški jezik in japonščina. Jeziki so me že na začetku učnih let zelo zanimali in me še zdaj. Študij je zelo zanimiv, čeprav po svoje tudi zahteven. Japonščina ni ravno jezik, na katerega bi naletel ob vsakem koraku. Vzpodbuja me predvsem dejstvo, da je še toliko neznanih in novih stvari. K^j želiš doseči v življenju? V življenju želim doseči srečo. Najpomembneje je, da bom v poklicu zadovoljna, saj bom samo tako tudi uspešna. Kaj je zate pomembno v življenju? Najbolj pomembni so dobri družinski odnosi. Brez podpore, ki mi jo nudi družina, bi obupala že v osnovni šoli. Drugo mesto zasedata znanje in odgovornost. Nenazadnje pa ne smeta manjkati zabava in sprostitev. Imaš morda kakšen življenjski moto, nam ga zaupaš? Moj življenjski moto je zelo preprost: Kar človek hoče, je mogoče. Ali olepšana verzija: kjer je volja, je tudi pot. Kaj delaš v prostem času? Veliko stvari me zanima, zato je vsak trenutek zapolnjen. Sem skavtinja Homškega stega in to že deveto leto. Igram flavto v godbi Lukovica in pojem v glasbeni skupini Fastcikl. Poleg tega rada rišem in pišem pesmi. Hvala in srečno! Vera Vojska Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju Karel Pance praznuje 90. rojstni dan V liiščah. v najjužnejši vasici občine Domžale, je Karel Pance vesel in nasmejan pričakal 90. rojstni dan. Proslavljal ga je v krogu domačih in sosedov, roko so mu ob jubileju stisnili prijatelji in predstavniki raznih društev iz Krajevne skupnosti Ihan, g. Nande Starin pa je na čilega krajana opozoril tudi uredništvo Slamnika. Vesela sem bila tudi povabila njegove hčerke Fani in v prijetni kuhinji je pogovor stekel o njegovem otroštvu, mladosti, ženi Francki, ki jo pogrešajo, pa tudi o slikanju, narodnih nošah in sedanjosti. G. Karel ima čudovit spomin, v katerem so nanizani dogodki, ob njih imena in priimki, ki jih kiju h desetletjem odmaknjenosti, ni pozabil, pri njihovem obujanju pa si pomaga tudi s številnimi fotografijami in zapisi. Za začetek se le za hip ustaviva pri 5. februarju 1913, ko se je v Beričevem rodil kot prvi otrok. Na kratko zato, ker ga na otroštvo vežejo grenki spomini, saj je že kot petleten v prvi svetovni vojni izgubil očeta, mama pa je morala zaradi majhne kmetije večkrat v dnino. Po osnovni šoli je kot štirinajstletni fant boljši kos kruha skušal najti v Ljubljani. Učit se je šel za soboslikarja - pleskarja. Njegova vajeniška leta so bila povezana z vsakodnevno hojo iz. Beričevega v Ljubljano, kjer je pri mojstru kot vsi tedanji vajenci opravljal zlasti sprva vsa najslabša dela - od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. "Domov sem hodil le spat," pravi in s ponosom in ljubeznijo obuja spomin na čas izpita, ko je v stavbi nasproti ljubljanskega magistrata, kjer je še danes knjigama, pred očmi stroge komisije očistil zid, ga malo namazal s tekočim milom, nato pa skupaj z zahtevno lastnico izmed 250 tonov izbral želeno barvo in jo pomešal /. žaganjem. Vse je bilo videti kot žamet, se spominja, skupaj z borduro pa je bilo njegovo izpitno delo prava mala umetnina, za katero mu je zadovoljna lastnica dala kar za pol plače "tringelta". Nato je kot pomočnik delal kot soboslikar še tri leta, zaradi sezonskega dela se je nato odločil za delo v kemični tovarni Kanski v Zalogu, kjer se posebej spominja težkega dvigovanja več kot 60 kilogramov težkih sodov s kemikalijami in pa lastnika, ki je delavce odpuščal, "ko so prišla leta." Zato je leta 1938 odšel delat na železnico, ki ji je ostal zvest do upokojitve. Ob delu se je izobraževal in napredoval. Opravljal je najrazličnejša dela: bil kretnik in strojevodja, sprevodnik ter vlakovni revizor, pred upokojitvijo pa je bil kontrolor v oddelku mednarodne kontrole. Toliko o njegovih službah, greva k spominom na drugo svetovno vojno. Ob njenem začetku je bil kretnik na domžalski železniški postaji in bi moral v severno Nemčijo. Pa je ob pomoči sodelavca Širclja, ki je imel vezo z "gošarji", 3. avgusta 1943 težko zapustil ženo in enoletno hči ter odšel v partizane. Najprej je bil v Kamniškem bataljonu, iz katerega se je kasneje skupaj z drugimi enotami oblikovala na Šipku Šlandrova brigada, kasneje se je pridružil II. Grupi odredov na Dolenjskem. Posebej se jc spomnil prehodov čez Savo: "Navadno nas je bilo po šest ali sedem, oblečeni in obuti smo se prepletli s komolci, najmanjši je navadno kar visel v zraku, prvi in zadnji pa sta imela navezani skali, da nas Sava ni odnesla," se spominja, kako so mokri ne glede na letni čas, prehajali z ene na drugo stran reke. In že sva pri osvoboditvi, ko se je Z vlakom pripeljal v Ljubljano. "Dolenjska pozdravlja svobodno Ljubljano", je bilo zapisano na vlaku, ki je moral včasih tudi "ritensko" prevoziti dobršen del Slovenije, da je zaradni porušenih viaduktov pripeljal v Ljubljano. Po vojni je bil nekaj časa v službi na Jesenicah, kjer je bil odgovoren za varen prevoz, vojnega materiala, ujetnikov in internirancev, nekaj časa tudi v Beogradu, nato pa se je vrnil domov, kjer ga je čakala družina. "Do vojske se /noriš, po vojski pa Začneš malo gledati naokoli," mi prijazno pove, ko ga povprašam o srečanju z ženo Francko Dragar iz Bišč, izučeno šiviljo, s katero sta se poročila 19. maja 1941 v Dolu pri Ljubljani. Rojstvo prve hčerke Fani jc najsrečnejši dogodek njegovega življenja, "tedaj smo postali družina," se spominja prvi V prejšnji številki smo predstavili Sanjo Radenovič. študentko Pravne fakultete v Ljubljani. Ker je Sanja tudi simpatično dekle, si jo danes lahko ogledate tudi na fotografiji, mi pa bodoči pravnici želimo, da bi čimbolj izkoristila dane možnosti in bila vedno odprta za nove ideje in znanja. Urednica Koncert lepih melodij v živo Žametne vrtnice za materinski dan Kamnik sobota, 22. marca Boris Kopitar spet vabi ljubitelje lepih melodij Mamam bodo voščili: NATALIJA VERBOTEN OTOPESTNER ALFI NIPIČ SLAPOVI PTUJSKIH 5 MLADI DOLENJCI ZLATKO DOBRIČ MIHA DOVŽAN JOŽICA KALIŠNIK ANSAMBEL TONETA RUSA HANA KOPITAR ANSAMBEL DORI FOLKLORNE SKUPINE IZ PONIKVE PRI ŽALCU PLESALCA ŠPELA IN MATEJ KRAU. Vstopnice so že na voljo v Domžalah pri Golf turistu, v Ljubljani na avtobusni postaji in pasaži Maximarkcta, lahko pa jih naročite tudi po telefonu 031 222 444. srečnih let zakona, ki sta ga z ženo preživela nekaj časa v Domžalah, nekaj v Ljubljani, kasneje pa sta se odločila, da v Biščah zgradita svoj dom. Ni bilo lahko, a ob pomoči železnice, predvsem pa ob pridnem delu obeh, jc rasla prijetna hišica, dom za njune štiri otroke. Poleg Fani še hčerki Dragico in Jelko ter sina Dragota. "Ves grušt sem obtesal sam, z ženo sva se v mengeško opekarno s kolesi vozila delat opeko," se spominja, kako se je včasih gradila hiša. V času njegove mladosti je v Beričevem in Dolu delovalo Društvo kmečkih fantov in deklet. Poleg zabavnih prireditev (tekme koscev, grabljic, žanjic, povorke) so uprizarjali razna dramska dela slovenskih pisateljev. Igral je v Verigi i 14 Sosedovem sinu, najbrž še kje. rad pa se spominja tudi telovadbe v telovadnem društvu Sokol in rad poudarja, da mu je telovadba veliko pomagala pri obvladovanju raznih naporov in situacij. V zimskem času je smučal in tudi sam izdeloval smuči. Ustaviva se tudi pri njegovem sodelovanju v narodnih nošah. Najprej sta bila člana domžalskega društva, nato pa soustanovitelja ihanskega društva narodnih noš. Z narodnimi nošami sta obiskala veliko prireditev doma in v tujini, posamezne izlete je tudi vodil. Nikoli nista manjkala na različnih domačih prireditvah, gospod Karel pa je ihanski skupini narodnih noš izdelal razpoznavno tablo. Še danes pa s hčerko rad obišče različne slovesnosti, povezane Z NOB in tudi na Oklu je bil. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj tako zasluge za narod, kot priznanja za hrabrost, delavnost in druge življenjske vrline, saj je za ustvarjanje lepše bodočnosti Slovenije opravil veliko udarniškega dela. Vseskozi pa je bil pošten in skromen. Z ženo bi pred dvema letoma proslavila 60. letnico skupnega življenja. Toda štiri mesece pred tem jo je bolezen premagala. "Vedno sva bila skupaj in dobro sva se razumela," je kar malce otožen moj sogovornik, ko pove, da ženo in mamo še vedno vsi zelo pogrešajo, tudi sedem vnukov, ki so skupaj I svojimi starši pogosti obiskovalci svojega doma. Jesen življenja preživlja ob delu v hiši ali okrog nje. Se- vedno mizari, zoljnimi barvami pa rad upodablja pokrajine in tihotižja ter za slike naredi tudi okvirje. Vsako jutro hodi na sosednjo kmetijo po mleko, koder včasih ob kavi ali čaju rad malo poklepeta, še vedno vozi kolo, avto pa je pred leti opustil, "saj me popeljejo, če si kdaj želim," pravi, rad pogieda televizijo, zlasti šport in se včasih tudi malce pojezi ob poročilih. Sicer pa je zadovoljen. "Ženo pogrešam, dragega mi prav čisto nič ne manjka, tako pa ni, kotje bilo," zaključiva pogovor o njegovi življenjski poti, s katero je zelo zadovoljen in ne bi želel, da bi bila drugačna, tudi Če bi imel možnost. Naj vas tudi v pnhodnje Spremljajo zdravje ljubezen do slikanja in prepričanje, daje kljub nekaterim grenkim postajam vaše življenje lepo. Naj bo tako tudi v prihodnje, gospod Karel in iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu. Vera Vojska Slovensko tekmovanje za Evrosong 2003 Karmen Stavec zmagala "Zmaga na slovenskem tekmovanju za Evrosong 2003 mi pomeni uresničitev otroških sanj", je za naše glasilo povedala Karmen Stavec, Domžalčanka, kije s pesmijo LEP POLETNI DAN zmagala na letošnjem slovenskem tekmovanju za Evrosong 2(K)3. Evrovzijo spremlja od svojega otroštva, še posebej skrbno pa od tedaj, koje na njej zmagal Danici Z Julie, v zvezi s svojim nastopom na Evroviziji v Rigi, pa jc povedala: "Treba bo veliko delati in pripravljeni smo se potruditi, da nas bodo poslušalci prepoznali". Slovenska popevka ima na omenjenem tekmovanju kratko zgodovino, zato se jc treba še posebej dobro pripraviti. V tednu dni, ko nastopajoče spremljajo številni novinarji, si jc namreč po njenem mnenju treba prizadevati,da te opazijo, da opozorijo nate in Karmen bi rada dosegla, da bi o njej in pesmi Ixp poleteni dan veliko govorili Glede na prve ugodne odmeve pričakuje, da bo sama kot pevka in melodična skladbica dobro sprejeti, k temu pa bo po njenem mnenju prispeval tudi vrstni red skladb, slovenska predstavnica bo nastopila kot zadnja, in to naj bi bilo dobro izhodišče. Vso srečo, Karmen! O.U. Vso srečo je Domžalčanki Karmen Stavec zaželel tudi podžupan Vinko Juhart. Intervju z Blažem Križnarjem "Na mladih svet stoji", velikokrat radi poudarjajo starši in pa predvsem stari starši. Med množico mladih je veliko tistih, ki še iščejo tisto, kar jih veseli, in se pri tem vključujejo v različne aktivnosti, nekaj pa je tudi takšnih, ki so že našli svoje področje, na katerem so uspešni. Kden izmed slednjih je tudi Blaž Križnar. Trinajstletni fantič, ki se že od četrtega razreda dalje ukvarja z izdelovanjem najrazličnejših lesenih izdelkov - začel je s pletenjem košaric, nadaljeval z izdelovanjem hiš in vodnjaka, k lopo! -ca, v načrtu pa ima še mnogo zanimivih stvari. Za svojo izvirnost je skupaj s sestro Urško zmagal na šolskem natečaju za maskoto šole, kjer sta iz stare korenine izdelala maskoto z imenom Hrastko, sodeloval je tudi na Valentinovem sejmu, na narodnih nošah, pred dvema Lectarka in oblikovalka testa Marina Lenček Ste morda dvakrat pogledali šopek na naslovni strani, ki smo ga namenili dnevu žena in materinskemu dnevu. Najbrž ga boste šli pogledat še tretjič, ko vam bomo povedali, da je cvetje narejeno iz kvašenega testa in ga je oblikovala lectarka in oblikovalka testa Marina Lenček (Galerija Lenček, Karantaska 4, odprto oh četrtkih in petkih od 15. do 19. ure). Kot je povedala, je šopek pravzaprav poročni, saj ponazarja cvet -"škrnicel.f', ki seje včasih uporabljal kot poročna roža. Simbolika šopka pa jc tudi v tem, daje narejen iz kruha. Ta navadno simbolizira blagostanje, na nek način je to "svet" material, izredno živ in težak za oblikovanje, saj se tudi v času peke po svoje oblikuje in spreminja. Cvetje iz testa pa ima še en simboličen pomen, saj radi rečemo, da so naše matere dobre kot kruh. Sicer pa gospa Marina, samostojna kulturna delavka - unikatna oblikovalka, svoje znanje in ljubezen do narodne dediščine prenaša (udi na mlajše obiskovalce, ki v teh dneh pri njej oblikujejo unikatna darilca za svoje mamice. Tudi vi se lahko oglasite v njeni galeriji in zanesljivo boste našli kaj primernega za praznične dni svojih deklet, žena in mater. Dobrodošli! letoma pa je svoje izdelke in šolo predstavljal na Gospodarskem razstavišču. Najprej se nam na kratko predstavi. Obiskujem sedmi razred dobske osnovne šole in z mamo, očetom, sestro Uršo in babico živim v Dobu. V prostem času se ukvarjam z izdelovanjem najrazličnejših izdelkov iz lesa, obiskujem pritrkovalsko skupino v dobski cerkvi, sodelujem v šolskem vrtičkar-skem krožku. Rad zahajam v gore, zanimajo me stari običaji, rad pa bi se naučil igrati klavirsko harmoniko. Kdaj si se navdušil nad ustvar jan jem izdelkov iz lesa in kdo te je navdušil? Začel sem z izdelovanjem maket ladjic in s pletenjem košaric. Nato sem se začel zanimati za stare kmečke hiše, ki jih sedaj izdelujem, ideje pa dobim v knjigi Kmečka hiša v Karavankah. Po sliki skušam izdelati hišo v pomanjšanem merilu, pri tem pa vključim šc kakšne svoje detajle. Navdušil me je oče, ko sem ga opazoval pri delu. Kdaj se najbolj posvetiš ustvarjanju? Tega s'e lotim v prostem času in ko mi šolske obveznosti to dopuščajo. Pozi m i izdelujem omenjene hiše, ure, poštni nabiralnik, lansko leto sva z očetom postavila tudi jaslice iz hiš, ki sem jih do sedaj naredil. Poleti pa sc ponavadi lotim večjih stvari, ker imam več prostega časa. Izdelal sem že vodnjak, za katerega sem idejo dobil na domačem dvorišču, in pa klopotcc. Imaš še kakšne druge vire, iz katerih črpaš ideje za izdelavo? Velikokrat sc odpravim v knjižnico, poleg tega zbiram članke o starih kmečkih hišah, z družino obiskujemo najrazličnejše razstave, rad pa si ogledam tudi televizijske oddaje o starih stilih gradnje hiš. Velikokrat se posvetujem tudi z očetom ali kolarjem, pa tudi na kakšni razstavi povprašam za nasvet. Kakšni so tvoji načrti za naprej? Sedaj imam v načrtu izdelavo gradu Krumpcrk, lotil pa sem sc tudi rezbarjenja, kjer bo moj prvi motiv petelin, poleti pa pridejo na vrsto večjo stvari - voz. mogoče šc kakšen vodnjak. Darja Jagarinec stran 1 3 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA MAREC 2003 E o "O ZA OTROKE Sobota, 8. marec ob 10.00 IZVEN Glasbeno gledališče Melite Osojnik ZGODBA O IZGUBLJENI DUDI glasbeno lutkovna predstava Mali Žanje nekega večera, koje bil že zelo zaspan, ob risanki zazehal in iz ust mu je padla - duda. Naenkrat se je od nekod prismukal majhen muc in jo pobral. Mucku so jo, medtem ko je trdno spal, odnesle miške in jo spravile na varno v mišji grad. Na varno? Iz mišjega gradu jo je odnesla kradljiva sraka, se Z njo igrala, dokler ji ni padla na tla. Tam je jeznemu pajku uničila mrežo, ki jo jc pripravil za prijateljico Nežo... Kdo ve, ali bo mali Zan še kdaj videl svojo dudo. Žan dudo potrebuje, saj je še majhen in brc/, nje težko zaspi. Sobota, 22. marec ob 10.00 IZVEN KD Jožef Virk, Dob J.W. Grimm: RDEČA KAPICA predstava za otroke Bila je nekoč majhna, srčkana deklica, ki jo je vsakdo vzljubil, Oc jo je le pogledal. Najrajši pa jo je imela njena babica. Nekoč ji je podarila kapico iz rdečega žameta. Ker ji je tako ljubko pristajala in ker tudi sama ni hotela nosili nič drugega več, so ji rekli kar Rdeča kapica. Slavna pravljica bratov Grimm nesporno sodi v zakladnico svetovnega slovesa. Vendar se bo tokrat zgodba razpletla nekoliko nenavadno ... Vas zanima, kako srečno konča nesrečni volk.' Prepričajte se. da čudežne pravljice nimajo vedno strašljivega konca ... GLEDALIŠČE torek, 25. marec ob 20.00 abonma ORANŽNI in IZVEN sreda, 26. marec ob 20.00 abonma RUMENI in IZVEN četrtek, 27. marec ob 20.00 abonma RDEČI in IZVEN petek, 28. marec ob 20.(X) abonma ZELENI in IZVEN Slovensko ljudsko gledališče Celje Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR politična komedija bo v Domžalah doživela okroglih 230. ponovitev, kar je dosežek, ki ga na slovenskih odrih doživimo le zelo redko. GLASBA ponedeljek, 10. marec ob 20.00 IZVEN' jazz koncert Cankarjeva komedija Za narodov blagor jc vedno znova aktualna. Naperjena proti tistim slovenskim veljakom, ki imajo v rokah žnarodov blagor' in mu diktirajo različne ideale in svetinje, bi lahko zlahka prikazovala trenutno slovensko politično situacijo, saj Cankar z ironijo opisuje borbo različnih političnih opcij, njihova klečeplazenja pred velikimi, bogatimi patroni in osebne spletke, ki najbolj pogosto pripeljejo do zelo nerodnih situacij. Se zlasti v primeru, če so v okolju malega kraja, kjer vsi poznajo vsakogar, v politični boj vpletene lepe žene in nečakinje. petek, 14. marec ob 20.00 IZVEN Primorski poldni festival Marjan Tomšič: BUŽEC ON, BUŠČA JAZ monokomedija. Režiser: Boris Cavazza Igra: Luča - Saša Pavček V monokomediji 'Bužcc on, bušca jaz' prisluhnemo Luči (Saša Pavček). Ko izve, da jo mož Guido vara. se prebrisana in bojevita odloči pokazati svojo silno žensko moč. Simpatična Luča nas s svojo sočno istrsko govorico in iskrenostjo, pa tudi prepletom naivnosti in zvijačnosti, bojevitostjo in pametjo, ki seji zdi včasih žmikena ko zrno graha', neustavljivo zapelje. Monokomedija Bužec on, Bušča jaz ZLATKO KAUČIČ - bobni NICOLA MURESU - kontrabas EMANUELE CISI - saksofon Zlatko Kaučič slovi kot eden od najbolj aktivnih slovenskih in evropskih jazz. glasbenikov. Brez pretiravanja ga lahko uvrstimo med najboljše bobnarje in tolkalec na svetu. Že od svojega devetnajstega leta živi in ustvarja predvsem v tujini, kjer je razvil povsem samosvoj glasbeni izraz. Poleg samostojnih nastopov in gostovanj po Evropi, ZDA in Aziji, sodeluje s priznanimi jazzovskimi glasbeniki kot so Archie Sheep, Steve Lacy, Radu Malfati, Kenny Wheeler, Gianluigi Trovesi in ostali. Svojo prvo solo ploščo Round Trip je posnel leta 1994. Nicola Muresu je bas študiral v Sieni, igral v Torinskem Big bandu, kjer ga je opazil Enrico Rava in ga povabil k sodelovati ju. Po Italiji in Evropi je nastopal z Artom Farmerjem, Jimmijem Ovvensom in Johnom Bretschom. Emanuele Cisi jc stalni sodelavec velikih imen jazza. Saksofon se je začel učili šele pri šestnajstih, od devetnajstega leta naprej pa je redni gost festivalov, televizijskih nastopov in snemanj. Leta 1994 je izdal svoj solo album, leto kasneje pa so mu italijanski glasbeni kritiki kol najboljšemu novemu talentu podelili nagrado Top JaZZ. sreda, 19. marec ob 20.00 abonma MODRI in IZVEN koncert LJUBLJANSKI KLAVIRSKI TRIO Sijavuš Gadžijev - klavir Vasilij Meljnikov - violina Igor Mitrovič - violončelo Čeprav se imenujejo Ljubljanski klavirski Oio, sta kar dva člana zasedbe svojo glasbeno pol začela v tujini. Vasilij Meljnikov je študiral na glasbeni akademiji v Minsku, Po opravljenem magistrskem študiju pa se je izpopolnjeval še na konzervatoriju Peter Iljič Čajkovski v Moskvi. Od leta 1990 deluje v Sloveniji. Je profesor na SGŠ in Akademiji v Ljubljani ter koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV. Sijavuš Gadžijev je šolanje /ačel v rodnem Bakuju, zaključil pa na konzervatorju Peter Iljič Čajkovski, kjer je več let tudi predaval. Od leta 1994 živi v Gorici. Veliko koncertira kot solist, vodi seminarje za pedagoge in mojstrske tečaje. Igor Mitrovič je akademski študij zaključil v Ljubljani in se izpopolnjeval na glasbeni akademiji v Baslu. Od leta 1994 jc solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pogosto igra v različnih komornih zasedbah in se posveča pedagoškemu delu. GALERIJA DOMŽALE četrtek, 6. marec ob 19.00 otvoritev razstave v Galeriji Domžale VSTOPPROST akademski slikar BOŠTJAN LAPAJNE Boštjan Lapajnc bo v Galeriji Domžale predstavil slike in video s skupnim naslovom "Ali si srečen" (Do you feel lucky). Sama razstava jc zasnovana zelo portretno in pozitivistično barvito. Večje slike so narejene v klasični tehniki olje na platnu, male pa v tehniki barvnega printa na platnu. Portreti so nastali tako, da se je slikal na javni kameri (Pozdrav iz Ljubljane), poslal sliko preko elektronske pošte v službo, jo obdelal na računalniku, natisnil v črnobeli tehniki (vsaka barva v svoji črni barvi), ji določil barve na fotokopirnem stroju in skaširal na platno. Na večje slike je sledil ročni prenos in povečavo v klasični oljni tehniki. Barve na slikah delujejo popartistično, ritmično in ploskovno. Slike bi lahko povezovali z izrazi: tehno, drum and bass, popart, MTV, triumph, vsi smo zvezde ... Razstava bo odprta do 21. marca 2003. KOLEDAR PRIREDITEV MAREC 2003 četrtek, 6. marec 19.00 - IZVEN odprtje razstave v Galeriji Domžale akademski slikar BOŠTJAN LAPAJNE sobota, 8. marec 10.00 - IZVEN glasbeno lutkovna predstava Glasbeno gledališče Melite Osojnik ZGODBA O IZGUBLJENI DFDI ponedeljek. 10. marec 20.00 - IZVEN jazz koncert ZLATKO KAUČIČ TRIO Zlatko Kaučič, Nicola Muresu, Emanuele Cisi sreda 12. marec 17.00 in 19.00 - Klub KD Franca Bernika Nastop učenk in učencev zasebne glasbene šole PARNAS Domžale petek, 14. marec 20.00 - IZVEN monokomedija Primorski poletni festival Marjan Tomšič: BUŽEC ON, BUŠČA JAZ igra: Saša Pavček sreda, 19. marec 20.00 - abonma MODRI in IZVEN koncert klasične glasbe LJUBLJANSKI KLAVIRSKI TRIO Sijavuš Gadžijev. Vasilij Meljnikov. Igor Mitrovič sobota. 22. marec 10.00 - IZVEN otroška predstava KD Jožef Virk. Dob RDEČA KAPICA ponedeljek, 24. marec 19.00 - IZVEN prireditev Župnijske Karitas ob materinskem dnevu ODPRI SVOJE SRCE VESELJU torek, 25. marec 20.00 abonma ORANŽNI in IZVEN politična komedija Slovensko ljudsko gledališče, Celje Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR sreda, 26. marec 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN političnu komediju Slovensko ljudsko gledališče. Celje Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR četrtek, 27. marec 20.00 abonma RDEČI in IZVEN politična komedija Slovensko ljudsko gledališče. Celje Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR petek, 28. marec 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN politična komedija Slovensko ljudsko gledališče. Celje Ivan Cankar ZA NARODOV BLAGOR Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika. od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Ure kulture, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonski/ številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Recenzija Jamski človek, inteligentna komedija o moških in ženskah Jamska slika, boginja, miza in razmišljajoči moški so eksplozivni elementi inteligentne komične bombe Jamski človek. Če se ozremo nekoliko na samega avtorja teksta, Roba Beckcrja, Američana srednjih let, lahko ugotovimo, da jc pravzaprav idejo za igro dobil, že ko je hodil v osnovno šolo. Med spremljanjem sosedovih deklet iz šole in v šolo je bil priča njihovim pogovorom, obenem pa jc v moški družbi poslušal drugo plat istih tem in bil tako že takrat postavljen v vlogo prevajalca med enimi in drugimi. Seveda pa je bil povod za globlje razmišljanje o tej temi zabava, na kateri se jc zapletel v debato s skupino žensk in ugotovil, da si pravzaprav vse o moških mislijo le eno: da so "prasci". In tako se jc začel njegov študij medosebnih odnosov, ki ga je pripeljal tja do prazgodovine. Vprašal se jc, kaj pravzaprav pomeni biti moški in kaj ženska in zakaj smo si tako različni žc od nekdaj. Odgovor sc jc pojavil kot na dlani. Ženske so se namreč včasih ukvarjale z nabiralništvom, moški pa z lovom, zato smo razvili različne načine odzivanja na svet. Moški se ponavadi osredotočajo na eno samo stvar, med tem ko so ženske sposobne dojemati naenkrat celo paleto raznovrstnega dogajanja, moški so radi v tišini, ženske neprestano čebljajo, moški so v odnosih s kolegi tekmovalni, ženske v skupini sodelujejo, "nabirajo" informacije in seveda nakupujejo. Tako nas avtor popelje v ta komplicirani svet medsebojnih odnosov, ki niso stvar nekoga tretjega, ampak nas samih. To jc komedija, v kateri vsakdo lahko najde del sebe ali svojega partnerja, komedija, ki pripoveduje o tem, da nihče nima bolj prav kot drugi, da nihče ni "prasec", da je pravzaprav edini problem, s katerim se v življenju v dvoje srečujemo, to, da se preprosto ne razumemo. Govorimo sicer o istih slvareh, a z dvema različnima kodoma. Kar pravzaprav potrebujemo je slovar. Ženske se morajo naučiti jezika moških in obratno, moški ženskega. Za to pa jc potreben trud in tega najdemo v ljubezni. Kljub povedanemu, pa moramo glede dela opozoriti na en paradoks. Namreč moški, ki je svojo vrsto označil kot tiho, spolno različno od njega pa klepetavo, se znajde na odru ter pol drugo uro govori in razglablja, sočustvuje in sodeluje s publiko. In upravičeno sc lahko vprašamo, kam jc izginila njegova moškost. Pravzaprav nam lahko ravno to dejstvo daje misliti, da niti nismo tako različni. Da so pravzaprav tako imenovane moške in ženske lastnosti med seboj pomešane in da jih imamo tako eni kot drugi. To nekje v podzavesti zazna tudi publika, saj med glasnim odobravanjem sem in tja lahko opazimo tudi kakšno zmigovanjc z glavo. Mogoče se je del ženske publike le našel tudi v nekaterih moških lastnostih in obratno. Ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da jc Rob Bccker zelo natančno zaznal načine obnašanja v družbi, partnerstvu in med prijatelji ler jih z duhovito refleksijo postavil pred nas kot nelažnivo ogledalo. S svojim humorno profinjenim nastopom pa jc piko 1 na i tekstu dodal tudi izvrsten Uroš Fiirst. Publiko je že takoj po uvodnem nagovoru osvojil in jo lahkotno popeljal skozi celotno igro. Gledalci so sodelovali z idejami, se režali do solz, zmigovali z glavami in s široko odprtimi očmi spremljali igralca, ko seje energično premikal po odru, stopal na mizo, ali melanholično sedel na stolu. S svojo karizmo je napolnil dvorano in občinstvo se je kot homogena množica pod njegovo taktirko odzivalo na provokacije. Skratka, nimamo mu kaj očitati. Odlično izpeljani projekt, ki se hitro približuje svoji stoti ponovitvi. Ni važno, če ste jamski moški ali jamska ženska, ni važno, če radi nakupujete ali lovite ribe, pomembno je, da razmišljate in poskušate razumeti, kaj vam nekdo hoče povedati. Izognili se boste mnogim konfliktom in ne bo vam žal! Jana Kete M. Recenzija Operne arije in dueti V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah so na četrtem koncertu abonmajskega cikla nastopili štirje mladi pevci in pianistka Nataša Valant. Na večeru popularnih opernih arij in duetov so na glasbenem odru stali sopranistka Mateja Arnež Volčanšek, mezzosopranistka Irene Yebuah, tenorist Andrej Debevec in basist Zoran Potočan. Spored opernih arij in duetov so mladi pevci zelo skrbno in strnjeno sestavili z odlomki iz oper Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Gaetana Donizcttija, Gcorgesa Bizeta, Giacoma Puccinija, i Giuseppeja Verdija, Antonina Dvoaka, Jacquesa Offenbacha in Bedriha Smetane. S pevsko vezenino arij in duetov iz oper Figarova Svatba, Seviljski brivec, Carmen, Gianni Schicci, Traviata, Don Carlos, Rusalka, Cosi Fan tutte, Don Giovanni, Hoffmanove pripovedke in Prodana nevesta. Mladi pevci so nastop odlično pripravili, saj se je zdelo, kot da bi poslušali posnetke s kakšne dobre zgoščenke s stopnjevalno in dramaturško kontrastno nanizanko popularnih arij in duetov. Okusno obložen kruhek Z mladimi pevci, ki so s koncertom le znova dokazali, da so naša mlada pevska bodočnost in obet. Sopranistka Mateja Arnež Volčanšek je v svojem delu sporeda tudi za poslušalce izluščila veliko lirične prosojnosti, mehko nastavljenih pevskih iztočnic, pa tudi močneje zarisanih dinamičnih odtenkov. Že kar celo pevsko sceno je postavila na koncertni oder mezzosopranistka Irene Yebuah s svojo gosto pevsko prejo in barvo. Tenorist Andrej Debevec je svoj izbor oblikoval med lirično izraznostjo in široko odprto tenorsko lego. Basist Zoran Potočan pa je svoj pevski duktus razvrščal med značajsko in emocionalno izbiro. Vse arije in dueti so se kar tesno prilegali pevskim značajem mladih pevcev, kjer so našli kar lepo odprt pevski forum za odrske kreacije. Pomembno soustvarjalno, pa tudi zahtevno umetniško delo je na koncertu opravila odlična pianistka Nataša Valant. ki je dihala s pevci in obenem muzikalno sledila pevskim intencijam mladih pevcev. Večer popularnih opernih arij in duetov -tudi pri zadnjih so mladi pevci izredno lepo zlili barve glasov - je bil nedvomno eden od zelo uspešnih programskih projektov prirediteljev dogajanj v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Koncert je imel čar mladosti in hotenj mladih pevcev, po umetniški vrednosti pa oboje, združeno za lepa doživetja tudi za poslušalce v zelo akustični dvorani. Bogdan Ućakar KULTURA stran 14 Bogastvo slovenskega jezika Ločila (3) Oh, ta vejica Zanimivo je pogledati v novi Slovenski pravopis. To velja za tiste, ki jih "slovenska vejica" kaj bolj zanima. Iz Pravil naj iz poglavja VEJICA povzamem samo uvodne napotke glede skladenjske rabe tega ločila. Vejico (,) pišemo: 1. med enakovrednimi deli proste in zložene povedi; 2. med nadrednim in odvisnim stavkom (tudi ko gre za primerjalni odvisnik s kotx kakor ipd.j; 3. med polstavkom in preostalim besedilom povedi; 4. med izpostavljenim stavčnim členom ali dostavkom in preostalim besedilom povedi; 5. med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi ali deli priredja oz. podredja. Pri nestavčnih enakovrednih delih je najbolj značilno vezalno naštevanje. Na primer: Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. - Ljudje so padali v Dragi, v Celju, v Krškem, v Dachauu. na Rabu, v Kočevskem Rogu. na Teharjah. To je samo prvi primer, kako je treba uporabljati vejico - sledi pa jih "samo" še šestdeset! Ubogi študenti - slavisti, ki morajo na izpitu znati na pamet vseh teh 61 pravil. Naj se lotim bolj vsakdanjih zadev, ki so povezane z vejico. Naš veliki književnik Rudi Šeligo je ob predstavitvi svoje knjige na TV 10. 2. 2003 rekel tudi: "... ze neka vejica popolnoma spremeni pomen in smisel." Da je vejica pomembna, je vedelo že starogrško Delfsko prenočišče. Poglejmo ta slavni izrek: Sel boi vrnil se ne boš umrl v vojni. Ker v napisu ni ločil (vejic) in pri branju ni ustreznih predahov. je pomen nejasen oziroma dvoumen. In v tem je bilo bistvo tega preročišča, ki se "nikoli ni zmotilo". Naj navedem tudi anekdoto iz prve svetovne vojne. Tisti, ki jo že poznajo, naj mi ta "star vic" oprostijo. Neki vojak je bil Zaradi "vojnega zločina" obsojen na smrt. Ugodena pa mu je bila poslednja želja. Pisal je poveljujočemu generalu. V odgovor je on zapisal: Pomilostiti, ne ustreliti. Površni pisar pa je prepisal: Pomilostiti ne, ustreliti. In vojak je bil zaradi premaknjene vejice ustreljen. Naslednji primeri so bolj vsakdanji. Poglejmo plakate, letake in različna vabila. Beremo: KONCERT ki bo ali - ki ga prireja ... Tu pride do izraza ločilo. Če bi bilo besedilo tekoče, bi bila vejica nujna. Na omenjenih tiskovinah pa je ta beseda poudarjena in stoji v svoji vrsti. S tem pa je ločena od naslednjega besedila - torej, v takih primerih je ločilo presledek ali prazen prostor. Žal pa v številnih napisih, ki so v bistvu tekoče besedilo, vejica enostavno manjka. Poglejmo v banke. Na sprejemnem pultu ali pri okencu je že dolga leta kovinska ploščica z napisom: PROSIMO PREŠTEJTE DENAR. Tudi bankomati se na to ločilo večinoma požvižgajo. Le zakaj? Drugod pa -kakor kje. PROSIMO NE HODITE PO TRAVI. Kje na stranišču: STRANIŠČE ZAPUSTITE TAKO. KOT GA IMATE DOMA. Na našem velikem smučišču: SMUČARJI,POZOR! Glede vejice so revna številna vabila, prospekti in druge "tiskovine". Tudi likovno so večkrat zelo skromne. To je zrcalo tistega, ki je "tiskovino" ustvaril. Kadar je to osnovnošolec, je še nekako razumljivo. Če pa je zraven srednješolec ali izobraženec, pa nepravilno zapisane ali manjkajoče vejice namigujejo na to, da je omenjeni šolske ure o vejici "pre šprica!". Oglejmo si še pisanje daljših števil. Razpasla se je oblika, da so daljša števila zapisana samo s pikami. Zato sta milijarda ali bilijon dokaj težko čitljiva. Bolj jasno jc, kadar so: za bilijonom vejica, za milijardo pika, za milijonom vejica in za tisočem pika. Da naj za milijonico stoji vejica, zagovarja tudi naš Pravopis. Seveda pa to velja predvsem za finančni svet. Zasilna rešitev so evropski predpisi, ki imajo pri daljših številih samo polovične presledke. Pravilno decimalno vejico pa marsikje zamenja pika. Dodatek. Nova Pravila imajo "težo in veljavo". Težo zato, ker so (enaka Pravila) že drugič" kupljena ter uvezana v Slovenski pravopis. In ta prijetna knjiga tehta "samo" dva kilograma in rkil ter je za vsakdanjo uporabo kar naporna. Prva Pravila pa so bila izdana že v letu 1990. In veljavo imajo Pravila zato, ker je vse še enkrat povedano. Dvakrat rečeno ali povedano pa le nekaj velja, pravi stari rek. France Cerar Slavnostni govornik je bil Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale. Prodajna razstava ob slovenskem kulturnem prazniku Ex tempore Groblje 2003 Kulturno društvo (■ roblje si že več let prizadeva, da bi pridobilo sredstva, s katerimi bi dokončno uredili svoje prostore in si tako izboljšali pogoje za sicer uspešno delo. Zbiranju sredstev je namenjen tudi tradicionalni EX TEMPORE, v katerem so letos sodelovali člani Društva likovnikov Ljubljana: Katarina Bajželj, Janez Britič, Miran Cafuta, Silvo Cerar, Jasminka Čišič, Branko Gajšt, Alenka Klemenčič, Kiti Kovic, Franc Konc, Bojan Puklavec, Iva Radilovič, Ida Rebula, Mira Roje, Vida Soklič, Jana Strušnik, Ksenija in Zlata Šmid, Alojz in Slavit a Stirn, Marjana Tavčar, Jože Vajda, Jože Vogelnik, Leon VVinterleitner, Ljudmila Zupančič -Mili, Drago Jerman, Martin Leban in Srečo Smole, ki so v različnih tehnikah naslikali številne motive in jih velikodušno podarili. Za njihov prispevek so se jim člani Kulturnega društva (iroblje iz srca zahvalili, dohodek od prodaje pa je namenjen ureditvi društvenih prostorov. Vse sodelujoče so povabili na ogled gradu luštanj in jim pripravili skupno kosilo v Pivnici Adam Ravbar. Slovesno otvoritev prodajne razstave so namenili spominu na velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V društvenih prostorih, kjer so razstavili podarjena umetniška dela seje prav na kulturni praznik /bralo veliko število ljubiteljev kulturne dejavnosti, ki so po pozdravu predsednika društva Antona Košenine prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, v katerem so sodelovali učenci Glasbene šole Domžale in domači Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje, vse skupaj pa je prijetno povezala v zaključeno celoto Barbara Košenina. Zbrani m je o pomenu kulturnega praznika spregovoril Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, ter med drugim poudaril: "Nadanašnje srečanje so nas povabili prizadevni člani Kulturnega društva Groblje, ki letos praznujejo že deset let uspešnega dela. V teh desetih letih so organizirali in izvedli vrsto prireditev, med katerimi so njihove prodajne razstave Ex tempore nekaj posebnega. Z likovnimi in drugimi tleli, ki jih mladi in starejši umetniki ustvarjajo v njegovem okviru, ne razveseljujejo obiskovalcev in obiskovalk, ki vedno znova uživamo ob pogledu na čudovite umetnine, temveč izkupiček od prodanih del namenijo urejanju društvenih prostorov. Zato zaslužijo še posebno zahvalo vsi dosedanji udeleženci treh ex temporov, še posebej letošnjega, ki svoja umetniška dela podarjajo Kulturnemu društvu Groblje, kakor tudi prizadevni člani društva, ki jim ob tej priložili »sli ob njihovi desetletnici tudi čestitam. Želim jim, da bi tudi v prihodnje znali in zmogli s prijetnimi kulturnimi prireditvami bogatiti življenje vseh nas. Iskrene čestitke ob kulturnem prazniku pa tudi vsem vam, ki ste sc zbrali, da med bodoče kupce pospremite današnjo prodajno razstavo. Pozdrave pa vam prinašam tudi v imenu Občine Domžale, ki ceni prizadevanja naše krajevne skupnosti na vseh področjih in bo tudi odkupilacno od likovnih del ter tudi tako pomagala pri urejanju kulturnega doma." Razstavaje bila odprta do 16. februarja in je bila deležna velike pozornosti tako s strani ljubiteljev slikarstva kot s strani zainteresiranih za odkup razstavljenih del, katerih izkupiček bo pomagal polepšati društvene prostore. Kulturno društvo Groblje sc ob tej priložnosti za pomoč in sodelovanje zahvaljuje vsem, ki so razstavljena dela odkupili, še posebej pa Občini Domžale, Pivnici Adam Ravbar ter Slaščičarstvu Razpotnik. Naj ne mine dan brez knjige Pri Mladinski knjigi smo zasledili nove knjige v Kondorjevi zbirki. Nietzschejevo berilo zajema iz obsežnega t ipusa filozofa iz 19. stoletja. In kot pravi poznavalec Matevž. Kos v uvod, gre za izbor na kvadrat. Ne gre le za izbrane spise, ampak za izbrane odlomke, ki so razvrščeni tematsko. Gre torej za izbor zanimivih in pomembnih odlomkov, ki bodo pritegnili tiste bralec, kijih zanima Nictzschejcva misel, pa bi sc morda ustavili pred preobširnim besedilom, kateremu bi morali posvetiti preveč časa, tako pa lahko preberejo besede o Bogu, domovini, ljubezni, nadčloveku, tragediji, volji do moči in še čem le v odlomkih. Tretjina odlomkov jc slovenskim bralcem prvič predstavljena, drugi pa so objavljeni v standardnem in večkrat pregledanem prevodu Janka Modra. Dediči jc delo angleškega avtorja Williama Goldinga, Nobelovega nagrajenca. Naši bralci ga poznajo predvsem po romanih Gospodar muh in Zvonik, avtor sam pa šteje Dediče, ki so nastali leta 1955, za svoje najboljše delo. In v čem je najboljše? Dogajanje jc postavljeno v prazgodovino, v spopade med neandertalci in homo sapiensi, in z modernimi pisateljskimi prijemi ter čustveno nabitostjo zastavlja vprašanje o razmerju med razumom in zlom, ki se pisatelju izkazujeta kot usodno povezana. Beseda čez ocean - antologija slovenske zdomske poezije predstavlja najpomembnejše pesnike, tako tiste, ki so sc uveljavili v begunski dobi, kot tiste, ki predstavljajo klasično dobo našega zdomstva. Predstavljeni pa so tudi najznačilnejši predstavniki poznejših emigrantov, ki so odšli na tuje i/, političnih ali ekonomskih razlogov in sc tam uveljavili z literarnim ustvarjanjem, a tudi tisti, ki so sc rodili na tujem, a ohranjajo zvezo s slovensko besedo, čeravno pišejo dvojezično. Peter Božič v zbirki Kondor objavlja dvoje del Izven in Jaz sem ubil Anito, v katerih jc ubesci lil življenje ljudi na robu, ki zunaj ustaljene meščanske družbe izražajo svojo golo eksistenco. V romanu Jaz sem ubil Anito jc takole določena temeljna značajska lastnost protagonista: "Oče je bil pedanten uradnik. Ko je nekoč spregledal petdeset par med svojimi računi, jih je iskal tri dni, doklerjihni našel. Bilje dosleden. Stari oče je bil kmet in obdeloval je vsak čevelj njive do poti, potem pa je umrl. On pa je prav tako dosleden v svojem niču..." Za najmlajše pa Mladinska knjiga ponuja slikanico Kekec in Prisank pisatelja Josipa Vandota v priredbi Andreja Rozmana Rože z ilustracijami Zvonka Čoha.Gre knjigo iz zbirke, ki so jo otroci navdušeno pograbili s knjižnih polic, saj sc prigod Kckca, Rožleta, Mojce, Tinkare in drugih junakov ne naveličajo. Tokrat se pred bralci razplete napeta in zanimiva pripoved o osemletnem Kekcu. ki sc z polsestro Jerico in tri leta mlajšo sestro Tinko odpravi na Krivi plaz po brusnice. Tam pa se je zgodila manjša nesreča, ki jo jc gorko plačala prav Jerica. Morala jc oditi služit k teti Neži. Kekec in Tinka deklico pospremita del poti in vsi trije zaidejo v hišo divjih lovcev. Otroci se razidejo in zgodba sc zaplete. Pritegnila bo vse tiste najmlajše, ki že sežejo po malo daljših besedilih, pa tudi tiste, ki radi prisluhnejo staršem, kojim zvečer preberejo pravljico za lahko noč. Tatjana Kokalj Kulturno društvo Jožef Virk Dob Vabi na ogled gledališke predstave za male in velike otroke J. W. Grimm, S. Jelia;, M. Starbek Rdeča Kapica V soboto, 15. marca ob 19. uri - premiera V nedeljo, 16. marca ob 16. uri - za abonma in izven V Kulturnem domu Dob. Dobrodošli! Gledališka skupina Morfej KD Ihan Piknik na bojišču Mladi iz Ihana smo se odločili, da je kultura v našem kraju že dovolj dolgo spala. Poleg tradicionalnih prireditev, kot so Valček za mamo, Vino in Božično novoletni koncert ter predlanskih Breznikovih dnevov, je na tem področju bolj zatišje. V okviru Kulturnega društva Ihan smo ustanovili skupino Morfej in začeli razmišljati katerega projekta bi se najprej lotili. Poimenovali smo se po grškem bogu sanj, z željo sanjati svoje sanje, popestriti kulturno življenje v Ihanu ter/druženjem poglobiti naša prijateljstva. Za čisto prvi projekt smo si izbrali gledališko igro Francoskega avtorja Femanda Arrabala "Piknik na bojišču". Zgodba na komičen način prikaže absurd vojne in vojakov - ujetnikov sistema. Igra je brezčasna in jo z lahkoto prenesemo v današnji čas. Prvič seje z režijo spoprijela Mateja Pirman, oder pa so osvajali Dušan Jambrošič, Leon Šimenc, Hana Kopitar, Jernej Gregorin, Petra Močnik in Jure Rogina. Pred premiero je bilo v kraju čutiti prijetno napetost. Marsikdo seje spomnil dni, ko je še sam igral na tem odru. Premiema predstava je bila 15. februarja v Kulturni dvorani Gasilskega doma Ihan, ponovitev pa teden dni kasneje v isti dvorani. Na premiero smo, kot častne goste povabili vse igralce, ki so igrali na odrskih deskah Ihanskcga kulturnega doma, zato je bila dvorana skoraj premajhna. Spomine na stare dni jc z vsemi zbranimi v dvorani deHI najstarejši ihanski igralce Janez Gregorin. Žal sc zaradi zdravstvenih težav predstave ni mogla udeležili najstarejša ihanska igralka Marija Kovic, ki je nekoč igrala glavne vloge inje letos dopolnila95 let. Približno dvesto slik in drugih dokumentov jc sestavljajo pregledno razstavo gledališkega življenja v Ihanu od leta 1920 pa do današnjih dni. Da ta bogata gledališka dediščina Ihana ne bi potonila v pozabo, smo ves arhivski material, /hran po mnogih podstrešjih, shranili na zgoščenko. Tako bo spomin na preteklost ostal tudi zanamcem. Seveda nam brez pomoči mnogih ne bi uspelo. Finančne težave so nam pomagali reševati Urad županje Občine Domžale, Zveza kulturnih društev občine Domžale, Krajevna skupnost Ihan, Sklad dr. Antona Breznika ter dr. Silvester Fabijan. Za pomoč pri postavitvi pregledne razstave in /.hiranju podatkov o gledališkem življenju v kraju se želimo še posebej zahvaliti Ani Lenič, Janezu Grcgorinu in Franci ju Dimicu. igralci: Dušan Jambrošič, Leon Šimenc, Jernej Gregorin, Hana Kopitar Hvala tudi vsem, ki ste kako drugače pripomogli k prireditvi. In hvala vam krajani, saj ste nas z obiskom predstav vzpodbudili, da bomo še naprej sanjali svoje sanje. Zgodovina igralstva v Ihanu Skoraj stoletna zgodovina gledaliških iger v Ihanu se je začela leta 1905 z uprizoritvijo igre Sveta Neža. Od takrat pa do danes so bile uprizorjene še številne gledališke igre kot so Garcia Morena, Na betlehemskih poljanah, Rokovnjači, Hlapci, Veriga, Krog s kredo, Skapenove zvijače, Svet brez. sovraštva. Domen in mnoge druge. Prve igre so uprizarjali na domačijah, pod kozolcem in v župnišču, kasneje so večinoma s prostovoljnim delom zgradili današnjo dvorano. Po prvi svetovni vojni so se pod taktirko učiteljice Subertove skalili trije pomembnejši režiserji: Andrej Zaje, Janez Gregorin in I vari Hribar. Kasneje pa je režijo prevzel učitelj Anton Križaj. Po letu 1964 se mu je pridružila še učiteljica Ana Lenič, ki je skupaj z Milanom Mariničem, v obdobju med leti 19X4 in 19X8 organizirala zelo uspešne abonmajske predstave. Kar 40 Janez Gregorin in Mateja Pirman (fotografije: Petra Jakovac) let je kulise za gledališke predstave izdeloval gospod Pajer. V vsem tem obdobju je bil kraj živel s kulturo zato je seznam ihanskih igralcev, prišepetovalcev, tnaskerjev ter vseli, ki so kulturo podpirali, zelo dolg. Skupina Morfej Vesna Erhart stran 15 KULTURA in PISMA BRALCEV Iz zakladnice pregovorov - Marec 2003 "Bolje je prihranjeno jajce kakor sneden vol" Slovenci od nekdaj veljamo za varčne in delovne ljudi. Toda porabniška miselnost in obilna ponudba vseh mogočih potrebnih in nepotrebnih dobrin počasi spreminjata naše navade. Kdor varčuje, varčuje za mačka, pravijo zapravljivci. Večina pa se še vedno drži starega pregovora: Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. Niso še tako daleč časi, ko sc je tudi pri nas najbolj splačalo zadolževati. Inflacija je napravila, da so še tako veliki dolgovi v desetih ali petnajstih letih skopneli. V starih časih pa so imeli varčevanje zelo v čislih. O tem govori veliko pregovorov: Iz majhnih potokov nastane velika reka. Varčevanje nudi velik dohodek. Bolje je prihranjeno, kakor pridelano. Pridnost je desna roka sreče, varčnost pa leva. Varčevanje je neskončna blagajna. Kdor privarčuje en groš, zasluži dva. Privarčevani denarje dvakrat zaslužen. Privarčujte tri zlatnike, četrti vam bo padel v roko. Eno zrno ne napolni rešeta, a pomaga svojemu tovarišu. Majhen prihranek je boljši kot velik dobiček. Varčnostjo vedno veljala kot znamenje zrelosti in modrosti. Moder je tisti, ki v mladosti tako živi, da bo Icpoin mimo živel tudi v starosti: Čuvaj bele denarje za črne dneve. Med poštovanjem ravnaj tako, da bo tudi za veliko noč kaj ostalo. Kdor hoče daleč priti, naj štedi konja. Drži groš, da ti krajcar ne pobegne. Pazi na penije in funti bodo pazili sami nase. Kdor ne zna varčevati, temu dobiček nič ne koristi. Varčevati je treba začeti pravočasno: Prepozno varčuje, kdor nič več nima. Prepozno je varčevati, koje sod prazen. Največ škode je tam, kjer vlada nered, zato velja: Red v hiši - pol varčevanja. Vse bolj sc zavedamo, daje ena največjih dobrin čas. Tudi z njim je treba varčevat i: Kdor varčuje z minutami, privarčuje ure. Edini način, da privarčuješ uro, je, da jo pametno porabiš. Za nekatere ljudi je nakupovanje največje veselje in sprostitev. Tudi ob nedeljah bi se najraje sprehajali po obloženih trgovinah. Porabi sc veliko hitreje kot privarčuje: Prej voz dve roki razložita, kot ga jih deset naloži. Tudi najdebelc jši les pogori. Ena roka raztresa, kar druga privarčuje. Veliko je resničnih zgodb 0 varčnih ali skopih kmetih, ki so jim sinovi zapravili imetje, kajti železno pravilo pravi: Za varčevalcem pride zapravi jivec. Vsak varčevalec najde svojega zapravljivca. Oče zbira slamo kot zlato, sin razsipa zlato kot slamo. Kar je oče zbral z motiko, to sin razmetava z lopato. Ob današnjem pomanjkanju časa bo morda komu prav prišel nauk, ki ga razberemo iz naslednje šale: "Si se res zaljubil na prvi pogled?" "Da, jaz vedno storim tako in si prihranim veliko časa." BOGDAN DOLENC Nagrade Borisove žametne vrtnice za najsrečnejše Vsi odgovori, ki smo jih prejeli, so bili pravilni. Da ima občina Domžale več kot 30.000 prebivalcev, ste zapisali v vseh odgovorih, največ sreče pa so imeli: Andreja Grilj, Dcpala vas 53, 1230 Domžale Marta Jcretina, Domžale, Prežihova 6, 1230 Domžale Jože Korošec, Prcserje, Tovarniška 23, 1235 Radomlje Alojz. Kranja Vir, Hubadova6,1230 Domžale. Po pošti jim bomo poslali slovenske zastave. Tokrat bosta dva najsrečnejša bralca oz. bralki za pravi Ini odgovor prejela po dve vstopnici za tradicionalni koncert lepih melodij v živo ZAMHTNE VRTNICE ZA MATERINSKI DAN (sobota, 22. marec ob 19. uri v kamniški športni dvorani). Vprašanje se glqsi: l------------1 ■ Kateri po vrsti je letošnji koncert ■ I ŽAMETNE VRTNICE ZA I I MATERINSKI DAN? | a. b. c. drugi četrti tretji I Pravilen odgovor pričakujemo do vključno 15. marca na naslov Kulturni dom Franca Bemika Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta 61,1230 Domžale - za NAGRADE. Kulturno društvo Ihan O gledališkem življenju v Ihanu nekoč in danes Po končani predstavi "Piknik na bojišču" je Janez Gregorin, najstarejši igralec in režiser, v pogovoru s simpatično Matejo Pirman povedal, da so se včasih z igrami ukvarjali v prvi vrsti tisti, ki so imeli smisel, predvsem pa tudi, ker so v šoli delovale učiteljice, ki so znale mlade navduševati za sodelovanje v kulturnem društvu. Vaje in igranje v različnih igrah je za mlade pomenilo poživitev. Mladi so radi nastopali in bili kar prizadeti, če niso bili povabi jeni. Glede pogojev za delo kulturnega društva je g. Gregorin povedal, da so bili pogoji zelo slabi. Med prvo in drugo svetovno vojno, ko še ni bilo elektrike, so igrali le ob nedeljah popoldne, ko niso rabili elektrike. Če so potrebovali luči, so si sprva pomagali s petrolejkami, kasneje tudi slcarbidovkami. Povedal je tudi, kako so včasih improvizirali. Grom so "naredili" tako, da so uporabljali velike kose pločevine in tolkli po njem. Spomnil pa se je tudi učiteljice Šubertove, ki je za potrebe ene od pravljičnih predstav prinesla bengalični ogenj, kar je bilo za tedanje čase prava senzacija. Na vprašanje o ogrevanju pa je povedal, da so pri bralnih vajah sedeli okoli mize kar oblečeni - tudi v plaščih in pletkah. Spomnil seje tudi smešnih dogodkov, ki so spremljali igre. Igralci so se vedno radi premikali v smeri suflerja, da so bolje slišali, posebej pa nas je nasmejal'z anekdoto z vaje, ko je igralec ob potrebnem tekstu nastopil tudi s spremljajočim tekstom in povedal gledalcem... da pride na oder in reče ha ha in odide. Po končanem prijetnem pogovoru smo si obiskovalci, ki smo napolnili kulturno dvorano Gasilskega doma v Ihanu, lahko ogledali priložnostno razstavo o gledališkem življenju v Ihanu od leta 1930 do danes. Kot zanimivost pa še povejmo, da so mladi gledališčniki, člani skupine Morfej, poskrbeli tudi za to, da se bo vse razstavljeno gradivo ohranilo tudi za prihodnost, shranili so ga namreč na zloženko. Kulturno društvo Groblje Vabi 22. marca 2003 ob 20. uri v Kulturni dom Groblje na premiero Molicrove komedije IZSIIJENAŽENITEV Hkrati vabimo na plesne tečaje standardnih plesov, informacije 040 704 497. Dobrodošli Pisma bralcev Sosedova mama Letos je prišla svečnica na nedeljo in stari pregovor pravi: "Če na svečnico grmi in sneži, do pomladi daleč ni." V nedeljo pa je bilo zelo mrzlo, najbrž tudi zaradi vetra, ki je občutek mraza še povečal. Vremenoslovci so napovedali sneg za torek, toda že v noči s ponedeljka na torek je močno snežilo. Tako je bilo v torek dopoldne že kar nekaj snega. Glavne ceste so bile splužene, pločniki pa so v glavnem ostali neočiščeni. Ko sem šla po naši ulici, sem na njenem začetku zagledala gospo. Stala je pred snežno pregrado, ki jo je plug zrinil z glavne ceste v našo ulico. Spoznala sem gospo - bila je sosedova mama, kije hotela v Dom starejših občanov na kosilo. Pohitela sem k njej, jo pozdravila in ji predlagala, dajo pospremim do doma. Počasi sva sc prebijali preko snega, do pločnika. Tam je bila hoja lažja, čeprav tudi tam ni bilo sčiščeno. Takrat se obrne in me pogleda. Poznam ta pogled. "Kar pojdite na kosilo", ji rečem, "saj pridem po Vas. Če bom zamudila, me pa počakajte!" Sosedova mama sc odpravi v domsko jedilnico, sama pa odhitim domov odložit košaro Z nakupi. Ko sc vrnem pred dom, sta obe klopi ob rumenem nabiralniku zasedeni. Domski so po kosilu prišli ven prižgat obvezno cigareto. Med njimi je tudi Ludvik. Poznavalsko mi razloži: "Imaš še nekaj časa. Mama je zdaj glavno jed, potem dobi pa še kompot." Ostanem pri dražbi in skupaj opazujemo cesto. Snežinke so vedno gostejše, pa tudi večje. Avtomobilov je malo, ko pa kakšen pripelje, izptxl koles brizga snežna brozga. Sneg je južen, voden in težak. Pešci so redki, domska vrata pa sc odpirajo in zapirajo za tistimi, ki prihajajo s kosila ali pa šele gredo jest.Tudi sama vstopim in grem vjcdilnico. Ko pridem do mize, mama ravno vstane s stola: "O, si pa zelo točna!" vzklikne. Njena levica se oprime moje desnice, dežnik pa uporabi kot oporo levici. Pred domom naju kadilska družba prijazno pozdravi. Hodiva zelo počasi, sneži pa vse gosteje. Pločnika je konec in spet sva pred snežno pregrado. Počasi premagujeva oviro. Ko prideva do njenega dvorišča, je lažje, saj gaje sin očistil. Mama mi izroči ključe, da odprem vrata in jih pridržim, da vstopi. Na vratih se še obrne in reče: "Hvala za vse, kar storiš zame" in odide |x> stopnicah v stanovanje. Vrata zaprem in se veselega obraza vračam domov. Tako prisrčne in tople zahvale že dolgo nisem slišala. Premišljujem o tem, kar sem brala v neki knjigi, glasi pa sc nekako takole: "Človeška bitja, ki ne pustijo za seboj nobenih velikih dosežkov, temveč lc niz majhnih dobrih del, niso zapravila svojega življenja." Marija Ana Limbek Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal Tako pravi pristni slovenski pregovor, zato se je Duša P. Podbevšek neumestno spotaknila, ko je napisala, da Karmen Stavec, zmagovalki letošnje Eme, vsi glasbeniki, ki so bili na letošnji Emi, in komponisti želijo srečno pot in "z božjo pomočjo" visoko uvrstitev. "Želijo", ni rekla želimo. In že s tem je povedala vse. Jaz et consortes (somišljeniki) ji želimo, da "v mrzli latvijski Rigi" z Božjo pomočjo posredno ogreje vso Slovenijo z visoko uvrstitvijo, svojevrstno "zadnje mesto" pa dajemo Duši P. Podbevšek, ki naši Karmen Stavec ni zmogla dati za nastop v Rigi moralne podpore. Raje je poveličala tako imenovane Sestre, ki so Slovenijo v Talinu predstavljale na spolno nedefiniran način. Da Karmen z letošnjo Evroviztjo lahko prinese zmago, verjamemo vsi tisti, ki imamo radi Slovenijo, Duša P. Podbevšek pa je postala v članku Godba ji je usojena (gl.- Dnevnik, 22. februarja 2003, stran 27) prepoznavna s svojo nedobronamernost jo. Seveda sta bili odlični Alenka Godec in Nuša Dercnda, toda še odličnejša je bila Karmen Stavec. Seveda tu ni bila pomembna le skladba, temveč tudi videz izvajalke in pesem Stavčevc Lep poletni dan je več kot čudovito harmonirala z njeno posebno elegantno obleko, ki ni zakrivala njenih čarov, čarov Karmen Stavec. Vso srečo v Rigi, Karmen, in Bog naj ti pomaga. Vedi, da te spremljajo naše najsvetlejše želje. Ivan Kepic, Dragomelj Moje mnenje o kulturi Februarski Slamnik nam vsako leto prinese veliko izrečenih in napisanih misli o kult uri. kar je razumljivo, saj v tem mesecu praznujemo kulturni praznik. Čeprav me nihče ni vprašal, kakšen je moj odnos do kulture, sem se odločila, da to kar sama napišem. Nemalo sem bila 30. januarja razburjena, ko sem prišla do krutega spoznanja, da sem drugorazredna občanka, česar do takrat vsaj v Kulturnem domu še nisem občutila. Ža slavnostno akademijo ob kulturnem prazniku sem namreč želela leeno vstopnico /a predstavo ob 20 h, pa so mi v Kulturnem domu povedali, da imajo vstopnice na občini, tam pa sem izvedela, da je predstava ob 20 h zaprtega značaja, za povabljene, da so odposlali veliko več vabil, kolje sedežev, in naj pokličem v četrtek, če bo prost še kakšen sedež, ko se bodo izbranci odločili, če bodo prišli. Postalo mi je jasno, da sem prejšnja leta, ker sem vstopnico rezervirala le dva dni pred praznikom, vedno nehote padla na prireditev za izbranec, saj se je krni sodelavka zelo čudila, kakoda sem dobila vstopnico za ob 20 h, ona pa jih je rezervirala lOdni prej, pa jih je dobila le /a predstavo ob 17.30. Letos se prireditve nisem udeležila, ker bi me tisti občutek drugorazrednosti zelo tiščal, sprašujem pa sc. kaj bi se zgodilo, če bi vsi povabljeni prišli. Kam bi jih dali? Moje mnenje je, da Kulturni dom nikakor ni ustanova, v kateri bi si lahko kdo dovolil "predalčkati" ljudi. Prepričana sem, da bi se z mojim mnenjem strinjal tudi sam dr. France Prešeren. Razumem, daje potrebno rezervirati nekaj mest za častne občane in za tiste, ki v našem kulturnem prostoru nekaj pomenijo, prepričana pa sem. da teh ljudi ni za polno dvorano. Kar se mene tiče, vem, da kar nekaj časa ne bom prestopila praga Kulturnega doma, da bom za zadovoljevanje kulturnih potreb poiskala kakšno drugo možnost in da bom kulturo še naprej jemala le v manjših odmerkih, ker ne želim, da bi mi preveč kulture "st< »pilo v glavo". Organizatorjem pa predlagam, da naslednje leto že v vabilu napišejo, daje predstava ob 20 h zaprtega tipa, da se navadna brezposelna tekstilna delavka v to ne bo mogla več spotakniti. Lep pozdrav Marta Mlakar NATO Gledano okoljevarstveno se mi zdi NATO nič kaj prijazna organizacija. Že iz preteklosti je znano, da so vojaške sile v mirnem ali vojnem času razdiralno vplivale na okolje. Posledice vojaških vaj ali bojev so bile tako za ljudi kot tudi za naravo skoraj vedno zelo hude in veliko časa je bilo potrebnega, da so sc stvari popravile. Pa naj bo to soška fronta v 1. svetovni vi>jni,atomska bomba naHirošimo, zalivska vojna, vojna v Afganistanu, pa v Afriki in še in še bi lahko našteval. Majhna dežela. k< >t jc Slovenija, enostavno ne prenese velike vojske na svojem ozemlju. Z vklučitvijo v NATO pa lahko pričakujemo težke bojne ladje na jedrski pogon v koperskem zalivu, letalske baze na letališčih v Cerkljah in v mariboru, kolone vojaških vozil po naših avtocestah, vojaške vaje po naših gozdovih in travnikih... Nič kaj obetavna prihodnost. Zato me zagovorniki vstopa Slovenije v NATO še dolgo ne bodo prepričali v koristnost take odločitve. Jože Nemec Adamičeva 7, Domžale Odziv na pogovor z županjo, objavljen v Slamniku št. 2/2003 V februarski številki glasila Slamnik je bil objavljen pogovor z županjo Cveto Zalokar Oražem. V daljšem pogovoru je županja na vprašanje o njenih prvih vtisih o sodelovanju z Občinskim svetom v tem mandatu izrekla nekaj stališč, ki zahtevajo dodatna pojasnila. Županja je v pogovora izjavila, da je »zelo zadovoljna zaradi vzpostavitve ustreznih dogovorov in sporazuma o sodelovanju strank v občinskem svetu...«. Ker iz izjave izhaja, kot da gre za sporazum med vsemi strankami v Občinskem svetu, poudarjamo, da svetniška skupina SDS ni sklenila nobenegasporazuma 0 sodelovanju strank v občinskem svetu s strankami, ki podpirajo županjo, niti ni bila k takemu sporazumu povabljena. Edini sporazum, ki smo ga v stranki SDS sklenili še pred lokalnimi volitvami, je pogodba o predvolilnem in povolilncm sodelovanju z N.Si in SLS. Svetniška skupina SDS s strani županje do sedaj ni prejela nobenega povabila k podpisu nekakšnega sporazuma o sodelovanju v občinskem svetu, niti ni si delovala vpovolilnih dogovarjanjih o delitvi mest podžupanov. Županja nadalje navaja, da »v prihodnje pričakuje, kot je bilo napovedano, proceduralna »nagajanja« s strani opozicije, kar se mi ne zdi smiselno in produktivno, vendar naj o tem in o svoji vlogi razmišlja opozicija, s katero želim korektno sodelovati«. Županja očitno naš prispevek v januarskem Slamniku, kjer smo zapisali, da smo v svetniški skupini SDS odločeni, da trdno zastopamo stališča in program SDS ter v skladu z možnostmi, ki nam jih daje procedura in naša številčna moč, v čim večji meri uresničimo naš volilni program, razume kot napoved proceduralnih nagajanj v Občinskem svetu. Zavračamo namige, da bi bili v svetniški skupini SDS naklonjeni t.i. proceduralnim nagajanjem, ki nam jih posredno pripisuje županja kot največji opozicijski svetniški skupini in drugi najmočnejši stranki v občini. Če pa na sejah Občinskega sveta opozorimo na domnevne nezakonitosti in zahtevamo odpravo le teh, pa ne gre za nikakršna proceduralna nagajanja, ampak za dosledno spoštovanje pravnih načel. V svetniški skupini SDS smo na sejah Občinskega sveta do sedaj že opozorili na nekatere pravno sporne zadeve (vodenje konstitutivne seje Občinskega sveta, gradivo o predlogu za imenovanje delovnih teles Občinskega sveta pripravljeno v nasprotju z zakonom in statutom občine, poslovniške napake pri vodenju sej,...), s čimer smo skušali zagotoviti, da so sklepi, ki jih je sprejemal Občinski svet, zakoniti, pa čeprav vsebinsko ne vedno po naši volji. Torej, spoštovana županja, proceduralnih nagajanj kljub vašim predvidevanjem ne bo, če boste gradiva pripravljali v skladu s predpisi in na tej podlagi sklicevali ter vodili seje Občinskega sveta. Pri vseh odločitvah, ki bodo v korist občank in občanov občine Domžale, pa bo svetniška skupina SDS vedno konstruktivna. Svetniška skupina SDS Domžale Previdnost pri nakupu nepremičnin ne bo odveč V zadnjem času lahko v številnih medijih prebiramo najrazličnejše oblike goljufij ali poskusov goljufij v zvezi z nepremičninami - predvsem pri nakupih stanovanj (pred časom smo imeli tudi v Domžalah medijsko razvpito afero s strani prodajalca nepremičnine v Selu pri Ihanu, Siard Jožefa). Ker na pasti pri nakupih nepremičnin največkrat nasedejo mlajši ljudje, mlajši zakonci, ki komaj čakajo, da se jim uresniči življenjski sen stanovati na svojem, je to še toliko huje. Kajti koje zadeva enkrat tako daleč, da ugotove, da so izgubili ves vloženi denar (zneski dosegajo več milijonske vsote), se jim podro vse sanje in nemalokrat zaradi tega razpade mlad zakon ali pa vsaj povzroči prepire med njimi, Zato previdnost nikaki >r ne bo odveč. Vedno je poOcbno preveriti zemljiško-knjižni izpisek, ali je ta nepremičnina res tisto, kar trdi prodajalec, preveriti je potrebno lokacijo, videti sam objekt še pred nakupom, preveriti v občinskih aktih in odlokih, ali je na tistem zemljišču npr. sploh možna zidava itd. Še posebna previdnost pa velja, če je cena nepremičnine nenavadno nizka ali če prodajala' že vnaprej na veliko razlaga, daje stanovanje nadstandardno (termin "nadstandard" pri nas uradno sploh še ni definiran, nikjer ni navedeno, kaj mora takšno stanovanje vsebovati). Pravni in nepremičninski strokovnjaki tudi svetujejo, naj se namesto originalne pogodbe odda v postopek pri notarju overovljeno kopijo, saj je večini verjetno znana zgodba z nepu^i&iinskim podjetjem Ozelot, kije lastnikom ponudila vpis njihovih stanovanj v zemljiško knjigo, a je šlo podjetje v stečaj in ljudje so ostali brez denarja. Da bo takšnih primerov čim manj, da bo čim manj možnosti za nasedanje pri goljufijah z nepremičninami, pred podpisom pogodbe rajši dvakrat kot nikoli preverite vse člene pogodb in zberite čim več informacij o nepremičnini, ki jo kupujete. Janez Stibrič BODICE Ena domača "Opozicija" tudi v trgovini AKCIJA se vse bolj širi, da denarnico pomiri. Naj bi se še razcvetela, vso pnxlajo bi prevzela. In dve državni Poročanje naših medijev Tuje so vesti dokaj odmevne, naše pa izbrane in - [X ihlevne. Ob dnevu materinščine Slovenska beseda v Evropo prodira, pri naših pa firmah žal večkrat - umira. France Cerar stran 16 Povabilo Kolesarjenje po krajih upravne enote Domžale Zavod za šport in rekreacijo Domžale je z namenom vkl jučevanja čim večjega števila občanov začel že v mesecu decembru 2002 aktivnosti za veliko športno rekreativno prireditev "Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale". Prireditev bo organizirana v soboto. 26.04, z osrednjima dogodkoma: Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale. Odprtje prenovljenega igrišča z umetno travo v Športnem parku Domžale. / dodatnimi športno rekreativnimi prireditvami v Športnem parku tudi za vse tiste, ki boste samo obiskovalci ali pa udeleženci drugih aktivnosti. lega dne bodo namreč poleg kolesarjenja (krajši in daljši-tudi zahtevnejši progi) na sporedu še naslednje zadeve: Predstavitev in nogometni turnir najmlajših kategorij klubov iz celotne občine, predstavitev programa nogometne šole NK Domžale, - Šumberk-2003-Gorski tek - nosilca AK Domžale in TVD Partizan Domžale. - Predstavitev "Petanke" - TVD "Partizan" Domžale, Metanje trojk za vse obiskovalce in Streljanje 11 -metrovk v zato posebej pripravljen gol (preciznost = točke), z nagradami za najboljše. Kolesarjenje kot centralna prireditev bo odprto za udeležence iz različnih krajev. Prireditev je že uvrščena v program akcij "Slovenija kolesari", podpisana pa jc tudi pogodba med Olimpijskim komitejem Slovemje-Združenje športnih zvez, ki skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo Slovenije predstavljajo glavnega organizatorja, in Zavodom za šport in rekreacijo Domžale, ki predstavlja soorganizatorja akcije. Akcijo je finančno podprla tudi Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Vse to pomeni, da je načrtovana prireditev dobila javno potrditev, zato sočasno že potekajo organizacijske priprave. Center dogajanja bo Športni park Domžale s startom in ciljem kolesarjenja in vsemi predhodno omenjenimi prireditvami, ki se bodo odvijale od 8.00 do 18.00 ure. Zaradi tega bo poskrbljeno tudi za družabni del (glasba, hrana in pijača, srečolov, itd.). V prireditev pa bomo na vsak način poskušali vključiti turistična društva v vseh krajih, po katerih bo potekala kolesarska karavana. Celodnevno dogajanje bomo verjetno zaključili z nogometno tekmo med reprezentanco Slovtfnijc-vctcrani (igralci Olimpije in Maribora), z moštvom NK Domžale-veterani. Pričakujem, da bo prireditev vključena v program prireditev ob praznovanju jubileja razglasitve Občine Domžale za mestno občino (19. april). Več o tej prireditvi (opis trase, prijavnice, marketinški del prireditve), boste lahko zasledili na spletni strani zavoda www.zavod-sport-domzalc.si in v naslednji številki Slamnika. Prireditev ho uspela samo v primeru, če se boste, spoštovani občani in ljubitelji športno rekreativnih dejavnosti, aktivno odzvali s prijavo oziroma udeležbo, zato ste vabljeni k udeležbi v čim večjem številu. Zavod za šport in rekreacijo Domžale Janez Zupančič Orientacijski tek homških sončkov Homški skavti smo v soboto, 8. februarja, imeli orientacijo - tokrat na Kolovcu. Kot je že v navadi, smo se zbrali zgodaj zjutraj. No, ne ravno tako zgodaj - ob osmih. Vedno večja gruča skavtinj in skavtov se je zbirala na dogovorjenem prostoru na Rovah. Med čakanjem zamudnikov smo prijetno klepetali. Potem pa se je začelo. Zaslišali so se trije dolgi piski in zbrali smo se v krog. Najprej klici za bujenje. Kobre, Vidre, Piranje, Levinje, Pantri, Orli, Bobri in vsi ostali kriki so odmevali po okolici. Morda smo koga čisto nenamerno prebudili iz spanca, a če klici niso glasni, tudi skavti niso homški. No. počasi smo začeli. Razdelili smo se po skupinah. Na top seje najprej podala prva skupina. Dobili smo zemljevid in označeno prvo točko, ki se je nahajala nekje v gozdu. Odpravili smo se. Tudi ostale skupine so se ena za drugo razkropile po okolici. Da smo odkrili točke, smo se vsi pošteno potrudili. Na vsaki točki nas je čakala druga naloga. Morali smo na primer narediti nosila za ranjenec, računati stopinje, zakurili ogenj. Torej - bili smo ustvarjalni. Ko pa smo prišli do zadnje točke, smo bili samo par metrov oddaljeni od hrane. To nam je bilo zelo všeč, saj že cel dan nismo jedli. Spekli in skuhali smo hrenovke ter se prijeđi pogovarjali o naši dogodivščini. Bili smo bogatejši za eno orientacijo in še trdnejša prijateljstva. Na koncu smo nekaj časa posvetili tudi našemu pesniku Francetu, ker smo imeli orientacijo ravno na kulturni dan. Najboljši so dobili nagrade, tisti manj doori pa aplavz in pa... kepc. Petra Rode - Norozaljubljena kobra ANTON MARINKO s.p. NOŽIŠKA 8 ŠMARCA VRiON 4. Navtični veleslalom Kranjska Gora Ljubitelji navtike ter užit ki »v na snegu so letos pokazali, da so vzeli Navtični veleslalom v organizaciji Yacht cluba Domžale za svojega. Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, se je.v Kranjski Gori pred hotelom Larix kar trlo obiskovalcev ter tekmovalcev iz vse Slovenije. Na letošnji že 4. Navtični veleslalom pod generalnim pokroviteljstvom družbe Mobitel, sta se prijavila kar 302 tekmovalca. Poleg tekmovalnega dela pa je bila celotna prireditev družabnega značaja, saj smo ob tej priliki srečali stare znance in prijatelje, navezovali nove stike, spili kozarček ali dva, zaplesali in začeli skupaj z V Hijeni Resnikom, pa še bi lahko naštevali. Predsednik organizacijskega odbora Marko Arnež nadvse zadovoljen tako s svojo vožnjo kot tudi s samo prireditvijo. (Foto: Jaro) Zanimanje za Navtični veleslalom je iz. leta v ieto večje, pa vendar to prirediteljem ni povzročalo težav, saj jc bila organizacija res odlična. Za izvedo*) tekmovanja in postavitev proge jc poskrbelo Smučarsko društvo Domžale, celotno doganje je tudi tokrat duhovito povezoval priljubljeni voditelj Robetl Pecrak Peco z Radia, Hit, kateremu se je letos pridružila še simpatična Katja Racman. Celoten znesek plačanih štartnin jc Yacht club Domžale tudi tokrat podaril v humanitarne namene - Iskrici Nedeljskega. Verjeli ali ne. letos smo zbrali rekordnih 526 tisočakov! Sama tekma je trajala približno tri ure, tekmovalci in tekmovalke pa so bili razdeljeni na devet kategorij. Kljub velikemu številu sodelujočih je čas minil kot bi trenil. Po tekmi jc sledila zabava v ciljni areni pod taktirko Vilija Resnika s spremljevalno skupino, ki je poskrbel za neverjetno vzdušje in dobro počutje obiskovalcev. Največji žurerji so pred odrom plesali celo na smučkah. Medtem ko so sc nekateri brezskrbno zabavali, so sc organizatorji pripravljali na podelitev pokalov in priznanj šestim najboljšim iz vsake kategorije ter v prostorih hotela pripravili sprejem za Sponzorje in častne goste. Sankukai Karate klub Domžale - 2. pokalna tekma Delo v klubu je kljub nizkim zimskim temperaturam v polnem teku, saj je potrebno do poletne vročine še marsikaj narediti. V telovadnici OŠ Venclja I Vika jc v nedeljo 16. februarja potekala že 2. pokalna tekma za mladince in mladinke ter člane in članice. Tekmi se je pridružil tudi naš podmladek, ki že komaj čaka, da zapusti osnovnošolske klopi. Udeleženci so se zbrali iz vse Slovenije in v težki konkurenci so se naši odlično odrezali: - Kat člani višja nad 70 kg.: 2. Boris Zadravec, - Kat. mladinci srednja do 70 kg: 3.-4. Jan Moder, Kat. dekleta nad 58 kg.: 3.-4. Marija Pustovrh. (V ste se slučajno txlpravili nakupovat v City park. ste imeli med drugim možnost ogleda dela Sankukai kluba. Predstavitev, ki je potekala tri vikende v februarju, je s svojo prisotnostjo na dveh lokacijah prikazala večletno delo in pridobljeno znanje. Ob stojnici s propagandnim materialom ste se lahko zaustavi I i in si obogatili svoje znanje. V primeru, da vam jc bilo to premalo, ste lahko počakali na prikaz, v "živo", saj je demonstratorska skupina, v kateri so seveda prisotni tudi Domžalčani, prikazala celo paleto svojega znanja. S(xlelovali so tako najmlajši s pridobljenim prvim belim pasom kot večletni mojstri. Marsikateremu gledalcu je jemalo dih, ko jc občudoval gibanje in tehniko, s katero so se premikali na prizorišču. Z navdušenjem so Opazovali prikaze udarcev, izmikov, blokad in njihove kombinacije. Adrenalin seje dvignil ob pogledu na boje z. enim ali več nasprotniki. Občudovali so lepoto gibanja ob izvajanju kat, ki so prikaz točno določenega namišl jenega boja. Celoten prikaz, jim ho Šc dolgo ostal v spominu in mogoče smo s prikazom svojega dela pomagali do odločitve, da bi se nam pridnižili. Pod okriljem Šprtne zveze Domžale jc v petek 31. januarja, potekala slovesna podelitev medalj in plaket najboljšim športnikom iz občine Domžale, ki so v preteklem letu dosegli vidne rezultate. Med drugimi so bili vabljeni naši osnovnošolski državni prvaki: Žan Pušnik, Tcja Grad in Urša Svctek. Športni pozdrav! Irena Najboljši izmed 263 smučarjev... (Foto: Jaro) Vsem tistim, ki letos niste uspeli priti v rezervirate - nc bo vam žal. Preverjeno Kranjsko Goro, le tiho predlagam, da /C četrto leto zapored! si prihodnji 8. februar že zdaj jjk Organizacijski odbor IV. Navtičnega veleslaloma z veseljem predaja ček za 526 000 SIT Iskrici Nedeljskega. (Foto: Sergio) Peter Doki prejema priznanje za dosežke v letu 2002 SK Pižem Ihan Bronasta olimpijska kolajna za Petra Dokla Republika Slovenija je v času od 25.01. do 30.01.2003 gostila najboljše mlade športnike stare celine do 18 let na t. i. Olimpijskih igrah mladih - KY()F 2003. Ena izmed disciplin je bila tudi biatlon v kateri sta klubske oziroma državne barve zastopala kar dva člana Smučarskega kluba Pižem Ihan PF:TF,R I)(1 k I, in KLEMEN BAUER. Po uradni otvoritvi t. i. Olimpijskih igrah mladih na Bledu sta se naša tekmovalca v torek 28.01.2003 na Pokljuki najprej pomerila v Sprintu na progi dolžine 7,5km. Žc na tem tekmovanju se jc Peter Doki uspel uvrstiti v deseterico najboljših, točneje na 8. mesto, kar je bilo med 81 tekmovalci izjemen rezultat. Nekoliko slabše seje uvrstil Klemen Bauer, kateri je zaradi slabšega streljanja pristal na 42. mestu. Naslednji dan pa je Peter DOKI. pisal zgodovino slovenskega biatlona mlajših kategorij, saj se je na zasledovalni tekmi, štarlal je kot osmi, po odličnem strelskem nastopu, zadel jc namreč kar 19 od 20 strelov, uvrstil na zmagovalne stopničke. Osvojil jc bronasto kolajno in s tem dosegel res Uspešni hip hop in show plesalci PK Miki 1 .ctošnjo sezono so plesalci PK MIKI pričeli zelo uspešno. Na štirih kvalifikacijskih tekmovanjih v show plesih, ki so pogoj za udeležbo na državnem prvenstvu v show plesih, so plesalci posegli po najvišjih mestih in se vsi tudi kvalificirali na DP 2003. V hip-hop-u je med mladinkami Anja TrampuŽ osvojila 2. mesto, Ula Buletinac pa 4. mesto. Anja je v paru s Tajdo Markovič dosegla odlično 2. mesto, s soplesalkami pa sta v disciplini malih skupin posegli kar na I. mesto. Uspešne so tudi plesalke shovv plesov. Katja Kotnik je v pionirski kategoriji priplcsala na 1. mesto. Barbara Masclj (članica) na 2. mesto, Manca Čučck (lansko sezono je zaključila kot drugouvrščena v pionirski kategoriji) na 3. mesto in Maja Sonc na 4. mesto (obe mladinki). Tako kot v hip-hop-u je bila uspešna tudi mladinska show mala skupina, kije osvojila I .mesto. Čestitamo vsem plesalkam in jim želimo veliko volje in truda še naprej. Obenem vabimo zainteresirane plesalce na začetni tečaj hip-hop-a vsak torek od 18.30 do 20.00 ure. Poučuje še vedno aktualni evropski in svetovni prvak Andraž Mrak. mikijevci Dosežki strelcev SD Domžale v sezoni 2002/2003 2. državna ligu v sleljanju z zračno pištolo: V štirih kolih smo ekipno dosegli 2x prvo in 2x treje mesto in smo trenutno prvi na lestvici. Posamezno je najboljši Miha Grohar, ki jc 2x zmagal, bil lx četrti in I x enajsti in jc skupno na trenutno četrtem mestu. 3. državna liga v streljanju z zračno pištolo: V petih kolih smo dosegli tri zmage in dva poraza in smo trenutno ekipno na prvem mestu lestvice. Posamezno je najboljši Marjan Kovic, ki je bil 3x prvi in 2x tretji in je trenutno vodilni na lestvici. Dobre rezultate je dosegel tudi Matjaž Gregorič, ki jc bil 1 x prvi in I x četri in je trenutno šesti na lestvici. 3, državna liga v streljanju z zračno puško: V petih kolih smo dosegli tri zmage in dva poraza in smo trenutno ekipno na drugem mestu lestvic. Posamezno je najboljši Simon Kovač, ki je bil jx drugi, lx tretji, lx četrti in I xosmi in jc po štirih kolih (ni šc skupnih rezultatotv po petih kolih), vodilni na lestvici. Na lestvici je trenutno tretji Oregor Kovač, ki je bil 2x peti in 2x osmi. Državna liga za mlajše mladince v streljanju z zračno pištolo: v štirih kolih smo docscgli lx drugo in lx tretje mesto in smo trenutno šesti na lestvici. Posamezno jc najboljši Peter Karlovšck. ki jc bil po lx drugi, tretji, četrti in peti in je skupno na trenutno četrtem mestu. Državnu liga za mladince v streljanju z. zračno pištolo: V štirih kolih smo ekipno doseglil lx drugo mesto in smo trenutno peti na lestvici. Posamezno jc najboljši Matjaž. Gregorič, ki je bil lx drugi in lx peti in jc skupno na trenutno četrtem mestu. Dopisna strelska liga Slovenije: Po končanih šestih kolih smo se z vsemi tremi ekipami (ml. mladinci, mladinci, člani) / zračno pištolo uvrstili v finale, kjer bo streljalo najboljših pet ekip v vsaki kategoriji. izjemen rezultat, saj jc zaostal le za dvema tekmovalcema velesil biatlona, kot sla Rusija in Norveška. Z odličnim tekom in solidnim streljanjem, je svoje mesto bistveno izboljšal iudi Klemen Bauer, saj jc osvojil 23. mesto. Torej res zgodovinski rezultat Petra DOKI,A, kateri jc potrdil, da jc ihanska smučanja v svoji skoraj žc 70-lctni zgodovini zelo uspešna ter da ji osvojena medalja vsekakor pripada in je šc kako zaslužena. Pripadnost smučanji oziroma smučarskemu teku in biatlonu v Ihanu pa so dokazali Iudi krajani, koleri so te v petek /.večer pripravili topel sprejem bronaslciiiu olimpijcu in se mu tako zahvalili za izreden športni dosežek. Že naslednji dan, torej v soboto 01.02.2003,Sta Peter DOKI. in Klemen BAUER odšla na Svetovno mladinsko prvenstvo v biatlonu v Zakopane na Poljsko. Tudi na Poljskem je Peter D()KL uspel zadržali odlično formo in se že na prvi tekmi v Sprintu uvrstil na odlično 6. mesto, na kalero gaje zopet popeljalo odlično streljanje, saj je zadel vseh deset tarč. V nadaljevanju je osvojil Se8, in 15. meslona posamični OZirOlna zasledovalni lekmi. Tudi Klemen BAUER se je uspel uvrstili med dvajseterico najboljših mladincev na svetu, saj je /asedcl zelo dobro 18. mesto. Letošnja zelo uspešna "zimska pravljica" tekmovalcev Smučarskega kluba Pižem Ihan se počasi bliža koncu. Prvi "olimpijski list" te pravljice jc bronasto obrnil Peter DOKE in zalo vsi skupaj nestrpno pričakujemo drugega, tretjega..., seveda v tem desetletju, morebiti žc v Torinu 2006, kjer upamo na nastop kakšnega "ihanskega lovca na smučeh". Matjaž PAVOVEC Karate klub ' "ATOM" Shotokan Domžale 26. karate pokal "RUŠE 2003" Ruše so bile 8. februarja 2003 prizorišče 26. karate turnirja v spomin legendarnega Pohorskega bataljona. Ta turnir je poleg trboveljskega najstarejši turnir v Evropi. Na tem turnirju je v konkurenci 14. slovenskih klubov nastopil tudi Karate klub "Atom" Shotokan Domžale in z 21. tekmovalci in tekmovalkami v skupnem seštevku dosegel pokal za tretje mesto. Za Domžale je bilo v kategorijah doseženo - v katah, 3 zlate medalje (Aleš Gregorin, Timotej Kokalj, Lovrenc Kokalj), 3 srebrne (Tamara Kokalj. Tadej Trinko, Timotej Kokalj nad 12. let), 2 bornasti (Tjaša Gavez, Svete Miha). Tekmovalo se je po kohaku sistemu na izločanje, tako, da se že v kvalifikacijah lahko pomerita dva favorita. V borbah je za domžalski klub največ dosegel Gavez Miha - 75 kg, 3. mesto, na tretje mesto 65 kg se je uvrstil Svete Miha, vendar v manjši konkurenci. Tamara Kokalj je s pasivno borbo in premočnim udarcem, z diskvalifikacijo na koncu, dosegla 3. mesto v konkurenci mladinke - ženske združeno. V kategoriji + 75 kg je bil s strani nasprotnega ' tekmovalca poškodovan Jernej Homar, Verbole je v nadaljevanju z Lavričem -Shotokan Lj. najprej povedal, //. Memorial Vasje Pirca Leniču prvi bal za mednarodnega mojstra Luka Lenič, član Vele Domžale, je opravil prvi korak k naslovu mednarodnega mojstra, saj je osvojil prvi bal. Za osvojitev zvenečega naziva potrebuje Luka še dva bala. Povrh vsega je dosegel še odlično uvrstitev. Na I. Memorialu Vasje Pirca v Mariboru se je uvrstil na drugo mesto, ob bok dvema močnima velemojstro-ma, Hrvatu Zdenku Kož.ulu in Adrianu Mikhalcshishinu. Luka je izpolnil normo že kolo pred koncem. V izjemnem slogu je premagal velemojstra Mohra. že drugič v počasni partiji. Lukovo premoč so morali priznati tudi Avstrijec Markus Ragger, jugoslovanska mojstrica Aleksandra Dimitrijevič, hrvaški mojster Ante Brkič in mariborski mojster Tadej Sakelšek. S preostalimi tekmeci je remiziral, tudi z velemojstrom Mihkalcshishinom. Edini poraz je Lenič zabeležil z zmagovalcem turnirja Kožulom, ki je dobesedno pometel s svojimi tekmeci. Končno zmago si je zagotovil že nato pa v izrednem boju izgubil. Jona Šenk je v tej množični in težki kategoriji dosegel 4. mesto. Za domžalski klub so še tekmovali, Lorina Smolnikar, Simon Planko, Ncjc Blejc, Tadej Bodlaj, Edin Behič, Rok Topolovec, Sonja Cerar, Aleš Mandič, Triller Gregor, Timotej Trinko. Večini seje uspelo uvrstiti v finalni del. Pred začetkom tekmovanja so biki podeljena priznanja najboljšim športnikom in inštruktorju za dosežene rezultate v letu 2002, v okviru katerih je priznanje za "perspektivno športnico" prejela Tamara KOKALJ (S.K.I. karate-do klub Atom-Domžale). Čestitamo! Karate klub Atom najboljši v kumite ju S.K.I. zveza Slovenije je v soboto, 22.02.2003, organizirala 1 .kvalifikacijski turnir za Državno S.K.I.E prvenstvo Slovenije za starejšo selekcijo. Turnirja se je udeležilo 8 S.KJ. klubov oziroma 43 tekmovalcev v katah posamezno; 10 ekip v katah in 28 tekmovalcev v kumiteju. V katah so na prvem turnirju pokazali največ člani kluba 'Tabor"-Maribor, v kumiteju pa člani kluba "Atom" Domžale. REZULTATI domžalskih tekmovalcev: KATE POSAMEZNO: ŽENSKE (rjavi in črni pas): 3.Tamara KOKALJ (Atom-Domžale) MOŠKI (od rumenega do modrega pasu): 2.Tadcj TRINKO (Atom-Domžale) tri kola pred koncem turnirja in zabeležil kar šest zaporednih zmag. Prvi remi je oddal sicer svojemu dobremu prijatelju. Georgu Mohru. I.uka je na mariborskem turnirju dosegel kar trideset ELO rejtinških točk, tako da skupaj z novogoriškim turnirjem že zdaj skoraj v celoti izpolnjuje 2400 točk, ki so potrebne za naslov mednarodnega mojstra. Ali če rečemo nekoliko drugače. S svojimi ELO točkami že zdaj dokazuje, da je po moči na ravni mednarodnega mojstra. Dva pogoja (bala) pa mora formalno še izpolniti. Če bo nastopal na več turnirjih, se to lahko zgodi že letos. Sicer pa so ■ mariborski organizatorji, Šahovski klub Piramida, veliko pozornost namenili mladim nadarjenim šahistom, saj so ti nastopili v družbi treh izkušenih velemojstrov. Na turnirju se je pomerilo deset šahistov. Vrstni red: Kožul 8, Lenič 6, Mikhalcshishin 5.5, Mohr 5, Brkič ,4.5, Šebenik, Sakelšek, Ragger 3.5. Krivec 3, Dimitrijevič 2.5. 8. HIT OPEN 2003 Dušku leži mesto vrtnic V Novi Gorici so odigrali osmi mednarodni turnir, kije k'tos potekal MOŠKI (rjavi in črni pas): 3.Miha GAVEZ (Atom-Domžale) VETERANI (vsi pasovi): I.Lovrenc KOKALJ (Atom-Domžale) KATE EKIPNO: MOŠKI: 1.Tabor "A"-Maribor 2.Rušc 3.Atom-Domžale, KUMITE KATEGORIISKO: MOŠKI - 65 kg: 3.Rok PANCUR (Atom-Domžale) MOŠKI - 75 KG: 2.Miha GAVEZ (Atom-Domžale) 3.Blaž RAVNIKAR (Atom-Domžale) KUMITE ABSOLUTNO: ŽENSKE (vsi pasovi) 3.Tamara KOKALJ (Atom-Domžale) M( )ŠKI (od rumenega do modrega pasu): l.Rok PANCUR (Atom-Domžale) 2.Tadcj TRINKO (Atom-Domžale) MOŠKI (rjavi in črni pas): 2.Tine VERBOLE (Atom-Domžale) Čestitamo! B. \ dveh skupinah, A in B. V prvi skupini je nastopilo kar šestnajst velemojstrov in še velemojstrica. Ze četrtič zapored je zmagal slovenski velemojster Duško Pavasovič. Zabeležil je štiri uvodne zaporedne zmage. Potem pa je po svoji znani praksi remiziral preostale partije. Zaradi dobrega Buholcajc tako že šest in pol točke zadoščalo za končno zmago. Med Slovenci jc dosegel lep uspeh Novogoričan Jure Borišck, ki je osvojil biti za mednarodnega mojstra V zadnjih štirih kolih seje spopadel kar s štirimi velemojstri. Cvitana in Malaniuka je ugnal, z Nisipcanujem in Goloshehapovim pa jc izgubil. Zanimivo jc, da jc imel bal za mednarodnega mojstra zagotovljenega že kolo pred koncem turnirja. Potem ko jc bilo jasno, da bo v zadnjem kolu igral z velemojstrom. Vclovcc Luka Lenič je turnir začel podjetno. V prvem kolu je remiziral z močnim makedonskim vel cmoj sirom M ilkovom. V drugem kolu je premagal hrvaškega mednarodnega mojstra Lončarja. Zatem sta sledili neprijetni srečanji bližnje vrste, dva velemojstra, Romun Ncvcdnichy in Litvance Kvcinys. Obe partiji jc Luka izgubil. V nadaljevanju se je pomeril še z velemojstrom Mohrom, ki zagotovo še ni pozabil poraza v dvoboju z Lukom na državnem prvenstvu lani v Dobrni. Tokrat je Gcorg igral zelo zagrizeno in jc partijo dobil. Seveda jc treba povedati, daje I .tika kot svetovni prvak do 14 let že tako znan igralec, dase tudi izkušeni velemojstri nanj temeljito pripravljajo in ga jemljejo nadvse resno. Luka jc naposled s štirimi točkami V skupini A, v kateri je tekmovalo 52 igralcev, dosegel 37. mesto. V skupino A pa se jc po več kot polletni odsotnosti s šahovskih tekmovanj spustil tudi Vclovec Jože Skok. Dosegel jc ledva remija, vendar najt i mi i j dve točki zlahka izpustil iz, rok. Seveda jc to posledica neigranja, ko močno popusti tehnika izvedbe. V igri z močnimi igralci se neizrabljene pri ložflosti le redko pi »vrnejo. V B skupini so nastopili tudi štirje Velovci. Najbolj se je odrezal drugokategornik Mirko Čokan, kije med 52 igralci s petimi točkami zasedel 17. mesto. Le mesto za njim je bil z enakim izkupičkom uvrščen M K Vitomir Janjič. Dobro sta se držala tudi veterana Vinko Piber in Janez Bizjak. Prvi je osvojil 24. mesto, Bizjak pa 25. mesto. Oba ljubitelja šaha sta zbrala štiri in pol točke. V B skupjni jc zmagal Italijan Del Val Daniele. lik pred koncem turnirja je Kegljanje VLB kegl jaški ligi so ekipe že proti koncu tekmovanja, saj so na sporedu le še tri kola do konca državnega prvenstva, domžalsko-kamniška ekipa pa je po dobrem začetku nekoliko padla inje sedaj že izven boja za uvrstitev v prvo ligo ter bo svojo priložnost iskala prihodnje leto. Trenutno so po 15 odigranih kolih na 8. mestu s šestimi zmagami, enim neodločenim izidom ter osmimi porazi, karjim prinaša 13 točk in razliko61:59. V tretji ligi zahod pa je druga ekipa po nekoliko slabšem začetku pritisnila na plin inje v 15 odigranih kolih trenutno na 7. mestu z istim izkupičkom kot prva ekipa v prvi B ligi - 6 zmag, 1 neodločen izid in 8 porazov - zbrali so 13 točk in imajo razliko 46:74. Tretja članska ekipa pa je v prvi ljubljanski kcgljaški ligi po 17 kolih na 10. mestu s sedmimi zmagami in prvo mesto izpustil iz rok MK Janko Saradjen, ŠD Milan Vidmar iz Ljubljane. Po porazu z. mladim Novogoričanom Pahorjem seje moral zadovoljiti z drugim mestom. V delavski ligi vodi Klinični center Po sedmem kolu 56. ljubljanske delavske lige vodi ekipa Kliničnega centra iz Ljubljane, ki igra kot dobro namazani stroj. Vele Domžale A. ki ves čas ne igra v polni postavi, jc trenutno na tretjem mestu, ekipa Vele B. ki leti is ne nastopa z najboljšimi možmi, pa je na sedmem mestu. V prvi ligi nastopa 12 moštev, do konca pa morajo odigrati še štiri kola. Dobro se na šestem mestu drži ekipa Bora A iz Doba, čeprav je na papirju slabša od marsikatere zasedbe, kije na tabeli za njo. Vrstni red po sedmem kolu: Klinični center 22.5, Mentor 20, Vele A Domžale 17.5, Zeleni vlak, BŠD Bičevje, Bor A Dob 14.5, Vele B Domžale 13, LŠK A upokojenci 113 itd. Januarski zmagovalec Jeran Po seštevku vseh petih hitropoteznih turnirjev Vele Domžale je januarski zmagovalec drugokategornik Boštjan Jeran, kije dvakrat tudi zmagal. Drugi jebil Bogdan Osolin, ki seje udeležil le treh turnirjev, tretji pa Artur Jack. V Celju je bilo od 7.2. do 10.2. državno prvenstvo v šahu za osnovnošolce. Rezultati naših: Fantje do 10 let: 9. Zaje Jan (OŠ Prcserje) Dekleta do 10 let: 3. Katja Jus, 14. Urška Gregorič, 16. Zaje Leja (vse OŠ Domžale) Fantje do 12 let: 9. Filip Kozarski (OŠ Preserje), 23. Pal Somi (OŠ Domžale) Dekleta do 12 let: 1. Špela Orehek. 22. Zala Hribar, 25. Maruša Jasene (vse OŠ Domžale) desetimi porazi, zbrali so 14 točk, razlika pa je 55:81. Bolj vzpodbudni so rezultati pri dečkih letnika 1990 in 1991, kjer je Gašper Burkeljca na 3. mestu s 382 podrtimi keglji, 18. je v isti kategoriji Matic Šuštar, ki je podrl 336 kegljev, pri dečkih letnika 1988in 1989jeMatevž Homar na 11. mestu s 379 podrtimi keglji, pri deklicah kategorije 1994 in mlajše je Nina Burkeljca na 5. mestu s 93 podrtimi keglji. Kadeti so bili ekipno na 13. mestu v postavi Uroš Stražar, Matevž Homar, Jure Pavlin,Uroš Mlinaric ter Žiga Pavlin - skupaj pa so podrli 2123 kegljev, mladinci so prav tako končali na 13. mestu, vendar pa jc bil v ekipi poleg Uroša Stražarja, Uroša Mlinarica in Matevža Homarja še Matej Turk, podrli pa so 5495 kegljev. Posamezno pri mladincih pa je bil Matej Turk na 38. mestu - podrl je 984 kegljev, Matevž Homar je končal na 53. mestu z903 pedrtimi keglji. še nižje pa je končal Uroš Mlinaric, kije bil 57. s 848 podrtimi keglji. Urban Žnidaršić Vrstni red za januar 2003: Jeran 38, Osolin 33, Jack 31, B. Skok 30, Cerar 29, Grčar 28, Zupančič 19, itd. Januarskih turnirjev se je udeležilo 46 najbolj zagretih ljubiteljev šaha. Komenda zmagovalka domžalsko-kam niske lige Bralcem Slamnika smo dolžni še rezultate domžalsko-kamniške lige, ki seje končala že lani. Zmagala je prva ekipa Komende, za njo pa so se zvrsti la tri moštva Vele Domžale. Peti je bil Črni graben, šesta pa druga ekipa dobskega Bora. V ligi, ki je potekala pod zglednim vodstvom Franca Poglajna iz Komende, je nastopilo 18 moštev iz domžalsko-kamniškega območja Vrstni red: Komenda 1285, VELE Domžale A 25.5, VELE Domžale semorji, VELE Domžale mladi 21)5, ŠD Črni Graben, ŠS Bor B Dob, SMRKCI20, ŠS BOR A Dob 19, ŠD Kamnik, ŠD Termit Moravče, Mengeš 18 itd. Jože Skok Fantje do 14 let: 3. Matej Filip (nastopa za Vele - OŠ Maks Pečar), 7. Andraž Šmon, 9. Lan Timotej Turek (OŠ. V. Perka) Dekleta do 14 let: 9. Lara Kozarski (OŠ l*reserjc). Kl. Kalja Vozel, 12. Tanja Kovač-. 13. Irena Doki (vse OS Domžale), 16. Eva Marija Lavrač (OŠ V. Perka) Kar 8 se jih je uvrstilo na kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bo v Mariboru med zimskimi počitnicami. Vsem šahistkam in šahistom čestitamo in jim želimo veliko znanja in kanček sreče v nadaljnjem tekmovanju. Bela Somi. Pet minut s smučarskim skakalcem Gašperjem Cvetkom Do 200 metrov in naprej Mladi smučarski skakalec Gašper Cvetko iz Doba, kije uspešno zaključil srednjo šolo. je začel skakati pri osmih letih. Spominja se. da je bilo to na smučarski skakalnici v Ihanu. "Kratek skok je bil to. najbrž tam okoli dva metra." pravi, potem pa je šlo vse dlje in dlje. Ker Gašper, sedaj član Smučarskega skakalnega kluba Mengeš, spada med najboljše slovenske mlade smučarske skakalce, sem ga povprašala o letošnji sezoni in njegovih pričakovanjih. Kateri so tvoji največji uspehi doslej? V pionirski kategoriji sem osvojil tri naslove državnih prvakov, trikrat sem bil drugi, večkrat tudi tretji. Med mladinci smo bili z ekipo Skakalnega kluba Triglav ekipni državni prvaki, kot mladinec sem bil tedaj drugi na državnem prvenstvu, redno pa sem se uvrščal med šest najboljših. Med člani sem se praviloma uvrščal med šest najboljših, imam pa tudi peto mesto na državnem prvenstvu na 120 m skakalnici v Planici in šesto mesto v smučarskih skokih na 90-metrski skakalnici. Kako si zadovoljen z letošnjo skakalno sezono? Letošnja sezona pomeni korak naprej. K temu je prispevala tudi menjava kluba. Poslal sem namreč član Smučarsko skakalnega kluba Mengeš, s katerim sem bistveno bolj zadi m >l jen, saj jc trenersko deli i in vzdušje v klubu zelo dobro. Na preglednih tekmah sem dosegal kar lepe uspehe, saj sem se praviloma uvrščal med najboljše, žal pa je vedno manjkal kakšen meter, da bi se uvrstil med tekmovalce, ki so se udeleževali evropskih tekem. Nastopil pa sem za pokal COCTE, kjer sem bil drugi - za vice mladinskim svetovnim prvakom Rokom Benkovič. Moj trenerje Aleš Selak, Koliko je tvoj osebni rekord? 176 metrov, toliko sem skočil v letu 2000, na plastični skakalhici pa 134 metre. Katera skakalnica ti najbolj leži? Trenutno je podrta, saj sem najraje skakal na 120 metrski skakalnici v Planici. Kaj pričakuješ v kratkem? Pričakujem, da bom z ekipo Smučarsko skakalnega kluba Mengeš, ki jo sestavljamo Rok Benkovič, Uroš Peterka, Franci Cerar in jaz uspešno nastopili na državnem ekipnem in prvenstvu posameznikov, ki bo letos na skakalnici v Ljubnem ob Savinji. (Zapišimo, da je ekipa SS kluba Mengeš osvojila četrto mesto). Te je kaj strah? Ja, včasih meje strah. Pravzaprav ne gre za strah, bolj za neprijeten i >bčutek, ki pa v hipu mine, ko se poženeš po skakalnici. Vendar ta občutek ni nikoli občutek strahu pred skakalnico. Kaj lahko še rečeš o smučarskih skokih? Smučarski skoki so ekstremni šport, s katerim se ne more ukvarjati prav vsak. Šport je zelo zanimiv, predvsem pa je poseben občutek, ko se poženeš čez skakalnico. Od tekmovalca zahteva polno pripravljenost, pri njem pa so kar pogoste tudi poškodbe, sam sem letos prav pred začetkom sezone sem odpravil poškodbo gležnja Ukvarjanje s tem športom zahteva tudi veliko finančnih sredstev in lahko rečem, da če ne bi bilo mami. ki mi vsestransko pomaga, potem ne bi šlo. Kaj je tvoj letošnji cilj? Na smučarskih poletih poleteti 200 metrov in se uvrstiti v b člansko reprezentanco. Srečno, Gašper ter naj bo200in še več! V. Vojska Luka Lenič ob velemojstrih Kožulu in Mikhalcshishinu. Na črno-bdih poljih • Na črno-belih poljih • Na črno-belih poljih • Na črno-belih poljih • Na črno-belih poljih • Tri medalje mladih domžalskih šahistov NI Obvestilo Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v Občini Domžale od 17.03. do 21.03.2003 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih ixlpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev nc sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli. akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi nc bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. SKP Prodnik Domžale JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d.o.o. Policija svetuje S o. 1.2003 je pričel veljati Zakon o javnih /hiranjih (Ur. list 59/2002), ki je na področje prijave javnih shodov in prireditev prinesel določene novosti. Javni shod ali javna prireditev jc vsako organizirano zbiranje ljudi na prostem ali v zaprtem prostoru, ki ima določenega organizatorja ter vnaprej določen program, udeležba pa je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur. Javni shod se organizira z namenom. izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena, javna prireditev se organizira / namenom izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti. lavni shod oz. javno prireditev mora organizator prijaviti pristojni policijski postaji (oddelku ali pisarni), na območju katere se organizira, in sicer shod najmanj 3 dni pred dnevom shoda, prireditev pa najmanj 5 dni pred dnevom prireditve. Če je za shod ali prireditev po zakonu potrebno dovoljenje, mora organizator oddati prošnjo na upravni enoti, na območju katere se organizira shod ali prireditev najmanj 7 dni pred dnevom shoda ali prireditve, če poseben zakon nc d< >loča drugače (za prireditev na cesti je rok za vložitev prošnje 30 dni. če na območju dveh ali več upravnih enot dovoljenje izdaja Ministrstvo za notranje zadeve. Shodi in prireditve, za katere je potrebno dovoljenje: - shodi in prireditve, če je organizator tujec oz. tuja pravna oseba (razen za tujec, ki imajo stalno ali začasno prcNvidiSče več kot eno leto: zanj veljajo isti pogoji, kot za državo RS) - shodi ali prireditve na cesti (prireditveni prostor prometna površina, ki je določena kot cesta) - prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve (prireditveni prostor na vodi. v vodi ali nad vodo, pa tudi ob vodi na vodnem in priobalnem zemljišču, razen na kopališčih med njegovim obratovanjem) - prireditve z zbiranjem živali (razstav, priložnostni živalski vrtovi, ocenjevanje in tekmovanje živali, cirkusi...) - mednarodne športne prireditve: 1. vse mednarodne športne prireditve po Zakonu o športu (Ur. 1.22/98 in 27/ 02), 2. mednarodna klubska tekmovanja, ki se odvijajo pod okriljem nx\lnarodnih ali nacionalnih pomožnih športnih zvez, 3. športne prireditve v kolektivnih in individualnih športnih panogah, na katerih stxlcluje vsaj ena tuja državna reprezentanca na uradnih ali prijateljskih tekmovanjih in srečanjih. - druga športna tekmovanja ali srečanja v kolektivnih ali individualnih športnih panogah, na katerih sodelujeta vsaj dve tuji ekipi ali kluba - članska tekmovanja v prvi državani ligi v kolektivnih športih - prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj - prireditve, na katerih se uporabljajo predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje (ognjemet...) - prireditve, na katerih se uporabljajo naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oz. premoženje: 1. uporaba vozil in motornih sani, 2. uporaba zrakoplovov, 3. uporaba naprav za zabavo (zabaviščni, parki). 4. uporaba drugih naprav, kot so začasni objekti (odri, tribune, kulise, šotori) stroji za prireditev posebej izdelane priprave, dvigala, vlečnice in drage naprave, ki obratujejo in lahko ob normalnem obratovanju oziroma rabi ali ob prirejeni rabi ogrozijo življenje in zdravje oz. premoženje, 5. prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev. Shodi in prireditve, kijih je potrebno prijaviti Shod »viroma prireditev, za katero ni potrebno dovoljenje, je treba pri javiti. Obveznosti prijave ni. če prireditev organizirajo: - gospodarske družbe ali samostojni podjetniki v okvira opravljanja svoje registrirane dejavnosti v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti, - državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva in druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnost i, - študenti, dijaki in učenci v mejah hišnega reda v šolskih prostorih. Kronika dogodkov za mesec januar 2003 na območju občine Domžale Policisti PP Domžale v mesecu januarju 2003 na območju občine Domžale beležimo naslednje varnostne pojave: Prometna varnost Obravnavali so 19 prometnih nesreč v katerih nastale materialna škoda, tri osebe pa so dobile lažje telesne poškodbe. Vzroki prometnih nesreč so: - nepravilna stran in smer vožnje -3x - prekratka varnostna razdalja -4x - neupoštevanje prometnega znaka - 3 x ■ neprav ilni premik z. vozilom -3x - neprimerna hitrost - 4 x Javna varnost Polististi so opravili 28 invervencij zaradi kršitve javnega reda in miru in sicer 11 v zasebnem prostoru in 17 na javnem kraju. Kriminaliteta Polististi so obravnavali 67 kaznivih dejanj med nijimi. - tatvine - 29 x - poškodovanje tuje stvari -12 x - vlomi v vozila-6x - tatvine vozil - 2 x (kolo in kolo z motorjem) - ogrožanje varnosti -10 X Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli veleli o nerazrešenih primerih oziroma ob pojavu sumljivih oseb naj informacije sporočijo na PP Domžale tel. št. 724-65-80 ali na anonimni brezplačni teleoln 080 1200. Policisti PP Domžale Dolžnosti organizatorja - Organizator mora shod ali prireditev organizirati tako, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev oz. dragih oseb oziroma premoženje, da nc bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje, -organizator mora določiti vodjo, Iti jc lahko oseba stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje - glede na značaj shoda ali prireditev in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostora zagotoviti roditeljsko službo - če poseben predpis za posamezne vrste prireditev postavlja tudi drage zahteve (zakon o varnosti cestnega prometa, zako o varstvu pred utopitvami..), mora organizator izpolniti tudi te zahteve, kar mora navesti v prijavi oziroma prošnji, prošnji za dovoljenje pa tudi predložiti morebitna dokazila - če se na slu xlu ali prireditvi < ipravljajo dejavnosti, kijih urejejo drugi predpisi, mora organizator izpolniti tudi pogoje, kijih za opravljanje dejavnosti določijo ti predpisi. Poleg navedenga mora organizator prijavi obvezno priložiti. - dokazilo, da je o shodu ali prireditvi, ki jo pripravlja, obveščena lokalna skupnost - občina (kopija dopisa, potrdilo o oddani pošiljki..) - soglasje lastnika ali upravljalca prireditvenega prostora (kopija najemne ali drage pogodbe ali pisno soglasje) - dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če bo uporabljal naprave, ki čezmerno povrzi ičajo hrup. kot ga določa Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list 45/95 in 66/96), če sc naprave uporabljajo na odprtem prostora. Dovoljenje izdaja Agencija RS za okolje in prostor. Prošnji za dovoljenje sc mora poleg zgoraj navedenih dokazil priložiti: - dovoljenje za omejitev prometa ali zaporo ceste, kjer je zaradi shoda ali prireditve potrebno omejiti ali prepovedati javni promet. - dokazilo o tehnični brezhibnosti naprav ali vami uporabi predmetov, čc sc rxxlo pri izvedbi uporabljale naprave ali predmeti, zaradi katerih jc lahko ogroženo življenje ali zdravje udeležencev oz. premoženje. - draga dokazila o vami izvedbi. Pogoji za nekatere najpogostejše dejavnosti na shodih in prireditvah, ki jih mora izpolniti organizator, so di >st( »pni na spletnem portalu c-upravc (http://euprava.gov.si.). Lokacijska informacija S 1.1.2003 sta na področju urejanja prostora in graditve objektov v veljavo stopila dva nova zakona. Zakon o urejanju prostora ter Zakon o graditvi objektov, ona objavljena v Uradnem listu RS številka 110 z dne 18.12.2002. Zakona se prilagajata zahtevam današnjega časa ter uvajata novosti, med katerimi so tudi določila, ki se nanašajo na namen in vsebino lokacijske informacije. Kaj je lokacijska informacija? Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku proti plačilu takse. K zahtevi za njeno izdajo jc potrebno navesti namen, zaradi katerega se lokacijska informacija potrebuje, parcelno številko zemljišča ter katastrsko občino, na območju katere zemljišče leži. Zaradi lažjega dela vas naprošamo, da vlogi priložite tudi kopijo katastrskega načrta 7. označenim zemljiščem. Vlogo za iltdajo lokacijske informacije občani lahko dvignejo na vložišču Občine Domžale na Ljubljanski d9 (soba 1). Kdaj potrebujemo lokacijsko informacijo ? Občinski upravni organ je dolžan vsakomur na zahtevo izdati lokacijsko informacijo. Lokacijsko informacijo se izdaja /a tri namene: za promet z zemljišči, za projektiranje objektov ter za gradnjo enostavnih objektov. Lokacijsko informacijo za promet /, zemljišči jc potrebno pridobiti, kadar poteka promet z nepremičninami v smislu prodaje, nakupa, menjave ali daritve. Vlagatelj s pridobljeno lokacijsko informacijo pridobi podatke o namenski rabi nepremičnine ter podatke o morebitnem dejstvu obstoja predkupne pravice občine. Lokacijsko informacijo za gradnjo cnosta v nega iibjckta je ncitrehnc> pridobiti pred začetkom gradnje enostavnega objekta. Enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki nc potrebuje posebnega statičnega in gradhcno-tehničncga preverjanja ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z. vplivi na okolje. Za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja da jc takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. V prehodnem obdobju mora biti velikost enostavnega objekta, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu z Odlokom o določitvi pomožnih objektov (Uradni vestnik občine Domžale Š1.6A) 1) ter Zakonom o graditvi objektov. Veljavna zakonodaja med enostavne objekte prišteva naslednje: Postavitev začasnih objektov; Začasni objekt je enostaven objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih malenalov. namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki sc postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja. Postavitev vadbenih objektov; Vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča /a /maje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim ste/e in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadi.šču in podobno pod pogojem, da se s taksnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti. Postavitev spominskega obeležja; .le konstrukcijsko enostaven kip. plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležilvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev. 1'ostavitev pomožnih objektov; Pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki POCIVAVSEK d.o.o. 1230 Domžale, Ljubljanska 119a, telefon 72 16 106 AKCIJA ELEKTROINSTALACIJSKI _ PP-Y 3 x 1,5 46 SIT PP-Y3 x2,5 78 SIT PP-Y 4 X 1,5 73 SIT PP-Y 5 X 1,5 85 SIT PP-Y4 x2,5 115 SIT PP-Y 5x2,5 135 SIT 2 do razprodaje zalog V trgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. do. 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova gozdarstva oziroma ribištva; Med take objekte po sedanjem občinskem odloku 0 določitvi pomožnih objektov na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št.6/011.sodijo npr.: - garaže /a osebna vozila do tlorisne velikosti 30 m-', - drvarnice, shrambe za or gradnjo: jc izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, /gradi nov objekt, s katerim se bistveno nc spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje di »sedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani Odstranitev objekta je izvedba del. s katerimi sc objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. Lokacijsko informacijo mora vlagatelj pridobiti tudi, kadar gre za spremembo rabe ali spremembo namembnosti. Sprememba rabe jc takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vcndiir sc /aradi nje nc spremeni velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembni isti. ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti /drugo, takšni dejavni isli podobno dejavnostjo. Zdeli, ki so vezana na spremembo rabe, se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, čc investitor pred začetkom del pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da jc takšna sprememba skladna / izvedbenim prostorskim aktom. Sprememba namembnosti jc izvedba del, ki nc predstavljajo gradnje in s katerimi sc tudi nc spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da sc z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico. Z deli. ki so v zvezi s spremembo namembnosti, sc lahko prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Alije potrebno pridobiti Lokacijsko informacijo tudi, kadar se na objektu izvajajo vzdrževalna dela? Z rednimi vzdrževalnimi deli in Investicijskimi vzdrževalnimi deli se lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brc/ pridobitve lokacijske informacije. Redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v Obvestilo Obveščamo vas, da vse informacije v zvezi z novim Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, številka 110/2002 in 8/ 2003-popravek) dobite na spletnih straneh (http://sigov2.sigov.si/ mop/) objektu, kot so: prcplcskanje. popravilo vrat, oken. zamenjava poda. zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno, ter s katerimi senc spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta. Investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil. gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se nc posega v konstrukcijo objekta in tudi nc spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in Oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave. Lokacijsko informacijo pa je potrebno pridobiti v primeru, da gre za investicijska vzdrževalna dela mu obstoječem objektu, ki je varovan s predpisi o kulturni dediščini ali na objektu, ki meji na javno površino (javna cesta, ulica, parkirišče, park.....)., s katerimi se ne spremeni zunanjosti objekta. Občina domzale V nacionalnem turističnem v prospektu Kras tudi Železna jama Kavno v letu, ki je pred nami, bo Železna jama praznovala 40 let turizma. Domžalsko-moravški osameli kras in z njim Železna jama se ne moreta kosati z največjimi turističnimi jamami matičnega Krasa v okolici Postojne. To pa ne pomeni, da Železne jame ni na zemljevidu turističnih jam v Sloveniji • V sredo, 12.2. sejc Uprava turističnih jam zbrala v Jamarskem domu na Gorjuši. Dogodek bi bil zelo dolgočasen, čc nc bi luč sveta ugledal prospekt Kras, ki predstavlja turistične jame in rudnike v Sloveniji. Vseh skupaj nas je sedaj že 24, kljub temu da sta redno vodenje opustili Ravenska in Rotovnikovajama. To je neprecenljiva škt Kla, ker sta ravno ti dve jami okrašeni zaragonitnimi kapniki in predstavljata izjemno redkost pri nas in v svetu. Lepote slovenskega Krasa so predstavljene na 32 barvnih straneh. Vse infonnacijcojamah in rudnikih so na 16 straneh v sredini. Tako je na skupno 4K straneh moč najti skoraj vse 0 jamah in turistični |>onudbi ob njih. Ta predstavitev Krasa bo v 3(XXX) izvodih romala na vse večje sejme po Evropi. Publikacija jc izdana v angleščini, nemščini, italijanščini in slovenščini. Domžalski jamarji upamo, da med vsemi lepimi jamami Slovenije /ele/j ta jama in jamarska zbirka nc bosta ostali neopaženi. Zato sc trudimo žc vseh štirideset let. Naši jamski vodniki poleg nedeljskih obiskov radi pospremijo v skrivnostni svet podzmeljatudi veliko šolskih otrok in drudih napovedanih skupin. Problemov z < irganizacijc > turizma nikoli nc zmanjka. Vedno se tki kaj storit i h ijc in tega sc zavedamo tudi domžalski jamarji. lež.kopa si |mlstavljaiiic>.da si Vlada Rc-puhlikc Slovenije ne utegne utrgali toliko časa, da bi Gospodarsko interesnemu združenju (GlZ)turisličiiih jam ptdclila naziv - Slovenije. Beseda Slovenija bo gotovo z vstopom v Evropsko zvezo preko kraških jam pridobila fta vel javi..lame so biseri, ki so nam dani, da jih gledamo in D izkazujemo. Trenutne > P( isti )jnskajama že beleži primerljiv obisk izpred osamosvojitvenih časov, kar pomeni 4(K).(XX)obiskovalcev letno. Upajmo, da nove gospodarske in |x >l ilične razmere pomenijo več turizma v Domžalah in okolici. Cc zaključim v duhu slamnikarstva, jc Domžalčanoiu najbolje kazalo, ko so bili šc gospodarsko in politično vezani na Evropo. Upam, da bo tudi ob ponovnem vstopu v na evropsko tržišče tako1 Aleš Stražar. . . ... V SPOMIN 1. marca letos je minilo eno leto, i nikar je za vedno zatisnil oči naš dragi FRANC MARINIC Ostajaš /. nami in v nas! Hvala vsem, ki sc ga spominjate. Vsi njegovi Vtgred spet pri.Ua bo na tvoj vrt in \><> vprašala, kje si li. sedla ho na rožna tla . hi zajokala, ker te ni. V SPOMIN 7. marca je minilo leto, odkar nas je zapustil STANKO PODBREZNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi V SPOMIN Ko so zadnji sončni žarki posijali visoko nad trzinskim hribovjem, je pred desetimi leti prenehalo biti srce plemenite žene, mami, babice, prababice, sestre in tete ANICE ZAVRSNIK iz Trzina Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo ohranili v lepem spominu in se za trenutek ustavite pri njenem grobu ter ji prižgete svečko. Vsi njeni ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče in ata JOŽE GRIL iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in hvala pevcem. Vsi njegovi ..... Tiho in za vedno jc zaspala naša draga teta Mir H FRANČIŠKA '. T* ...... ■ HABJAN Iskreno sc zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poli. Prisrčna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, zahvaljujemo pa sc tudi Zvezi borcev in Gasilskemu društvu STOB - DEPALA VAS. Vsi njeni Bila si plamen, ki nas grtjš, bila si lučka, ki nam sveti, ostajajo nam le spomini in žalost, ker te med nami ni. Breda M * |. ^ t "t* • V SPOMIN V nedeljo, 23. februarja, je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga žena. mamica, sestra in teta SILVA PEROVŠEK Vsem prav lepa hvala, ki se jc spominjate in prižgete sveče na njenem grobu. Vsi njeni Defa. skrb, ljubezen in trpljenje je izpolnilo tvoje Življenje. Na koncu so ti pošle muči in trudno zaprl si oči. Še vedno v naših srcih Živiš, čeprav v svojem preranem grobu spokojno spiš. V SPOMIN Petega marca mineva leto dni, odkar si odšel od nas dragi FRANC MAJDIC Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate z dobro mislijo ter mu prižigate svečke. Hvala Vsi njegovi ZAHVALA V enaindcvctdcsctcm letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in teta ANGELA GAMS s Količevega iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaSčanom, prijateljem, sodelavcem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče, i I vala Sindikatu Helios TBLUS, posebno obratu umetnih smol; dr. Mojci Zaje - Kraševcc za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri ga. Bojani Počivavšck, sodelavkam Comctta posebej ga. Irmi in ga. Stanki, RK Vir, g. župniku Slavku Judežu za obiske in lepo opravljen pogrebni obred, kranjskemu oktetu in trobentaču g. Andreju. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Vsi njeni Ker vemo, da si nekje... nismo nikoli Čisto sami. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in teta ZORKA VIDERGAR roj. Loboda s Skrjančevega Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo sc tudi dr. Hacetu in gospodu župniku Jarcu za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Oj kje sle mati zlata, kuko se loti mip<> vas. Oj, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz. ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta ROZALUA ERKLAVEC iz štude Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, s< isedom, znancem in vsem, ki ste jo v njeni onemoglosti obiskovali. Hvala g. župniku Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi, pogrebniku Vrbančiču in vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Pogačar-Zajc Mitjam iz Domžal in sestri Bojani za redno nego na domu. Vsi njeni Domžale, februar 2(X)3 ZAHVALA V cnaindevetdcscteni letu je tiho zaspala naša mama MARIJA PETERLIN roj. Krcmšak - Roščeva mama iz Preserrj Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, sokrajanom, prijateljem, kakor tudi Turističnemu društvu Jarše, za izkazano sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zaposlenim v Domu počitka Mengeš za ustrežljivo skrb za mamo v času njenega bivanja v domu. Zahvaljujemo sc g. župniku T. Dobrovoljcu in g, župniku J. Kvalemiku za opravljeni pogrebni obred. 11 vala organislki gc. Ireni in pevcem kvarteta Škrjanček. Hvala tudi g. Vinku in g. Andreju za izkazano pomoč na mamini zadnji poli. Vsi njeni si Kako je prazen dom. dvorišče, naše oko zaman te išče, , ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok Za vedno nam OStaJcL ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 56. letu starosti zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak FRANC BARLIC iz Mošenika Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in /naučeni za izrečena sožalja, sveče, denarne darove in svete maše. Iskrena hvala družinama Ciril j in Urankar, ki so nam stali ob strani v težkem trenutku, dežurni ekipi ZD Domžale, župniku Primožiču za lepo opravljen obred, pevskemu /bom Tincta Kosa. Juretu Močilnikarju za zaigrano tišino, podjetju Tosama in vsem, ki stje ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Človek ni na tem svetu doma. Doma umrljivegu telesa je zemlja, kije nas vseh mati. Dom neumrljivi' duše pa ji' V dolgi večnosti očetova hOia (Blateni A. M. SlomSek) ZAHVALA 13. februarja 2003 seje preselil v večnost dragi mož, ati, nono, tast, brat in stric MIROSLAV CUNJA iz Domžal, rojen v Ospu pri Črnem kalu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam stojite ob strani, saj nam je z vašo pomočjo in dobroto lažje. Hvala d( m ižalskemu župniku g. Tonetu Komparetu za duhovne obiske ob prvih petkih, za pogrebno bogoslužje. Neizmerno smo hvaležni dr. Tomažu Mušiču za njegovo nesebično pomoč in zdravniško oskrbo. Posebna zahvala pa tudi g. Konradu Vrbančiču za vsa tehnična opravila ob slovesu. Veliko spoštovanje ste pokojniku in nam naklonili vsi, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegt ivi zadnji poti. darovali za svete maše, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Spomini na skupno prehojeno pot nam dajejo moč, da bomo nadaljevali tam, kjer smo se morali ta trenutek ustaviti. Pogrešamo ga: žena Štefka, sin Franci, hčerki Marija in Bemardka ter zet Brane / družinami, sestre Irma, Danica in Zofija ter ostalo sorodstvo. Domžale, Dol pri Ljubljani, Socerb, Italija - februar 2003 —w- G OBJAVE stran DomUtUU homorni Ponija I« vas vabi na Koncert Domžalskega komornega zbora Domžale zborovodja Tomaž Pirnat in mešanega pevskega zbora pomlad iz Novega mesta zborovodja Fernando Mejias, ki bo v soboto, 8. marca 2003 ob 19.30 v Osnovni šoli Domžale. Vljudno vabljeni! Koledar prireditev za marec 2003 v Centru za mlade Predavanje: Preprečimo osteoporozo 13. marec ob 19.00 uri v Knjižnjici Domžale Predavali bosta dr. Maja Kozlevčar, spec. fiziaterinja in ga. Barbara Zmec. dipl. fizioterapevtka - specialistka. Torkovi umetniški večeri v Centru za mlade 11. marec ob 20.00 uri - pesniški večer: Urša Korošec Kreativne delavnice 20. marec - četrtek ob 13.00 uri Belokranjske pisanice - mentorica Magda Peklar 27. marec - četrtek ob 13.00 uri Pomladno aranžiranje - mentorica Ana Tomažič Delavnica bo v CZM, Ljubljanska 70. Obvezne prijave na tel:722- 66-00 Vabilo na ustvarjalne delavnice za mlade s posebnimi potrebami! Vsako sredo bodo ob 14.30, uri v CZM likovne delavnice za mlade s posebnimi potrebami. Ker se skupina že formira, so potrebne predhodne prijave do zasedbe mest na tel.: 722-66-(X). Mentorica Mateja Absec. Pomoč pri učnih težavah Vsak ponedeljek med 16.00 in 19.00 uro se lahko posvetujete s specialno pedagoginjo, ki bo pomagala najti poti iz težav. Za srečanje se dogovorite po tel.:722-66-00 ali osebno na CZM. Nadaljevaljni tečaj španščine Vsako nedeljo od 18.30, do 20.00 ure poteka v CZM nadaljevalni tečaj španščine pod vodstvom Katje Panjan. Skupina za samopomoč odvisnikom in njihovim svojcem, prijateljem Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro pod vodstvom Lili Jazbec. MONTAŽA IN PRODAJA OLJNIH G0RILCEV SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA ■1 Cravvford GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA. R0L0VRATA AVTOMATSKA VRATA Z DALJINSKIM ODPIRANJEM Testenova 69, 1234 Mengeš tel. 01 7230 270, fax: 01 7230 275 gsm: 031/070 684 178 e-mail: elshop@siol.net, www.elshop-sp.si _ S. ■ .J- ^ OPTIK fj/ Vi ^\ Martina K-S* V škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-a0-06 01/723-89-80 Predavanja na Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici v marcu 2003 Ljubitelje čebelarstva in narave obveščamo, da bomo v mesecu marcu 2(X)3 na Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici 8, pripravili predavanja na naslednje teme: 7. marca ob 17. uri - Milan Meglic Kakovost, trženje medu in predpisi 14. marca ob 17. uri - inž. Uroš Vidmar Primerjava čebelarjenja med AŽ in LR panji 21. marca ob 17. uri - Anton Tome Čebelji pridelki in uporaba le-teh v naši prehrani. Vstopnina za posamezno predavanje je 5(X) SIT. Plačali jo boste ob vstopu v dvorano ali na blagajni ČZS, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Čebelarska zveza Slovenije Medobčinsko društvo invalidov Domžale čestita vsem ob dnevu žena in materinskem dnevu ter vabi na tradicionalno srečanje invalidov, ki bo v soboto, 29. marca 2003 ob 10. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. Pripravili smo bogat kulturni program. Preživite prijetno soboto z nami! Društvo Ajda Podrečje 10 Vabi V torek, 18. marca 2003, ob 19. uri v Knjižnico Domžale na predavanje Obdelava vrta na Bio-dinamični način v spomladanskem času Predava ga. Fanči Perdih, ing. agronomije. Vabljeni! Javni sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale Obveščamo, da Revija Mentor razpisuje literarni natečaj za 25. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti z naslovom "Sosed tvojega brega", ki bo v Celju, od 9. do 11. maja 2003. Srečanje je namenjeno samo avtorjem, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, pišejo pa v svojem maternem jeziku. Avtorji morajo poslati svoje prispevke do 10. marca 2003, vse ostale podrobnejše informacije in prijavnice dobite na sedežu OI Domžale. V Uradnem listu RS (14.2.2003) in na domači strani JSKD (www.jskd.si) je objavljen javni projektni poziv za izbor kulturnih projektov na področjih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo v letu 2003 financiral javni sklad RS za kulturne dejavnosti iz proračuna, namenjenega za kulturo. Poziv bo odprt do 31.3.2003 oz. do porabe sredstev. tudentski ervis Oh, spet ta dohodnina 31. marec se približuje in z njim tudi dan, ko bo treba oddati dohodninsko napoved. Znan je že tudi letni neobdavčeni limit za delo preko študentskih servisov za leto 2002, ki znaša 1.600.965 SIT. Katere so poglavitne informacije, kijih mora vedeti dijak oziroma študent, ki si del svoje žepnine pridno zasluži / delom preko e-Študentskcga Servisa? Vsi naši člani so žc prejeli obvestilo s podatki 0 njihovih zaslužkih za preteklo leto 2002. Če dela opravljajo preko različnih študentskih servisov morajo zaslužke sešteti. In če skupni znesek zaslužkov za delo preko študentskih servisov ne znaša več kot 1.440.868 SIT, jim davčne napovedi ni treba oddati. Če jc letni zaslužek večji od navedenega limita mora dijak ali studeni davčno napoved od man j prijetnih opravil. Zato na e-Studcntskem Servisu tudi letos vsem svojim članom v času oddaje dohodninske napovedi svetujemo na brezplačni telefonski številki 080 12 04. Vsak dan od 9. do 15. ure lahko naše svetovalce vprašate: - o višini letnega limita, - do kdaj je davčno napoved treba oddati, - kaj so normirani stroški, - kako pravilno izpolniti dohodninski obrazec ter vprašate o vseh nejasnostih pri oddaji dohodninske napovedi. Vse informacije so na v< »Ijo tudi na našem spletnem naslovu www.studentski-scrvis.com. e-Študentski Servis Domžale Ljubljana, Domžale, Kamnik, Litija, Zagorje, Sevnica Plesna šola Miki vabi odrasle Ste tudi vi kdaj pomislili, da rabite malo rekreacije? Pa ste pomislili, da bi to lahko bil ples? Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika, je druženje. Lahko vzbudi veliko smeha in vesela, največkrat se dotakne odnosov med plesalcema, med ljudmi. I^judje smo dandanes preveč zaposleni in utrujeni in pozabljamo nase, na svoje zdravje, na zabavo in prijatelje,... Zato vam mi ponujamo ples, kot razvedrilo in rekreacijo. Plesna šola Miki že desedetje izvaja tečaje družabnih plesov za odrasle, ki potekajo ob večernih urah. Tečaji potekajo v Kulturnem domu na Viru. Na zabavnih in sproščenih srečanjih, enkrat tedensko po 90 minut, se naučimo osnov latinsko ameriških in standardnih plesov in jih v nadaljevalnih stopnjah dopolnimo in nadgradimo. V prvi (začetni) stopnji zaplešemo v ritmih angleškega in dunajskega valčka, fokstrota, bluesa, disco hustla, ča-ča-ča, jiva, polke in merengue. V začetni tečaj vas vabimo v četrtek, 13. marca ob 21. uri, potekajo pa že ob nedeljah ob 19. in 20.30. uri. V drugi stopnji dodamo še sambo in tango in dopolnimo koreografije. Nadaljevalna stopnja se bo pričela v petek, 14. marca ob 21. uri, potekajo pa že tečaji ob torkih in sredah. INDIVIDUALNE URE so primerne za tiste, ki se želijo hitro naučiti določenih plesnih korakov. Seveda nismo pozabili tudi na SENIORJE. Vam ponujamo posebej prilagojen tečaj družabnih plesov. S tečajem bomo pričeli v nedeljo, 15. marca ob 19. uri. V soboto, 22. marca ob 2().uri pa vabimo vse, ki radi plešete, na PLESNI VEČER ob živi glasbi. Seveda pa nimamo vsj enakih želja in potreb. Če želite zase več in bolj naporen plesni trening, se lahko pridružite HIP HOP-u ZA ODRASLE, ki poteka vsak ponedeljek od 20.15 -21.30. ure. Mikijevci VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cesta talcev 10 1230 Domžale Na podlagi I. točke 45. ČL zakona o veterinarstvu, v izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni, v letu 2003, (Ur. list RS, št. 7/23.01.2003) v pravilniku o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenji živali v letu 2003 po 26. čl., se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v občini Domžale. Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini Dne: sreda 12.03.2003 08.30-09.15 Dragomelj 09.30- 10.00 PSata 10.15 - 11.15 Selo pri Ihanu 11.30- 12.30 Ihan 12.45- 13.15 Prelog Dne: četrtek 13.03.2003 08.30 - 09.00 Nožice 09.15 - 09.45 Homec 10.00- 10.45 Preserje 11.00- 12.00 Radomlje 12.30- 13.15 Rova 13.30-14.45 Jarše Dne: petek 14.03.2003 08.30 - 09.30 Vir 10.15 - 10.45 Količevo 11.00- 11.30 Češenik 12.00- 13.30 Dob 14.00 - 14.30 Žeje - Sv. Trojica Dne: sobota 15.03.2003 08.15 -09.00 Krtina 09.15 - 10.00 Zalog pod Sv. Trojico 10.30- 12.00 Domžale 12.30- 13.15 Studa 13.30- 14.15 Depalavas pri Lukan Dragomelj pri Luku Mivšek, Pšata 25 pri Mihaeli Flerin, Selo pri Gasilskem domu pri Francu Bitenc, Prelog 4 pri Jakobu Grašič, Gostičeva 28 pri Gasilskem domu pri Alojzu Čemivec, Kamniška 36 pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu pri Gasilskem domu pri Krajevni skupnosti pri Centru požarne varnosti pri Janezu Gaberšck pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu pri Simon Francu, Krtina 37 pri Kepec Vinku, Zalog 5 Veterinarski dom Domžale, Cesta talcev 10 pri Kosu, Sudljanska 12 pri Pavovcu, Depala vas 16 Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih v rednem cepljenju. Dne: sreda 19.03.2003 14.00 Krtina 14.30 Prelog p. Ihanu 15.00 Ihan Dne: četrtek 20.03.2003 14.00 Nožice 14.30 Homec 15.00 Rova 15.30 Radomlje 15.30 Selo p. Ihanu I6.(X) Pšata 16.30 Dragomelj 16.00 Količevo 16.30 Dob 17.00 Jarše 17.30 Domžale Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov. Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Posameznoo cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik od 07.(X) - 11 .(X) in 17.00 - 18.00, ter v sobotah od 07.(X) - 09.00. stran 2 1 OBJAVE Povabilo Pomladansko urejanje okolja Marca in aprila bomo ponovno izvajali projekt POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA, ki ga koordinira Turistična zveza Slovenije, pokrovitelj je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS, organiziramo pa ga tudi v Občini Domžale. Namen vseslovenske spomladanske akcije je urejati okolje, da bo privlačno tako za prebivalce kotla obiskovalce Slovenije, prispevati k ozaveščanju in s tem tudi h kakovosti življenja. Dejavnosti, ki so obenem tudi uvod v projekt MOJA DEŽELA -LEPA IN GOSTOLJUBNA, so usmerjene v urejanje bivalnega okolja, podeželja, nabrežij potokov, jezer, rek in morja, gozdnega prostora, okolice prometnih poli. V projekt se vključuje tudi naša občina, zato vabimo, da skupaj organiziramo akcije in z njimi prispevamo k urejenemu, čistemu in prijaznemu okolju, z aktivno vlogo posameznika pa vzposta-vimo tudi odgovornejši odnos do narave, neposrednega človekovega okolja in nenazadnje tudi do turizma oziroma turistične dejavnosti in razvoja. S tem bomo prispevali tudi k obeleževanju leta 2003 kot mednarodnega leta celinskih voda ter Svetovnega dneva voda (22. marec) in Svetovnega dne zemlje (22. april). Občina Domžale FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Mlinska 5/A, Sr. Jarše pri Domžalah naročanje 01 721 60 12 KO SE PREBUJA POMLAD g« JE ČAS ZA pri TOSAMI AheljsiJsii ponudba *a program VRT 16% popusta i od £L niaroa 'Au & apriJsi Nudimo vam tudi dober nakup ostalih izdelkov. Ponedeljek petek: 8-10 Sobota 8-12 Tel: 01 721 43 85 Vir, --!jfer Šaranovičeva cesta 35 rn r-v-n/o r\ nn r\ 1230 Domžale, www.tosama.si ^j? U (S^ZAVJl^AA pomlad Metalko! • velika izbira črne metalurgije (možen razrez) • električno ročno orodje Iskra in Black & Decker • poštni nabiralniki • električni bojlerji • WC kotlički • wc deske Kan • kmetijsko orodje kot vedno, tudi Mošnjo pomlad pričakujmo o dmihi 9 ugodnimi cenami in popusti na določene artikle. Vrepričajte te ob otisku. Kulturno društvo Groblje Vabi 22. marca 2003 ob 20. uri v Kulturni dom Groblje na premiero Molierove komedije IZSILJENA ŽENITE V Hkrati vabimo na plesne tečaje standardnih plesov. Informacije 040 704 497. Dobrodošli Kulturno društvo Jože G o stič Homec 4. Gostičevi dnevi petek, 14. marec ob 1930 Opera SNG Ljubljana GALA KONCERT OPERNIH ARIJ SOLISTOV OPERE IN BALETA SNG LJUBLJANA TER OPERE HNK ZAGREB ob spremljavi orkestra SNG Opera in balet Ljubljana Vstopnice lahko dobite tudi v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm 041 641 446 Vse za vaš avto dobite v SIMAXU NOVO SIMfiX Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel 01 831 17 96, faks 01 831 17 89 SIMfiX Domžal« TRGOVINA - VULKANIZERSTVO SERVIS VOZIL in 6VTOMEHflNIKfl Masljeva 11,1230 Domžale tel 01 724 16 56, fpks,Q1 724 26 91 MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV • akumulatorji • filtri • olja • zav. sistemi • izpušni lonci • deli podvozja • prtljažniki veliko dodatne opreme za vsa vozila • jermeni • avtokozmetika V Domžalah na Ljubljanski cesti 70 pred stavbo, v kateri med drugim domujejo tudi politične stranke, je bila pred kratkim postavi jena tabla z napisi "stanovalcev" omenjene stavbe. AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. KERSNIKOVA 12, DOMŽALE Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 PRIREDITEV Karavana Micra S.marec BTC Ljub^ana, CITV PARK od 11-ih do 13ih €> m * O. v* STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek VABI. Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Domžale Ljubljanska 63 tel: 01 729 53 20 METALKA TRGOVINA Oglaševalska agencija IR IMAGE Trženje glasila SLAMNIK IR image d.o.o. Podgorje 61 b 1241 Kamnik ■Er+386 1 83 10 790 +386 1 83 14 002 ir.image@siol.net www.ir-image.si »J < > < o O "full service" Oglaševalska agencija IR IMAGE Lokalno trženje: trženje glasila SLAMNIK IR image d.o.o. Podgorje 61 b 1241 Kamnik ^+386 1 83 10 790 i+386 1 83 14 002 ir.image@siol.net www.ir-image.si AVTOKLEPARSTVO Vam nudi popravila vseh vrst osebnih vozil Partizanska 10/a, 1230 Domžale Telefon: 01 721 41 22 OBJAVE stran LIPOVSEK OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA IN PODIRANJE VISOKIH DREVES VKULTIVIRANEHOKOUU GSM: 040209 433 mootmnoftcmm d.o.o. Radomlje trgovina JURCEK trgovina VRT Stranska 9, Domžale tel/faks 01 72 10 186 Ljubljanska 67, Domžale tel 01 72 42 455 OPTIKA BRIGAM Bukovčeva 311 Vir pri Domžalah, 01 /7211 -890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled »\e - veliko izbiro okvirjev ° ^ - kakovostnih stekel ^to0*-0*0^* - sončnih očal ^,ec fc Delovni čas od 8. do 19, ure, sobota zaprto _ Obe trgovini sta dobro založeni s semeni vrtnin in cvetlic, čebulnicami, substrati, gnojili in , rastlinskim materialom.Se prav i posebno vas vabimo na nakup i SEMENSKEGA KROMPIRJA in 1 prvo nabavo sredstev za varstvo sadnega in okrasnega drevja. Vaš vrt tudi zasadimo in oskrbujemo. Ur"." L NOVOST: Prodaja okoreninjenih potaknjencev balkonskega cvetja i 1 i Odprto vsak dan od 8.oo do 19.oo, sobota od 8.oo do 13.oo TrU ®@ MIh Terčelj-Dckleva Mateja s.p. refleksoterapevt REFLEKSOTERAPIJA Bernikova 14 1230 Domžale MASAŽA tel.:01-721 64 33 mob.:041 33 84 63 Robert GORJUP s.p.i NOVO AVTOMEHANIK ČIŠČENJE VBRIZGOVALNEGA SISTEMA BREZ DEMONTAŽE! POSKRBIMO ŽE SEDAJ, DA SE BOMO VESELILI NAŠEGA VRTA ■ Vir, Ko liska 18 tel.: 01 721 22 94, GSM 041 J 517-708 fmadentvo - izdelava notranjih dekorativnih ometov: - izdelava toplotnih fasad • marmorin po sistemu jubizol • jager mozaik - barvanje fasade • grobe strukture - ostala slikopleskarska dela Šubljeva6, 1230 Domžale tel.: 01/724 84 59 fax: 01/724 84 60 GSM: 041/637-210 PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE ČESTITAMO VAM OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM PRAZNIKU Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Računovodski servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1, 1230 Domžale 01/721 30 18 P PLINIFIKACIJA OBČINE DOMŽALE Kot koncesionar po koncesijski pogodbi o izvajanju gospodarske javne službe" oskrbe z zemeljskim plinom v občini Domžale vas obveščamo: dežurno službo na območju občine Domžale izvaja podjetje HIPIS d.o.o. Zaloška 161, 1000 Ljubljana V primeru nujnih posegov na plinovodnem omrežju pokličite dežurno številko 040 679 344 V drugi polovici meseca marca 2003 bomo v Domžalah odprli INFORMACIJSKO PISARNO, ki bo na: Ljubljanski 36, Domžale, tel.: 724 25 66, 724 25 67 Odprta bo trikrat tedensko: ob ponedeljkih in sredah: od 15.00 do 17.00 ure ter petkih: od 9.00 do 12.00 ure. V informacijski pisarni boste dobili informacije o tehničnih, komercialnih, finančnih in upravnih pogojih za priključitev na plinovodno omrežje. Banka DOMŽALE vam v sodelovanju s podjetjem PETROL nudi ugodne kredite, s katerimi boste lahko pokrili stroške povračila za izvedbo hišnih priključkov in stroške izvedbe notranje plinske napeljave. Dodatne informacije v zvezi s plinifikacijo lahko dobite pri: PETROL PLIN, d.o.o. Dunajska 50, 1527 Ljubljana Dežurna št.: 031 348 88 Tel.: 01/47 14 543, Fax: 01/47 14 400, E-mail: plin@petrol.si PETROL PLIN PETROL Adriatic dvakrat nagrajuje! Marec je mesec Adriaticovih pomladnih ugodnosti. Za svoje zavarovance je pripravil kar dve presenečenji. Sodelujete lahko v nagradni igri, čaka vas 10 praktičnih nagrad. Odgovor na vprašanje pošljite na dopisnici na naslov: Adriatic Domžale, Ljubljanska cesta 90, _s pripisom »Za nagradno igro«. _ Ste vedeli, da Adriatic ob sklenitvi kasko zavarovanja zavarovancem podari brezplačno članstvo v AMZS? DA NE In še več. Adriatic bo v marcu ponudil še posebej ugodna zavarovanja premoženja, obiskal bo svoje zavarovance, jim pripravil brezplačne informativne izračune ter jim ob sklenitvi novega imovinskega zavarovanja podaril 5% popust. Zato ne pozabite. Ob sklenitvi požarnega, stanovanjskega, vlomskega, strojelomnega zavarovanja in zavarovanja civilne odgovornosti predložite tale kupon. Za vsa dodatna pojasnila in informacije so vam na voljo no tel.št. 724 04 10. Popust s kuponom lahko uveljavljate do 31. 3. 2003 5 % POPUST ZA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA Adriatic zavarovalna dražba d.d. Adriatic Domicile, Ljubljansko cesta 90, tel. 724 04 10 ■M—fc* III .......11111 s"m'is Servis, originalni Prenova lo, Dcmi0,e ^ W™l ^ Tel.: 01/724 21 07, 01/721 94 70 breZplflUKI dOStOVd PESTRA PONUDBA kuhinjskih nap in pomivalnih korit Prodaja izdelkov - . gorenje RENAULT @0b o K \yiOzi mM/m §QU Slika je simbolna RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ura SERVIS: od 8. do 17. ura SOBOTA: od 8. do 13. ura Prodaja vodi: 01/M 27 111 041/648166 Servis: 01/56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Hk: 01/5627444 mali oglasi ♦ mali oglasi ♦ mali oglasi stran potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/ 722 72 33 delavnica 01/722 78 94 REKLAMNI NAPISI POSLIKAVE IZLOŽB, VOZIL, TRANSPARENTOV TABEL, TERENSKA MONTAŽA. SERIJE NALEPK. . SLO 0«%»^ V**A REKLAM* ŠTAMPIUKE PROMOCIJSKI ARTIKLI GSM:041/606 509 www.avtocerite O.O. PODJETJE ZA GEODETSKE MERITVE Sprejemamo naročila za geodetske storitve PISARNE Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Ljubljana Pot k sejmišču 30,1231 Črnuče, tel. 01 563 14 92 Kdor prej pride, prej pelje! PI g| i k 1 ^Rr~ 11 jI ril ^ m m. I I k ^mL .X.. J ^/Ž«* že od 1.402.138 SIT ELANTRA že od 2.327.208 SIT že od 1.619.161 SIT MATRIX že od 2.753.126 SIT ♦ KREDIT IVA POLOŽNICE ♦ STARO ZA IMOVI) ♦ nArvjrrvi kredit kredit do ya mesecev New Swing na cesti CVETLIČARNA f Stanka PRAŠNIKAR se priporočamo delovni Čas: od ponedeljka do petka od 800 do 19°" sobota od 800 do 1 300in od15°° do 1800 ul. 7. avgusta 29a, 1233 Dob, tel. 721 43 33, GSM 040 209 067 Ro)jla - apartma za 4 osebe, 200 m od smučišča txldam. Pokličite 041 /844-557,01 /72-14-309 Manjšo sobo, opremljeno ali ne, s souporabo kopalnice, išče urejen upokojenec, nekadilec. Ponudbe ŽEJE gsm040/620-933 Upokojenca najameta manjšo brunarico ali del starejše hiše z nekaj zemlje za vrtiček v okolici Domžal. Tel: 031/472-185 Varstvo za otroke nudim na svojem domu. Tel: 72-12-535,041/502-354 Boks za konja na ekološki kmetiji oddam. Tel: 041/365-618 Urmar d.o.o. - strojni ometi, notranjih sten in stropov, hitro po ugodni ceni. Tel: 832-71-90,041/642-097 Instruiram matematiko, fiziko in osnovne elektrotehnike. Tel: 7238-157,041/322-571 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9 do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01/7227-897 Poceni prodam starinsko omaro (kredenco, masivni les, starost 80 let) in šivalni stroj Bagat Jadranka (starost 30 let). Tel.: 01/7231-785 Popolnoma nova hladilnik in TV ter sadike vinske trte ugodno prodam. Kličite: 721-12-61 (Ložar) Iščemo gozdnega delavca. Delo je na območju Kamnika in Domžal. Ce imate veselje do dela v gozdu, pokličite na tel.: 01/241-02-20. AR d.O.O. Podjetje za geodetske storitve ureditve mej sprememba vrste rabe delitve parcel tehnična geodezija Ljubljanska c. 32, Domžale Tel. 01 724 80 12, GSM 031 634 027, E-pošta: armarjan@volja.net ze od 2.293.239 SIT h^urori Obrtniška 8. Domžale PRODAJA: telefon: 01 72 16 221 SERVIS: tel./fax: 01 72 15 666 'K mg K/IRcD »mm Ml o In CD @ O INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina. Kamnika in Vodic O •mm Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: fW-?2-30-986, 72-30-987 Fax 01/72-38-015 VRTNARSTVO in CVETLIČARSTVO • OKRASNE BALKONSKE RASTLINE • ENOLETNICE IN TRAJNICE • SOBNE RASTLINE • SADIKE ZELENJAVE • ARANŽIRANJE • SEMENA, LONCI, ' KORITA, ZEMLJA, GNOJILA.. IZDELOVANJE ŠOPKOV IN ARANŽMAJEV ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI DELOVNI ČAS: PON - SOB 7.30 -19.00 Šolska ulica 14, Domžale (Rodica), tel. 01 72 92 114, GSM 041 741 723 AstraChemo TEHNIČNA TRGOVINA barve, lepila mešalnica barv delovna zaščita tehnična guma in plastika kovinska galanterija ročno in električno orodje Prodajni center AstraChemo, Kamniška cesta 22, Zgornje Jarše delovni čas od 7.30 do 19.00 in v soboto od 8.00 do 19.00. telefon 01 729 52 56 orodje za vrt kopalniška oprema elektromateria! in svetila rezani les, laminati stenske obloge gospodinjski pripomočki Naredi sam, po nasvet in material pa pridi k nam! Keramični umivalnik, širina: 57 cm, bele barve JUP0L, bela notranja barva, 151 Svetila B0NALUX in EGL0 [svetila Podložen brezrokavnik IZ poliestra in bombaža. Akumulatorski vijačnik, 9024B VMOIMAST role in plošče 10% gotovinski na'celoten proRrain STALNE AKCIJSKE CENE - UGODNOSTI ZA UPOKOJENCE 1., 2. in 3. DAN V MESECU i OTELO H LU E L L fl E 5 5 CEDTER MED NAJVEČJIMI IN NAJSODOBNEJŠIMI VVELLNESS CENTRI V SLOVENIJI Breznikova 17,1230 Domžale, Slovenija tel.: (01) 729 27 27, www.clark.si/otelo, otelo@ciark.si EE CJ1 IX) >rvi 1D0D SIT POPUSTA za storitve kozmetike nad 3000 SIT 20% POPUSTA za sončni studio Otelo >CX3 UT3 Boni se ne seštevajo in jih ni mogoče vnovčiti pri ostalih storitvah VVellness centra Otelo. Chantal- elegantno in modno PRAVO USNJE N OV AKO L E KC1J A OBLAČIL .; ... ■■ ....... IN OBUTVE POMLAD/POLETJE h$r**iLu T md^iiii^ii ŽE V TRGOVINAH VELE H, CONFORT - UDOBNO PRAVO USNJE ILLUNE - UDOBNO IN ŠPORTNO PRAVO USNJE VABLJENI na TRADICIONALNO MODNO REVIJO V SREDO, 26. MARCA OB 1 9.30 URI v Hali komunalnega centra v Domžalah. Gostja večera bo NUŠA DERENDA. VELE prijeten nakup od 7.3. do 9.3.2003 v vseh živilskih prodajalnah in diskontih Vele Mesni polpeti Meso Kamnik Mlečna čokolada Milka 300 g + 100 g gratis cena za kg 449,- Kmečki rezanci 500 g Kivi vino Renski Rizling 859,- Minister za zdravje opozarja: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU. cena za kg ^y £ £ prijeten nakup