Štev. 10. / V Mariboru, 25. maja 1888.__IX. tečaj.
»Sflll"
Ust za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto S gl<l., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. --Na anoniine dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Iteiserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. 0 poočitovanju pri računstvu. — Marka Fabija Kvintiljana govorniški pouk. — Botanični listi. — Književno poročilo. — Dopisi. — Bazne stvari. — Natečaji.
0 poočitovanju pri računstvu.
(Spisal prof. L. Lavtar.)
(Dalje.)
Z vsemi navedenimi in drugimi, meni znanimi poočitovali skušajo višjo jednoto predočiti ali z nedeljivo celoto, na kateri so njeni deli zaznačeni ali pa tudi ne, ali z deljivo celoto, na kateri se deli ne ločijo jasno, ali z vrsto, v kateri so deli gibljivi .ali ne. Več višjih jednot predočujejo s tem, da višjo jednoto večkrat v vrsti drugih jednot nastavijo. — Krancke se temu ogne s tem, da previdi znak višje jednote s številno podobo, za 5 desetič n. pr. naredi na kvadrat številno podobo za 5 — ali se vrste višje jednote jedno pod drugo in ne jedna zraven druge kakor jediilice.
Nobeno teh poočitoval vendar ne zadostuje svoji nalogi. Otroku poočitu-jemo vnenjo, da vidi tudi v duhu množino kot jednoto in narobe jednoto kot množino. Iz 10 računikov mora postati celota; na mojem računilu postane iz 10 koleščekov 1 desetični cilinder, iz 10 jedinic 1 desetica, kar otrok še bolj živo vidi na masivnih cilindrih, pridjanih aparatu; iz 1 defjetičnega cilindra (jedne desetice) dobimo spet 10 koleščekov (10 jedinic), ako jih razmaknemo. Tega ne dosežemo ne s škarniceljui, ne s Tillich-ovimi prismami, ne z Denzel-novo lestvo — z njimi pač ne moremo ničesa izvrševati; ( — tega tudi no dosežemo s krogljami v vrstah, kakor na ruskem stroju. Pred učenčevimi očmi se mora zdaj 10 računikov po vrsti, zdaj ena desetica pokazati. Otrok mora na telesnih poočitovalih dušno razvideti, da se 10 loči od J desetice.
Enake opomnje veljajo tudi za vaje kakor: 28 = 2 des. 3 ed. in narobe 2 des. 3 e_d. = 23. Teh vaj z navedenimi poočitovali ni mogoče predočiti; ruski stroj je pri tem otrpnjen, na njem je 23 tisto, kakor 2 des. 3 ed.; z metričnim računilom pa se more vsa vršitev tudi pokazati. In kako je taka predočba potrebna, nam potrjuje skušnja; kaj je višja jednota, otrok zelo težko razvidi.
Kako navedena poočitovala osnovnemu pogoju, da morajo računiki v eni vrsti biti, zadostujejo, hitro spoznamo. Denzel-nova lestva bi bila prav porabljiva, ko bi ne bila mrtva, ž njo se ne more operirati. O ruskem stroju in njegovih potomcih ni treba besede ne ziniti.
Oglejmo si drugo glavno vprašanje, kako je seštevanje, odštevanje, množenje, delitev in merjenje poočitovati- Tu so res Wullner-jeve besede na mestu,
10
s katerimi primerja metodo matematike z metodo prirodnih vednosti. On piše: „Wenn man das Studium der mathematischen Wissenschaften beginnt, so ge-niigen einige Grundsiitze, aus denen man durch zwingende Folge logischer Schliisse Folgerungen zieht, ebenso sicher als jene Grundsatze selbst; diese Wissenschaften sind aus Begriffen zusammengesetzt, welehe nur den Gesetzen des Denkens untenvorfen sind. Anders jedoeh in dem Studium der physi-schen We]t. Wir konuen dort nicht von Grundsiitzen ausgehen, vvelche unser Verstand uns angibt und aus diesen die Kenntniss der Natur a priori con-struieren. Die Natur steht uns gegentiber als ein zusammengesetzter Mechanis-mus, dessen Triebkraft uns unbekannt ist, unsere Aufgabe besteht darin, diesen Mechanismus anseinander zu legen und die denselben treibenden Naturkriifte zu entdecken. Der einzige Weg, der uns zum Ziele fiihrt, ist die Beobachtung der sich uns darbietenden Naturerscbeinungen. . . .". Kar Wiillner o matematičnih vednostih piše, velja tudi za računstvo, ki je del onih vednosti. Iz malo osnovnih resnic, iz malo pojmev sklepa vse drugo. Te osnovne resnice, te pojme moramo učencu najpred jasno predočiti, da je sposoben vse drugo sam z lastnim dušnim dejanjem iskati.
Pred vsem mora učenec števila razvideti; kako se to doseže, sledi iz prejšnjega. Na podlagi poočitovanja si mora številno vrsto dušno prisvojiti, mora šteti znati.
Ako hoče n. pr. poiskati, koliko je 5+3, mora le od 5 za 3 naprej šteti. Enako izvršuje se vsako drugo seštevanje enoštevilčnih števil. Kedar smo torej otroku na podlagi vnenje predočbe dopovedali, da se seštevanje dveh osnovnih števil izvršuje, ako se naprej šteje, naredili smo se sposobnega, da sešteva sam katerikoli osnovni števili. V čem pa obstoji pri tem dušno dejanje? Naprej se šteje, naprej se stopa v številni vrsti, številna vrsta se podaljša. Nalogo 8 + 3 izvršimo, ako od 8 za 3 dalje štejemo, za 3 v isti meri dalje stopamo. Prehod v drugo desetico nareja otroku mnogo preglavice; treba ga je poočitovati, pa kako? 10 računikov si mislimo kot celoto, katera se nam vidi v duhu kot neka meglena množina, 11. računik pristopi k tej in sicer v tisto vrsto zraven ne pa pod desetico, kakor se to poočiluje na ruskem stroju.
Ruski stroj in vsi tak osni aparati ne prevajajo v tem slučaju na notranji vzor, nasprotno oni ta vzor motijo, podirajo.
In kdo hoče trditi, da otrok ne loči desetič na mojem aparatu, katere imajo na desetem koleščeku rdeče znamnje in med seboj znaten prostor?
Resultat za 30 + 20 n. pr. bi se dal tudi poiskati, ako bi šteli od 30 za 20 naprej; tega bi vendar duh ne prezrl več, on si skuša operacijo pri proste j o narediti. On šteje od 3 des. za 2 des. in sicer zmerom v isti vrsti dalje za 40 + 23 n. pr. šteje od 4 desetič najprej za 2 desetici in potem za 3 jedinice in sicer zmerom v isti vrsti dalje. Tudi v teh primerih ruski stroj ne vzbuja notranjega vzora, nasprotno — moti, podira ga.
Vse seštevanje naslanja se na takozvani „eden in eden" in razne stopnje seštevanja 5 + 3, 23 + 8, 40 + 20, 40 + 23 itd. sledeče na prejšnje. Ako torej hočemo, da duh otroški na višjih stopnjah seštevanja samostojno postopati more, ne zadostuje, ako otrok prejšnje stopnje samo razume, mora si jih mehanično urno prisvojiti.
Potem je na poznejih stopnjah telesno poočitovanje nepotrebno, da celo oviravno. Skušnja uči, da otrok seštevanje 43 + 32 n. pr. popolnoma dušno prezre, ni ga mu treba poočitovati.
Enaka razmera med vnenjo in notranjo predočbo velja tudi za druge operacije. Važno je torej, da učitelj ve, kedaj ima z vnenjim poočitovanjem prenehati ter se naslanjati samo na notranjo vzornost pri otrokih.
Ne morem si kaj, da še enkrat govorim o številnih podobah, katere so naravno metodo spravile ob ceno. Kako se uči na njih seštevanje?
Številno podobo razdele na njene dele n. pr. za število 5 na 3 in 2, iz česar se otroci uee, da je 5 = 3 + 2 ali narobe 3 + 2 = 5. Ali opravičuje to postopanje posebnost človeškega duha? Ne, nikdar ne. Na podlagi telesne pre-dočbe si otroci ta resultat le zapomnijo, odpovemo se pa najboljši podpori za spomin, t. j. štenju, ki je svojost našega duha in česar se nazadnje vendar le posluževati moramo. Le na podlagi štenja seštevamo s prepričanjem, seštevamo po dušnih zakonih in le na tej podlagi izobražujemo učenca formalno. Pa naj to zadosti, kdor zdaj ni prepričan o važnosti številne vrste, o važnosti štenja, ta ne mara sploh tega prepričanja. Pa tudi za njega pride čas, da bode popustil igrače s številnimi podobami, katere imajo čudežno moč za formalno izobraževanje, kakor trdijo nekateri pedagogi, v resnici pa le vse računstvo uduševajo, računske zakone, najvažnejo podporo za spomin, motijo; tudi on bo svoje pedagogično prekucavanje popustil in na svojo pedagogično zastavo urno štenje kot prvi pogoj dobrega računanja napisal.
Kar sem o seštevanju izrekel, velja tudi za odštevanje. Tudi ono se naslanja na štenje, samo da se šteje nazaj in ne naprej. Odštevanje je vender v tesni zvezi s seštevanjem, ono je obrat tega. Zato se more to, kar se je pri seštevanju pridobilo, že porabiti za podporo odštevanja. Z vajo 8+ 3== 11 zveži vajo 11 — 3 = 8. Ako se to poočitnje na ruskem stroju, je otrok gotovo prisiljen, da odšteva najpred 1 potem 2; pa kroglja spodaj v drugi vrsti moti dušne predoebe števil veni vrsti; med vnenjo irt notranjo predočbo ni zveze, tako poočitovanje se mora zavreči. Metrično računilo zadostuje obema zahtevama. Število 11 nastavimo na njem tako, da je 10 koleščekov v 1. desetič-nem prostoru, 1 kol. pa v drugem. Kdo more trditi, da otrok ne razzre jasno da se vzame iz 2. des. prostora 1 kol. potom iz prvega še 2 kol. proč? In to vendar zadostuje. Kar se tiče drugega zahtevanja, da se mora vnenjo poočitovanje vjemati z notranjo predočbo, ni treba ne ziniti besede.
Množenje je okrajšano seštevanje, ono se naslanja na to. Prav za prav bi torej za množenje ne bilo treba nikakoršnega vnenjega poočitovanja. Z notranjo predočbo bi se dalo vse doseči. Otrok more na podlagi tega, česar se je naučil, brez poočitoval poiskati, koliko je 4 + 4, 4 + 4 + 4 itd. Vnenjo poočitovanje je vendar tudi za množenje visoke važnosti. Ono nas spravi v ožjo zvezo s prikaznimi navadnega življenja; tu se ponavlja po 2 nogi, 4 kolesa itd. Postane pa tudi zveza med množenjem, merjenjem in delitvijo jasneja. Zakaj ruski stroj za poočitovanje množenja ne zadostuje, sledi iz tega, kar smo o seštevanju rekli. Duh sešteva, kedar množi, in sicer stopa v številni vrsti dalje n. pr. od 4 na 8, odtod na 12 itd. Podobe za število 4 morajo tudi biti enakošne, česai" na ruskem stroju ne moremo doseči, pač pa na metričnem
10*
računilu. Kako moreš 2krat 6 na ruskem stroju nastaviti? In ali moreš na njem v resnici operirati? Na ruskem stroju ostane 2krat 6 zmerom 2krat 6, na metričnem računilu preide tudi v 12.	(Dalje sledi.)
-issfc-
Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk.
Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik.
(Dalje.)
Poglavje 5.
O čitanju govornikov in zgodovinarjev pri govorniškem pouku.
O načinu prednašanja hočem malo pozneje govoriti. Med tem pa mi se vidi potrebno, ker prvi pouk v zgovornosti razpravljam, tudi na to opozoriti, koliko bo učitelj zgovornosti napredku učencev pripomogel, ako baš tako, kakor jezikoslovec razpravo pesnikov izvršuje, tudi sam s čitanjem zgodovine in še bolj s čitanjem govorov od njega vzprejete dečke vzgaja; pa to sem pri malokaterih zapazil, katerih, starost je to zahtevala ali katerih roditelji so to za koristno imeli. Sicer so pa mene, če prav sem vže tedaj najboljšo metodo vzpoznal, dve stvari ovirale, prvič ker je dolgoletna navada drug poučni način vstvarila bila, in drugič ker so mojemu vzgledu le odrasli mladenči sledili, ki za tak trud niso več marali. In vendar se ne bi sramoval, ako bi če prav pozno kaj novega iznašel, za prihodnost kot vodilo postaviti. Kolikor je meni znano, se godi to dandanes pri Grkih, pa večidel po pomočnih učiteljih, češ da čas ne bi zadostoval, ako bi retorji sami posameznim naprej citati hoteli. In naprej -čitanje, katero v to služi, da dečki gladko in razločno čitajo, in pri katerem se tudi manj rabljene besede tolmačijo, se pač prav slabo strinja z retorjevim poklicem. A vrline dokazati ali, če se kedaj tako pripeti, tudi napake, to je prava naloga poklica onega, ki se izdaje za učitelja zgovornosti; to pa tem bolj, ker ne zahtevam, da bi učitelji celo vsem svojim učencem citati pomagali. Kajti meni se ne vidi samo lože ampak tudi mnogo koristneje, kedar na povelje vsi molčijo, enega (najbolje je različne v to svrho poklicati) za čitanje določiti, da se takoj tudi prednašanju privadijo; če je potem povod in namen govora razjasnjen (ker tako govor lože razumejo), se ne sme nič prezreti, kar bo treba pripomniti o iznajdbi1) ali izraževanju: način, kako naj se v predgovoru sodnik pridobi, jasnost pripovedovanja, ličnost, verjetnost, skrite naklepe in zvitosti, ki se tu pa tam najdejo (saj umetnost sama v tem sestaja, da jo more le veščak razumeti). Potem bo treba govoriti o bistroumni razdelitvi, o natančnem in večkratnem dokazovanju, o moči, s katero govornik navdušuje, o prijaznosti, s katero se prikuplja, o neotesanosti psovk, o lepoti dovtipov, naposled, kako naj z dušnimi pretresi gospodari, v srca sega in sodnika s svojimi besedami pregovarja. Pri načinu izraževanja naj pove, stoji-li beseda v po-
4) V vsakem govoru se nahaja pet važnih toček: 1. inventio, najdenje in nabiranje tvarine; 2. partitio in dispositio, razdelitev in razporedba gradiva; 3. eloeutio, prava pisava, izrazi; 4. memoria, pamčenje, učenje na izust, in 5. pronuntiatio sive actio, pred-davanje (inst, or. III, c. 3.).
sebnera pomenu, v okras govora, ali poznamenuje vzvišenost; kje naj se povečanje hvali in katera vrlina je temu nasprotna, kaj je vrlo preneseno, kje je besedna figura, kje se nahaja gladka, prikladna pa tudi jedrnata besedna sestava.
Koristi pa tudi včasih pokvarjene in napačne govore, katere vendar premnogi vzbog skaženega okusa občudujejo, javno citati ter pokazati, koliko nepristojnega, temnega, nabuhlega, bornega, nesramnega in mehkužnega se v njih nahaja; ki se ne hvalijo samo od premnogih, ampak oni se hvalijo, kar je še grše, baš zaradi tega, ker so pokvarjeni. Ceš, da se v pravem in naravnem govoru nič duhovitega ne najde, to pa, kar je nekoliko zavito, občudujemo kot izboruo; nič drugače kakor zverižena in na kakoršen način koli čudna telesa pri nekaterih več veljajo nego ona, ki imajo vse vrline zdrave človeške postave. In oni, katere zvunanji blesk omami, menijo celo, da je več lepote na tistih, ki si brado pulijo, kožo gladijo, skodrane lase z iglo krasijo in se zbog prilepljene barve bliščijo, nego je nepopačena prirodnost podeli; vsled tega bi se vtegnilo komu zdeti, da prihaja telesna lepota iz pokvarjenih šeg.
Pa ne le to bo moral učitelj sam učiti ampak tudi pogostokrat izpraše-vati in razsodbo učencev' skušati. Na tak način bodo poslušalci pazljivi in govorjene besede ne bodo mimo brezbrižnih ušes letele; ob jednem bodo za-željen cilj dosegli, da sami tvarino najdejo in razumejo. Kajti kaj drugega nameravamo, kedar je poučujemo, nego da ne bi vedno učitelja potrebovali ?
Jaz si upam trditi, da bo taka delavnost zgovornosti učencev več koristila nego raznovrstne knjige, ki gotovo mnogo pomagajo; pa kdo bi je mogel, ker so preobširno spisane, skozi vse vrste skoraj vsaki dan naraščajočih prikaznij predelati? Tako bode n. pr. o vojaštvu, da-si nekatera občna načela veljajo, vendar bolje koristilo vedeti, katero taktiko je kak vojskovodja modro porabil, v kakem položaju, kedaj, kje ali ne? Kajti v vsakem delokrogu skoraj nauki manj veljajo, nego izkušnje. Ali naj učitelj le deklamuje, da ga poslušalci posnemajo? Ali ne bo več koristilo Cicerona ali Demostena čitati? (Je napravi učenec pri prednašanju kako napako, jo bo učitelj očitno popravil; pa ne samo bolj vspešno ampak celo bolj prijetno je govor sam presojati. Kajti vsak rajši tuje napake graja, nego svoje. Lahko bi še več takih stvarij navel, pa korist povedanega je vsakemu očividna in jaz le želim, da bi se tako brez mržnje storilo, kakor bo gotovo dopalo.
Ako bo pa mogoče to vpeljati, bode preostalo še vprašanje, katere pisatelje naj učenci iz prva čitajo. Nekateri so namreč priporočali malehne, ker so lože razumljivi; drugi prav živahne pisatelje, ker so za vzrejo mladega duha bolj primerni. Jaz pa želim, da se takoj in vselej najboljši čitajo in sicer med njimi tisti, ki so najložji in najbolj razumljivi, tako naj se n. pr. z dečki čira rajši Livij nego Salustijsicer je ta veči zgodovinopisec, pa njegova pisava je le precej izurjenim učencem razumljiva. Cicero je po mojem mnenju začetnikom tudi prijeten in tudi zadosti jasen, čitajočim ni le v korist, ampak je tudi zanima; za njim naj se (po Livijevem propisu) zaporedoma oni čitajo, ki so Ciceronu po pisavi najbolj podobni.
*) Kvintilijan primerja (X, 1,101) Salustija s Tukididom ter hvali njegovo olikanost. Salustij se odlikuje kot zgodovinar po psiholoških opazkah in gladko tekočem jeziku.
Pa dvema napakama bi se naj učenci najbolj ogibali; prvič, da ne bi kdo starodavnosti preveč občuduje pri čitanju Grakov, Ivatona1) in drugih jed-nakih pisateljev odrevenel; s tem postanejo sirovi in suhoparni; kajti oni še ne bodo moči njihovih govorov razumeli in zadovoljni s pisavo, ki je bila tedaj brezdvomno najboljša, ki je pa naši dobi preoddaljena, si bodo domišljevali, kar je naj bolj nakvar, da so onim vrlim možem podobni. Drugič, katera napaka je tej nasprotna, naj se ne udajo napačnemu veselju, omamljeni od cvetlic dandanašnjega lepotičenja, da bi jim se ona presladka pisava priljubila, ki deškemu duhu tem bolje vgaja, čim bližja mu je. Kedar bo pa razsodba vtrjena in neomahljiva, bi jaz svetoval tudi starodavne pisatelje čitati; če se iz njih pridobi izvrstna in moška moč duha, potem še le se bode dandanašnja olika tem lepše pokazala, ko bode zamazani plašč one neolikane dobe odvzet. Tudi novi pisatelji naj se čitajo, v katerih se tudi mnoge vrline nahajajo. Saj narava nas ni obsodila na duševno odrevenenje; spremenili smo pisavo in dovolili smo si sprememb čez mero. Tedaj nas niso prekašali stari tako z duhovitostjo kakor posebno z načeli.a) Torej bo pisateljev na izbor; a treba bode na to gledati, da posamezne napake celote ne ogrdijo. Da so se pa nahajali pisatelji in se še nahajajo, katere je treba povsem posnemati, zakaj ne bi tega rad priznal, da celo trdil ? A našteti jih ni naloga kogar koli. Varneje je s starimi pisatelji pečati se, tudi če se kaka pomota pripeti; zatorej sem čitanje novih odložil, da se njihovi posnemalci v razsodbi ne prenagljijo.
Poglavje 6.
O načrtu in popravljanju pismenih nalog.
Tudi z ozirom na to stvar so bila načela učiteljev različna; nekateri so, nezadovoljni s tem, da so učencem v razpravljanje predloženo tvarino z načrtom vredili, jo še bolj obširno pojasnili, in ne samo dokaze, ampak tudi duševna razpoloženja vpletali. Drugi so, ko so bili osnovni načrt razložili, po končanem prednašanju o napakah in pomanjkljivosti vsakega govorili; nekatere točke so tako natančno predelali, kakor da bi sami hoteli k prednašanju vzdigniti se. Koristni ste obe metodi, in zaradi tega ju ne bom ločil, Ako bo pa neizogibno potreba le eno izmed obeh porabiti, bode v večo korist takoj pravo pot pokazati nego učence po storjeni zmoti nazaj klicati. Prvič ker popravljanje le slišijo, načrt pa pri primišljevanju in pisanju porabijo; drugič ker rajši navodila poslušajo nego grajo. Precej občutljivi dečki, kakoršni se posebno v naši dobi nahajajo, se tudi nad opominom jezijo in mu se na tihem vpirajo. Vendar je treba napake očitno grajati. Saj se ima ozir jemati na ostale, ki bodo to pravilno smatrali, česar učitelj ni popravil. Toda oba navoda naj se dru-
') M. Porcij Kato stareji, rojen 1. 234. pr. Kr., umrl 1. 149. pr. Kr., v 84. letu svoje starosti, bilje mož strogega značaja, držeč se starih šeg in navad; novotarijam se je vpiral z besedo in dejanjem pa brez vspeha. On je bil izvrsten oče, državnik, pa tudi nevtrudljiv pisatelj. Pri Rimljanih je najbolj slovelo njegovo delo „origines", v katerem je bil popisal razvitek rimske države od njenega početka. Ohranilo so je še tudi njegovo delo „de re rustiea" = o poljedelstvu.
2) „Tedaj nas niso prekašali stari tako z duhom kakor posebno z načeli" — to so zlate besede, ki tudi posebno za našo dobo veljajo, v katerej sicer olikanost enostransko napreduje, a blaženje srca in krepljenje volje za dobro in pravično se zanemarja.
žita in tako rabita, kakor bodo stvari same zahtevale. Začetnikom se ima tedaj tvarina, rekel bi, vže osnovana in vzmožnosti vsakega primerna dati; kedar se pa vidi, da so dosti sestavkov po navodilu napravili, jim se naj malo vodilnih toček pove, po katerih bodo vže z lastnimi močmi brez pomoči nalogo dovršili. Včasih bo umestno je samim sebi prepustiti, da jih slaba navada, vedno le po tujem delu ravnati se, ne zapelje tako daleč, da ne bi znali samostalno ničesar podvzeti, ničesar preiskati. Ce so se natančnosti pri spisovanju nalog naučili, je učiteljev trud končan; če pa še katero napako napravijo, jo bode treba le na vodnika zavrniti. Nekaj enakega vidimo ptice delati, ki nežnim in slabovečnim mladim hrano v kljunu donašajo in podajejo; kedar jim se pa vidijo godni, je stari uče gnjezdo zapuščati in okoli stanovanja frfotati, naprej letaje. Potem, kedar je moč izkušena, je prepuste prostemu nebu in
lastnemu zaupanju.	(Dalje sledi.)
-----
Botanični listi.
(Spisal Fr. Kocbek.)
III.
Začetkom meseca maja še ne nahajamo na travnikih, senožetih in drugih „košeninah" obilo raznoterih cvetečih rastlin.
Od zlatic, ki rumene takrat iz občega zelenila, omenim naj le plazečo zlatico (Ranunculus repens L., kriechender Hahnenfuss), ki poganja več listnatih panog ter cvete celo poletje.
A v gorskih soteskah, ob bregovih bistrih potokov, kakor na večjih gorah samih raste v istem času marsikatera zanimiva cvetka.
Tam ob cesti, ki pelja skozi svitel pogorski gozd, zapaziš kamnika (Aremonia agrimonioides Neck.). Ima enojno steblo s trojnatimi listi; pritlični listi so pa pretrgano pernati, ter podobni repiku (Agrimonia). Mali rumeni cveti po 3 — 6 stoje na koncu stebla v cešuljh Cvete koncem aprila do junija. Na prvi pogled bi kamnika lahko zamenil s steznikom (Potentilla Tormcntilla Sibth.), ki ima tudi rumen cvet, samo da je večji ter stoji na dolgih pecljih v pazušnieah. Listi so pa 3 — 5delni, kakor pri vseh petoprstnikih. (Potentilla.)
Na robu senčnatega gozda pa vidiš obilico trilistne penuše (Cardamine trifolia L., dreiblčittriges Schaumkraut'). To ime je dobila zato, ker ima same pritlične trojnate liste, spodaj nekoliko rudečkaste; srednji listič je malo večji in kratko peceljnat. Golo steblo, 15 —30cm dolgo, nosi grozd belih cvetov.
Tik penuše naletiš na toli poželjivo dišečo perlo ali prvence (Aspevula odorata L., echter Waldmeister), ki je potreben pri narejanju „travnice" (Mai-trank, Maiwein). Ima tudi bele v kobuli stoječe cvete in po 8 listov v kolo-barih. Posušena perla ima prijeten duh.
Skoraj po vseh gozdih je še kaj navaden čebule noseči rajuik (Dentaria bulbifera L., ziviebeltragende Zahmuurz). Iz vodoravne, mesnate, zobaste ali kolenčaste korenike rasto enojna stebla s premenjalno stoječimi listi, v kojih pazušnieah sede male čebule. Spodnji listi so pernati, 5—7 lističev, zgornji manj delni ali celi. Cvete bledo rudeče.
Redkeje najdeš vže ocvetel deveterolistni rajnik (Dentaria ennectphyllos L., neunbldttrige Zahnwurz), ki ima na steblu le 3 trojnate liste v kolobaru. Cvete bledo rumeno meseca aprila.
Posebna redkost, na Slov. Stajerju pa še precej pogosto nahajajoča se rastlina je trilistni rajnik (Dentaria trifdlia W. et K., dreibldttrige Zahnwurz), ki ima premen j a ln o stoječe trojnate liste in bel cvet. Po Maly-ju („Flora von Steiermark, 1868, pag. 195) raste na Boču pri Stattenbergu, v bukovju pri Ljutomeru, pri Slov. Bistrici in v Hudičevi dragi pri Celju. Novo nahajališče našel sem v Hudem potoku za Libojami, kjer raste obilo v znožnem pobočju St. Mohora in Gozdnika takoj na začetku Hudega potoka.J) Razven Slov. Stajerja, ki je v občnih botaničnih knjigah kot jedino nahajališče naveden, raste še v Kranjski na Kumu (tii našel K. Deschmann, glej AV.Voss, „Versuch e i n e r G e s c h i ch t e der Botanik in Krain", 2. pol. str, 15). V Hrvaškem našel je isto redko rastlino D. Hirc na gori Guslice pri Križulni 1. 1882. (Oesterr. bot. Zeitschr. 1886, pag. 380).
Rajniki spadajo v rod križnic (Cruciferae), plod je lusek.
Na vlažnih in senčnatih krajih pa raste trpežna liiesečnica (Lunaria rediviva L., ausdauernde Mondviole), katere steblo je do 1 m visoko. Peeeljnati, srčasti listi so dvojno in ostro nazobčani; dišeči cveti veliki, vijoličasti. Luščeki so eliptično-suličasti, na obeh koncih priostreni, do 5cm dolgi in 12mm, široki.
V senčnatih gozdih najdeš veliko mrtvo koprivo (Lamium Orvala L., grossblumige Taubnessel) in njej zelo podobno medeniko (Melittis Melissoplvgl-lum L., melissenbldttriges Immenblatt). Prva rastlina ima velike, široko jajčaste, na dnu srčaste in dvojno napiljene liste, medenika pa jajčasto podolgaste, debelo napiljene liste. Cveti obeli rastlin stoje na videz v kolobarili, vendar ima medenika jedva 6, velika mrtva kopriva pa do 15 cvetov. Pri medeniki je čaša mnogo širja od ravne cvetne cevi, ima 3 zobce, od kojih je jeden večji, Cvet je bel ali rožnorudeč z rudečimi progami. Spodnja ustnica trokrpa, v sredi škrlatna. Prašniki mole le nekoliko iz grla.
Caša velike mrtve koprive ima 5 zobcev. Cvet je škrlatno rudeč. Spodnja ustna trokrpa, od kojih je srednja dvokrpa. Stranski krpi stojite ravno, srednja visi pa navzdol. Prašniki dolgi. Obe rastlini ste kocinasti in spadate k ustnicam. (Labiate).
Krasen nakit visokih skal je božja Iiruškica2) (Amelanchier vulgaris Mudi. — Aronia rotundifolia Pers., Felsenbirne), koje cvet ima 5 suličasto-klinastih, belih lističev, ter je zelo podoben onemu belic ali planink (Gnapha-lium Leontopddium L.). Božja hruškica je 1 —4m visok grm, časi malo drevo; ima jajčaste, zaokrožene in napiljene liste, ki so na spodnji strani belo kocinasti (filzig). Cveti so v kvišku stoječih češuljah. Plod je obla, črna jagoda, obdana od čaše. Cvete aprila in maja na strmih gorah pri Celju, na Kotečniku pri Libojah.
Na skalnatem robu Kotečnika cvete še lepa sr č as t o 1 i s t n a ta mračnica (Globularia cordifolia L., herzbldUrige Kugelblume). Trpežna plaminska rast-
') Mi smo našli trilistni rajnik na Felber-jovem otoku više Maribora, nad Hočami blizo grada llausambacher in na Pohorju blizo gornjelembaške steklarne.	Ured,
2) To ime zvedel sem v Libojih. Tušek ima v svoji knjigi: „8 t i rje letni časi" pod sinonimom Aronia: skalna nešplja, jagodnik.
linica ima lesnato, pri tleh ležeče, razraščeno steblo, in nareja cele trate. (Rasen). Pritlični listi so narobe-jajčasti ali klinasti, na koncu topi, izrobati; stebelni listi jako mali. Svellomodri cveti so na vrhu v poloblih glavicah.
Pri Mariboru (v Stražunu) raste pa Willkouini-oval) mračnica (01. Will-kommii Nym. = 01. vulgaris Lamk.), pri kateri je steblo do vrha obilno listnato. — Mračnice cveto maja in junija.
Tudi redki avrikelj2) (Primula Auricula L.) raste le na strmih pečinah, od koder ga vtrgaš časi pri smrtni opasnosti. Liste ima jajčaste, nekoliko mesnate, modrozelene in nazobčane. Oaša je belo uaprašena. Rumeni in prijetno dišeči cveti so vrh stebla v kobulu. Cvete aprila in maja na Pečovniku pri Celju, Ivumu pri Laškem trgu, Kotečniku pri Libojah, pri Doberni in v Solčavskih planinah.
Tu in tam najde se grozdnat bezeg (Sambucus racemosa L., Trauben-Hollunder), katerega listi imajo po 5 — 7 jajčastih, priostrenih lističev. Rumenkasto beli ali zeleni cveti stoje v jajčastih latih. Jagode so škrlatno rudeče. Cveto aprila in maja v pogorskih gozdih, n. pr. Gora pri Št. Pavlu v Sa-vinski dolini.
Kaj lepa rastlinica je še rumena ramšela Polggala (!hamaebuxus L., buchsbaumblattrige Kreuzblume). Spodej lesnato steblo je od 8—20cm. visoko, ter leži pri tleh ali se kvišku spenja. Suličasti ali podolgato okrogli listi imajo kratko bodljiko. Veliki rumeni cveti stoje po 1 — 3 v pazušnicah, peroti so rumenkasto bele.
V	bližini najdeš navadno tudi njeno pavrst: var. pur p ur ea Neilr., katere cvet ima bagrene (purpurn) peroti in cvetno cev. Obe ramšelji rastete v svitiih gozdih in pustopoljinah.
Omeniti še je do 3 m. visok grm: klokec (Staphglaea pinata L., gefiederte Pimpernuss.) Pernati listi imajo 5—7 podolgasto eliptičnih, slabo napiljenih lističev. Rudečkasto beli, zvonasti cveti vise v grozdih, do Gcm. dolgih. Cašnih in venčevih lističev po 5. Plodnica ima 3 predale, vrati 3. Plod je kožnata, napihnjena glavica z 1 ali večimi semeni v vsakem predalu. Raste na robu hribovitih gozdov okoli Celja, Laškega, Doberne, na Pohorju, Bizeljskem, na Homu pri Grižah; cvete pa maja.
V	tem mesecu cvetete še dve lepi drevesi: ostrolistnat javor (Acer pla-tanoides L., Spitzahorn) in skoriš3) Sorbus torminalis Crantz. =z Pirns tor-minalis Ehrli., Elsbeer-Baum).
Ostrolisnat javor je jedno naših najlepših dreves, ima precej gladko deblo, 20—25m. visoko. Dolgopeceljnati listi so dlan,isto izbokano krpati, odrezki pa ostro zašiljeni. Cešuljasti cveti stoje kvišku ter so rumenkasto zeleni.
Skoriš ima pa široko jajčaste, skoraj do srede razdeljene liste, ki imajo malo zašiljenih, nejednako napiljenih krpic. Beli cveti so v kobulih na koncu
') Ta rastlina jo tako prekrščena v čast nemškemu botaniku dru. M. Wi Ilkomra-u, ki je profesor botanike in ravnatelj bot. vrta na nemški univerzi v Pragi, ter je pred kratkim izdal svojo izborno knjigo: „Schul f 1 or a von Oesterreich".
2)	Na Zagrebenu slišal sem narodno ime „ženikel".
3)	Tuše k navaja v popred navedeni knjigi ime „brek". Vendar se na Štajerskem sliši navadno ime „skoriš". Okoli Gorice pa pravijo „škorža" (Fr. Ivrašan).
r
listnatih rejie. Plod je obel, mal, usnjatorujav, napikan. Ako nekaj časa obleži, postane mehek, je vžiten ter ima okus po nešpljah. Skoriš je v bližjem sorodu s hruško.
Popravek. V »Botanični listi", II. beri str. 136 namesto „Daplme" — „Daphne", pri „Crocus albiflorus" Hoppe & Hornsch., ne pa „Horusch"., »Helleborus" namesto »He-leborus". V opazki 1.) str. 137 izpuščena je v zadnji vrsti beseda »ime", ter se naj bere:
»katero ime se sedaj v obče rabi".
--■-
Književna poročila.
Josip Jurčiča zbrani spisi, VII. zvezek, uredil F r. Leveč. Založila in natisnila „Narodna tiskarna" v Ljubljani 1888. 1., 8° str. 242. Cena zvezanemu zvezku po 1 gld.. nevezanemu po 6'0 kr. — Ta zvezek, katerega smo vže težko pričakovali, ima to-le vsebino: I. »Lepa Vida". Eoman. („Zvon". 1877. 1.) — II. »Ivan Erazem Tatenbach". Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. (»Slov. Narod". 1873. 1.) — Želeti bi pač bilo, da občinstvo seže po tem zvezku — in tudi po prejšnjih, kojih še je mnogo na razpolago — ter tako omogoči hitrejše izdavanje spisov prvega našega pripovedovalca. Jurčičeve spise naj pozna vsak Slovenec, vsaka Slovenka!
Josip Stritarja zbranih spisov je izšel uže 45. snopič, nadaljajoč „Pogovore". — Po 2 do 2'/2 poli obsegajoč snopič stoji 25 kr.
Šolske pesmi, nabral in izdal Gabrijel Majcen. Prva stopnja. (Glej do-tični inserat v 9. »Pop." štev.) — Ta nova zbirka, ki obsega 53 različnih, res lepih in melodijoznih pesmi, bode gotovo učiteljem in učencem slovenskim dobro došla. Podrobneje jo ocenimo morda drugokrat, danes častite sodruge le opozarjamo na to zanimivo in tudi po zunanji obliki čedno knjižico.
Svete pesmi za šolarje. Četrti popravljeni natis. Z dovoljenjem preč. kn.-šk. Lav. Ordinarijata in
Zbirka Narodnih pesmi. 1. snopič se imenujete 2 majhni knjižici lične zunanje oblike, ki jo je natisnila in založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Prva obsega 35 cerkvenih pesmi in Cesarsko himno, druga pa 39 srečno izbranih, lepih narodnih pesmi, katere so se, kakor na koncu knjižice »opomba" pravi „na poskušnjo" podale. Ker je cena za vsako teh zbirk zelo nizka — le 10 kr. — ne dvomimo, da se boste knjižici radi kupovali. Naročuje se
na nju v »Tiskarni sv. Cirila" v Mariboru, koroške ulice, št. 5.
--
Dopisi.
Ptujska okolica. Učit. društvo ptujsko naredilo je svoj letošnji izlet 3. maja iz večih razlogov zopet v Vurberg. Vže vreme nam je bilo jako ugodno, ker ves dež, katerega je dva dnij prej močen jug zbral v oblakih, počakal je še eden dan, čeprav se je vže prejšnji dan hotel izliti. Gotovo je isti dovtip-než pravo pogodil, kateri je rekel, da še naš stari Bog učitelje vedno rad ima, čeprav se jih nekateri njegovi namestniki, posebno v novejšem času na vse kriplje branijo.
Od 8. ure naprej začeli so se zbirati učitelji in gosti, njih prijatelji v hiši g. Zork-a, iz katere je plapotal ponosno štajarski barjak. Počastili so nas razen g. prof. Lavtar-ja in soproge tudi še drugi gg. učitelji in prijatelji iz Maribora, med njimi tudi naš »Popotnik", g. Nerat z soprogo, kateri že več let redno zahaja k izletom ptujskih učiteljev. Čast mu! Nadalje opazili smo g. učitelja
Trstenjak-a iz Brezja z soprogo in njegovo hčerko gspdč. učiteljico od sv. Koperta i. dr. Hčerka tamošnjega g. nadučitelja in predsednika društva iznenadila nas je z lepimi šopki majnikovih cvetlic in tako dekorirani napotili smo se vsi proti cerkvi Dev. Marije, kjer je tamošnji g. župnik celebriral sv. mašo, pri katerej so učitelji popevali „Mikložičevo mešo". Po dokončani božji službi napotili smo se vsi v tamošnje šolsko poslopje k učiteljskemu zborovanju.
G. predsednik predstavi zbranim g. prof. Lavtar-ja iz Maribora, kateri je bil tako dober, da se je potrudil k nam predavat. Za tem prečita se zapisnik in dva dopisa, namreč potrdilo vdove gospe Glinšek o prejetem denarju, kateri se je nabral pri zadnjem zborovanju in pismo g. Kocbeka, naj društvo presodi v „Popotnik-u" objavljena pravila o zvezi slov. učit. društev, pri katerem pa g. predsednik izjavi, da za te danes ne bo časa, ker tirja ta stvar daljne debate, temveč se bodo te pretresovale pri prihodnjem zborovanju.
Sedaj nastopi g. prof. Lavtar, ter predava „o poočitovanju pri računstvu*, nazorno na svojem aparatu. Ne bodem tukaj našteval podrobnosti o tem izvrstnem govoru, saj ga g. profesor objavlja v „Popotnik-u" in drugih pedag. listih, le to naj omenim, da je celo kaj drugega tako razpravo citati, ali jo nazorno predočeno poslušati. Mnogo truda, globokega mišljenja in preiskovanja na praktičnem polju je treba, da se dobe taki rezultati v metodi pri računstvu, kakor jih je dobil učeni g. govornik. Izkušnje in nabiranja je treba in nabiral je g. profesor ne samo od gg. učiteljev in kandidatov, temveč nabiral je med narodom, premetal stare metodike v tej stroki in vse to praktično izkušaval in še izkušnje na otrocih. Le tako je bilo mogoče, da je dobil celo novo metodo, katera ima lepo prihodnjost in katera bo gotovo prodrla. Čestital si je na tihem vsak poslušalec, da se je pri nas dobil taki strokovnjak in čestita si lahko vsak učitelj, kateri se trudi z računstvom v šoli in ne doseže povolj-nih rezultatov, da se vtegne ta reč na bolje obrniti. Po dovršenem govoru zahvalil se je g. predsednik g. profesorju za trud, da nas je počastil s takim in zaslužil si je tudi to prizanje in mi učitelji zakličemo mu še enkrat: „Hvala mu, živi ga Bog!"
Po zborovanju sešli smo se k skupnemu obedu k g. Zork-u. Med obedom počastila sta nas se svojim obiskom okr. glavar g. Marek in okr. šol. nadzornik g. Ranner, katera sta s tem pokazala, da častita učitelje. Osobito nas je veselila navzočnost g. okr. glavarja, kateri pri vsaki priložnosti rad biva med učitelji. Med obedom prišla sta tudi oba gg. učitelja iz Frani a.
Za terri vršile so se razne napitnice. G. predsednik napil je presvitlemu cesarju, kot pokrovitelju celega šolstva, g. prof. Lavtarju, g. Neratu, g. okr. glavarju in g. okr. šol. nadzorniku. G. prot. Lavtar napil je ptujskemu učit. društvu in zbranim mladim učiteljem, bivšim njegovim učencem, za kar se mu je v imenu taistih g. Porekar zahvalil. G. nadučitelj Hren napil je mariborskemu učiteljišču, oziroma njegovemu vodju in gg. profesorjem, kateri skrbijo, da dobi spodnji Stajer dobre in zavedne učitelje.
Po obedu pripeljalo se je še več gostov iz Ptuja, med njimi veliko go-spodičin pevk in gospa, deželni poslanec g. dr. Jurtela in več častnikov. Prišel je tudi domači g. župnik, da se veseli med nami. G. predsednik napil je tudi došlim gostom in g. okr. glavar učiteljskemu društvu, povdarjajoč, da je ravno učiteljem vzročena nada bolje prihodnosti.
Bilo bi preveč navajati vse govore in napitnice, saj je bilo vsakemu navzočemu brati veselje iz obraza in govorilo jim je srce. Nas učitelje pa je veselilo, da nismo samo v časti pri naših otrocih in prostem narodu, temveč da nas v našem trudapolnem početju podpirajo tudi naobraženi ljudje, kateri so radi v naši sredini.
Dolgo v noč razlegale so se še pesni našega mešanega in moškega zbora in tudi za prosto zabavo skrbela je dobro vbrana godba.
Da končamo ! Hvala Vam vsem, kateri ste kaj pripomogli k tej veselici. Hvala Vam tudi prisrčno istim, kateri so prišli iz bližine in daleka, proslavivši nam naš veseli dan. Bodite uverjeni, da Vam mi učitelji bodemo hvaležni, ter nam bo to krepka uteha, da bodemo tudi zanaprej krepko delovali za prosveto našega naroda! Bog Vas živi!
Vi zaspanci iz bližine pa se svobodno sramujete, da niste našli priložnosti vdeležiti se izleta v tolikem številu, kakor bi se nas kdo nadjal. Ako je prišel čvrsti kolega iz daljne hrvaške meje peš, ker nij bilo voza dobiti, in ravno tako tudi nazaj, ker je 8 ur hoda, bili bi se tudi Vi lahko v večem številu zbrali. Mislim, da se razumemo! Ako pa vidimo, da drugi ljudje naš stan bolj spoštujejo, kakor se Vi sami, potem trkate svobodno ob prsi z „mea ete." Mislim, da se bo to drugokrat na bolje obrnilo!
Iz St. Pavla v Savinjski dolini. (Zborovanje Savinjskega učiteljskega društva in s 1 a v n o s t b 1 a g o s 1 o v 1 j e n j a nove šolske zastave na Vranskem) se je dne 3. maja zelo lepo in hvalevredno vršilo. Učit. društvo bi bilo imelo po dogovoru v zadnjem zborovanju v Letušu svoje zborovanje, kamor bi se bili kolegi iz Gomjegradskega okraja kot gostje povabili, ali prišlo je drugače.
Vsled nevtrudljivega delovanja za blagor mladine in napredek šole se je gospodu Ivanu Gaberšek-u, tajniku na Vranskem posrečilo s pomočjo drugih šolskih prijateljev in dobrotnikov nakupiti za Vransko šolo lepo prekrasno šolsko zastavo v vrednosti 90 gld., katero se je omenjeni dan blagoslovila jako slavnostno. Ker je učiteljsko društvo in tudi vsak član bil posebno k tej slavnosti povabljen, zato se je učiteljsko društvo z veseljem tudi vdeležilo te slavnosti in ob enem zborovalo na Vranskem. Ob 10. uri dopoldne pri krasnem vremenu se je napolnila farna cerkev z mnogo odličnim občinstvom, šolsko mladežjo in zbranim učiteljstvoin domačim in ptujim, ter se vršilo blagoslovljenje zastave po domačem gosp. župniku se slavnosti, za mladino in odrasle jako primernim nagovorom, ki je vsem vidno v srce segal. Potem je bila sv. meša, pri kateri je šolska mladež vrlo lepo pela. Po sveti meši so šli učenci in drugi šolski prijatelji za belo vihrajočo zastavo v šolo, kjer je gosp. nadučitelj Cizelj imel slavnostni govor in se zahvalil vsem dobrotnikom šole, osobito gosp. Gaberšeku za požrtovalnost v ta blagi namen ter jim zaklical z mladino trikratno Zivio! in Bog plati! Potem so podarile s primernim nagovorom dve učenki krasne šopke, enega gospodu župniku kot blagoslovitelju in drugega gospodu baronu Wittenbach-u grajščaku na Vranskem, kot namestniku kumice plemenite gospe baronice Wittenbach, katera je zastavi podarila zelo drag bel in lastnoročno z zlatom štikan trak. S trikratnim „Slava"-klicem presvitlemu cesarju in s cesarsko pesmijo se je oficijelni del slavnosti ob 1/i na 12 končal in pričelo se zborovanje učiteljskega društva.
Po primernem pozdravu predsednikovem vršila se je obravnava toček dnevnega reda.
1.	Gospod tajnik Zotter prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odobri.
2.	Predsednik poroča o delovanju društva v preteklem letu. On omeni, da je društvo imelo, štiri zborovanja in sicer: 16. junija 1887 na Vranskem, 17. julija 1887 v Št. Juriju pod Tabrom, 17. decembra 1887 v Gomilskem in 8. marcija 1888 v Braslovčah. V teh zborovanjih predavalo se je: v izobraževanju značaja, po gosp. Zabukovšek-u, o jecljanju g. Pavlic:, o barvi, so~ sebno o slepoti barvni g. Vidic; o strupenosti človeške in živalske sline, gosp. Meglic. — Društvo je to leto si naročilo 4 šolske liste in sicer: „Popotnik-a", „Učitelj, tovariša", „Padagogische Zeitschrift" in „Schule und Haus". — Potem omenja predsednik, da se je društvo privalivno vdeleževalo 701etnice očeta gosp. Sorn-a v Grajskivasi, katerega je si častnim članom imenovalo in pa blagoslovljena novega šolskega poslopja v Gomilskem. — Društvo je nadalje v tem
društvenem letu tudi poslalo peticijo na državni zbor za odklonitev Lex Lichtenstein-a, in je sklenilo pristopiti k zvezi slovenskih učiteljskih društev.
Volil se je novi odbor za novo društveno leto tako-le: Gosp. Vidic, predsednikom, gosp. Meglič, podpredsednikom in pevovodjem, gosp. Z o t ter, tajnikom, gosp. Farenik pa blagajnikom. Za računske pregledovalce se izvolita gosp. Reich in gospica Pajsar.
Gospod Meglič je prav zanimivo predaval „o hrošču". Vsled sprejetega nasveta gosp. .Meglica je društvo odlikovanemu kolegu nadučitelju gosp. Jamšek-u v Reichenburgu telegrafično čestitalo.
Slednjič je sklenilo društvo, da bode 21. junija ali pa 5. julija zborovalo v Letušu, kder bode obhajalo 401etnico vladanja presv. cesarja Franca Jožefa I.
Ko se je zborovanje ob 3/i na 1 popoldne končalo, bil je skupni obed ali prav za prav banket v Šentak-ovi gostilni, kjer nam je preblaga gospa Sentak-ova postregla z izvstnimi okusnimi jedili in prav dobro pijačo in to za jako nizko ceno. Omeniti mi je razun prijateljskih pogovorov pri mizi tudi mnogih napitnic, posebno ono gosp. Gaberšek-a vsem Vranskim prebivalcem in šolskim dobrotnikom; — gosp. nadučitelja Šorn-a, gosp. Ivan Gaberšček-u, kot največjemu šolskemu dobrotniku in učiteljskemu prijatelju tega okraja; gosp. Vidica vsem udom učiteljskega društva sosebno pa častnim in podpornim članom gosp. očetu Šornu, ter vsem pričujočim gostom šolskim prijateljem, sosebno gospej Sentak-ovi za odlično postrežbo.
Da so tudi lepe pesmi odmevale v prijateljski družbi, je razumljivo, in še le, ko se je dan nagnil, smo se veseli ločili. Vsak pa si želi še več tako krasnih in veselih ur doživeti, kakor jih je imel 3. maja 1888, ki bode gotovo ostal vsakemu od nas v vedno dobrem in veselem spominu.
Št. Jarnej, dne 15. maja. Dne 3. t. m. so se učitelji Konjiškega okraja zbirali v čadramski šoli k redni seji. Prišlo je lepo število sodrugov. Načelnik g. P. Leitgeb je primerno nagovori in srčno pozdravi. Od došlili dopisov se je pretresoval posebno oni, ki meri na podporo učiteljic ročnih del.
Druga točka dnevnega reda je bilo predavanje g. P. Leitgeb-a o vzgoji spridenih otrok. Pri razgovarjanju o izpeljavi ukaza vis. nauč. ministerstva v tej zadevi, so bili navzoči mnenja, da učiteljem manjka eksekutiva, županstva in krajni šolski soveti pa navadno prezirajo take ukaze, — ostane vse le na papiru.
Računanje z drobci je bila tretja točka, h katerej učitelj K. Mejovšek besedo poprime, kazajoč v več primerih, kako se pismeno dividiranje v smislu merjenja najlože izpeljuje. Razgovor o tem predmetu je tudi pokazal, da je predavalec pravo pogodil. Na koncu zborovanja so si vdeležniki ogledali Oadramski šolski vrt, kjer so videli dokaj zanimivega.
Skupni obed pri Kunej-u nas je še nekaj časa združil. Konjiška godba je kaj pridno svirala ter nas jako razveseljevala. Da petja in raznih napitnic ni manjkalo, je umevno, zlasti pa je bil g. Teran, starosta tukajšnjih učiteljev, ki stopi v pokoj tekom prihodnje jeseni, predmet lepih napitnic. V občem je omeniti, da se je naš izlet dobro obnesel; saj pa živi tudi učiteljstvo tega okraja v lepej slogi, ter se zaveda vselej svojega važnega poklica.
Od staj erko-hr vaške meje. Večkrat omenil sem vže plodonosno delovanje dičnega „Hrvat. p e dag. - k n j i ž. sbora." Da bodo pa slovenski učitelji bolje cenili njegovo književno delavnost, navesti hočem vse knjige, katere je doslej izdal. Z zvezdico zaznamovane knjige so vže razpečane ter jih ni dobiti v knjigotrštvu, v oklepu je pa njih cena.
„Učiteljska knjižnica" šteje sledeče knjige: 1. Amon Komenskega: „Didaktika", 1871. 1. (1 gld.) — 2. *„Zablude uzgoja". Od M. Stojanoviča, — 3. „Pogled u lučbu." Od Estera (—.50). — 4. *„Kratko izkustveno dušoslovje." Od St, Basarička, II. izdanje. — 5. Dr. Hermana Klenkea: *„Skolska dijetika."
—	6. *„Zorna obuka". Od Milana Kobalitja - 7. Od St. Basarička: Pedagogija /.: »Uzgojeslovje", II. izdanje (1.60). Od te knjigo izišla je ravnokar tretja povsepredelana izdaja, velja le 1.20. — 8. Od istega: Pedagogija II.: „Obde oblikoslovje" (1. — ). Tudi od te knjige dobi se druga povse predelana izdaja za 80 kr. — 9. Od istega: Pedagogija III: „Posebno obukoslovje" (2.—).
—	10. Od istega: Pedagogija IV.: »Poviest pedagogije" (2.60) — 11. „Slike iz hrvatske cvjetane". Od Drag. Hirca. Sa 113 slika (—.80). — 12. „Milan Dragovid". Pedag. pripoviedka od M. Stojanovida (—.80). — 13. »Školski vrt." Od Dav. Trstenjaka (1.40). — 14. „Nauk ob uzgoju." Od Herb. Spencera (1.50).
—	15. „Eevizija šolskog. zakona" (—.80). — 16. „Gradja za poviest dubro-vačke pedagogije". Od Vicka Adamovida. Sa 19 slika. (1.—). — 17. „Preda-vanja u sjednicah hrv. ped. sbora". I. zv. (— 40). — 18. „Pjevanka". 100 po-pievka s metodičkom uputom Od Fr. Kuhača (vrlo znanega glasbenega pisatelja (1.20). — 19. »Metodika prosturočnega črtanja". Od Gj. Kutena (L—). — 20. Am. Koraenskoga: »Informatorium za školu materinsku" (— 40). — 21. „Ob uzgoju". Misli Nikole Tomasea (1.—). — 22. „Emil ili ob uzgoju" od J. J. Rousseau, I. dio (1. — ). — 23. „Metrički sustav" v vel. formatu. Na platnu (1.20). — 24. „Statistika školstva" (znižana cena 10 kr.)
»Knjižnica za mladino" sodržuje te-le knjige: 1. *„Jagodnjak". Od Ivana Filipovida. — 2. *„Narodne pripoviedke za mladež". Od M. Stojanovida.
—	3. *„Franjo Josip I., kralj hrvatski". IV. izdanje. — 4. »Dobra kudanica". Od Dav. Trstenjaka. U. izdanje (—.50). — 5. „Uzor djevojaka". Od Jos. Gala (—.60). — 6. Jzabrane basne za djecu" (-.25). — 7. „Savka i Stanko". Za odraslo mladež. Od Dav. Trstenjaka ( — .60). — 8. Jzabrane pripoviedke za mladež" (—.40). — 9. „Učitelj u Jabukovcu". Od Jos. Klobučara (—.45). -10. „Di"ugušice". Pripovedke i pjesme za malu djecu (—.20). — 11. „U radu je spas". Pripoviedka od Dav. Trstenjaka ( — .40). — 12. „Pučke priče". Od Sk. Fabkovida (—.40). — 13. „Sijelo za zabavu i pouku". Od Janka Tomida. — 14. „Pjesmarica". Sto dječih pjesama. Od Fr. Kuhača (—.20).
Iz navedenega je pač razvidno, koliko neminljivih zaslug si je stekel „Sbor" za razvoj hrvaške ped. književnosti. — Zato pa mu tudi reko hrvaški
učitelji: „Naš dični Sbor"!	Boril.
--
Novice in razne stvari.
[Presvitli cesar] podaril je krajnemu šolskemu svetu v Št. Vidu pri Planini na Štajerskem za razširjenje šole 100 gld.
[0. kr. deželni šolski svet štajerski] je v svoji zadnji seji izrekel, da se naj zanaprej le formalno vsposobljene osobe za učiteljice žensk, rožnih del na ljudskih šolah predlagajo.
[Šolske knjige za ubožne učence.] Denarna vrednost knjig, koje odda c. kr. založba šolsk. knjig na Dunaju za šolsko leto 1888/9 za ubožne učence ljudskih in meščanskih šol na Štajarskem, znaša 7583 gld. 78 kr. Od te svote dobo slov. šolski okraji 2809 gld. 40 kr., in sicer: Brežice 142 gld. 16 kr. Celje (mesto) 93 gld. 10 kr. Celje (okolica) 232 gld. 80 kr., Gornjigrad 94 gld. 54 kr., Gornja-Badgona 81 gld. 57 kr., Konjice 139 gld. 16 kr., Kozje 153 gld. 12 kr., Laško 152 gld. 31 kr., Št. Lenart 93 gld. 43 kr.. Ljutomer 80 gld. 93 kr., Marenberg 97 gld. 93 kr.. Maribor (mesto) 117 gld. 19 kr. Maribor (okolica) 294 gld. 33 kr., Ormož 129 gld. 87 kr., Ptuj 355 gld. 95 kr., Bogateč 94 gld. 63 kr., Sevnica 73 gld. 78 kr., Slov. Bistrica 119 gld. 16 kr., Slovenjgradec 59 gld. 35 kr., Šmarje 111 gld, 84. kr., Šoštanj 76 gld. 52 kr. in Vransko 65 gld. 73 kr.
[Felbiger-jeva 100 letni ca.] Dne 17. t. m. bilo je 100 let, odkar je največi pedagog svojega časa, Janez Ignacij F&lbiger v Požun-u umrl. Dne 6. januvarija 1724. 1. v Vel. Gloglav u rojen, študiral je bogoslovje v Vra-tislavu ter vstopil v Sagavski samostan regul. korarjev, kjer je 1758. 1. postal prost. Tukaj se je vpešno pečal s sileškim ljudskim šolstvom, katerega je povsem reorganizoval in zboljšal. Spisal je mnogo pedagog, razprav in šolskih knjig, ki so se sploh brale po celej srednji Evropi; povsod so se učiteljska izo-braževališča po njegovih načelih novo uredile. Cesarica Marija Terezija nastavila ga je za nadravnatelja normalnega šolstva v vseh ces. podedovalnih deželah in ga imenovala p r oš to m v Požunu. Od 1774. 1. naprej se je posvetil le organizaciji avstrijskega šolstva. Z „Allgemeine Ordnung fur die Normal-, Haupt- und Trivialschulen" je položil temelj k šolskim uredbam, ki so bile merodajne za avstrijsko šolstvo do 1869. 1.
[Odbor „Matice Slovenske"] je za društveno dobo 1888/89 tako-le sestavljen: Predsednik: Josip Marn; 1. namestnik: Franc Leveč; 11. namestnik: Peter Grasselli; blagajnik: LukaRobič; pregledovalec društvenih računov: dr. Jernej Zupanec; ključarja: Andrej Praprotnik in Feliks Stegnar; overova-telja sejnih zapisnikov: Anton Eartel in Anton Kržič; pravdni zastopnik: dr. Ivan Tavčar. Gospodarski odsek: dr. Hinko Dolenec, Peter Grasselli, dr. Anton Jarc, Luka Robič, Ivan Vilhar; književni odsek: Anton Bartel, Anton Kržič, Franc Leveč, Maks Pleteršnik, dr. Lovro Požar, Anton Raič, Ivan Subic, Ivan Tomšič, Anton Zupančič, Vilibald Zupančič. Odsek za pridobitev društ-venikov: Anton Bartel, Anton Kržič, Franc Leveč, dr. Lovro Požar, Anton Raič, Ivan Šubic; društveni zastopniki v Kopitarjevem odseku: Franc Leveč, Andrej Praprotnik in dr. Jarnej Zupanec; društveni zastopniki v odseku za-zgradbo Vodnikovega spomenika: Maks Pleteršnik, Andrej Praprotnik in dr. Jernej Zupanec.
Vabilo. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico priredi dne 7. junija svoje treije zborovanje v Fram-u s sledečim vsporedom: 1. Dopisi. 2. „Fram nekdaj in sedaj". Domovinska črtica, Govornik g. Pirkmajer. 3. Se ena beseda k reformi računstva. Govornik g. Leske. 4. Kaj se šoli očita in kaj učitelji na to odgovarjajo. Govori g. F. Majcen. Po zborovanju skupni obed in popoldne koncert v Štampfl-ovem vrtu. P. n. gospodje in gospe, ki se hočejo tega izleta vdeležiti, naj blagovolijo zaradi skupnega obeda to naznaniti do 5. junija nad-učitelju in predsedniku društva, gosp. Fran Pirkmajer-ju v Framu, pošta Račje. Odbor se nadeja obilne vdeležbe tako od društvenikov kakor tovarišev sosednih krajev in učiteljskih prijateljev.	Odbor.
Vabilo k prvemu glavnemu zboru društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega, ki bode v četrtek, dne 7. junija 1888. ob 3. uri popoludne v šolskem poslopju Dolenje-Logaškem s tem-le vsporedom: 1. Pozdrav pred1 sednika. 2. Poročilo o dosedanjem delovanju društva. 3. Volitev društvenega vodstva. 4. Razgovor o v deleži t vi oficijalne si a vnos ti, katero priredi Logaški politični okraj v p ros 1 a vi j en j e š ti r i d e s e 11 e t n i c e vladanja presvitiega cesarja Franca Jožefa I., dne 22. julija v Logatcu. 5. Nasveti in prosti govori posameznih društvenikov. — Osnovalni odbor društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega v Dol. Logatcu, dne 20. maja 1888.	A. Ribnik ar, začas. predsednik.
Vabilo. Učiteljsko društvo za sežanski okraj bo zborovalo v Nabrežini, 7. junija t. 1. ob 10. uri dopohidne se sledečim vsporedom: 1. Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poročilo o društvenem delovanju v pretočenem letu. 3. O prirodopisnej zbirki v ljudskej šoli, predava gosp. c. kr. okr. šolski nadzornik. 4. Prostovoljno predavanje. 5. Poročilo blagajnikovo in polaganje računa. 6. Volitev treh pregledovalcev društvenih računov. 7. Volitev društvenega odbora. 8. Razni nasveti.	Odbor.
Vabilo. Celjsko učit. društvo ima dne 7. junija t. 1. v okoliški šoli ob 11. uri dopoludne svoje mesečno zborovanje. Dnevni red: 1. Petje. Zapisnik. '6. Pravila „zaveze slov. učit. društev". 4. Črtice iz moje šolske prakse; govor g. A. Brezovnika. 5. Nasveti, Iv prav mnogobrojni vdeležbi vabi vljudno odbor.
Vabilo. Smarijsko-Rogatsko učiteljsko društvo priredi svoje 4. zborovanje, dne 7. junija ob 11. uri na Ponkvi s sledečim vsporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Posebna debata o pravilih BZaveze slov. učit. društev". 4. Nasveti. 5. Ogled šolskega vrta. K obilnej vdeležbi vabi	odbor.
Poslano! Vse one gospode po Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in v Primorju, kateri so od podpisanega odbora dobili „Poziv" za nabiranje udov „podpornega društva slov. učiteljev", pa se še do sedaj niso odzvali, vljudno prosimo, da blagovole o vspehu svojega delovanja, če tudi negativno, saj do konca t. m. poročati. Vojnik, dne 16. maja 1888. — Za osnovalni odbor: T. Brezovnik, predsednik. Lovro Šah, tajnik.
"	XAT rs ČAJI.
štv 3f'2	Učiteljske in podučiteljske službe.
V	političnem okraju Celjska okolica, se s pričetkom prihodnjega zimskega tečaja umeščajo nastopna učiteljska mesta:
a) V celjskem šolskem okraju.
1.	Stalno podučitcljsko mesto v Dobrni (Bad Neuhans), III. plač. razred.
h) V konjiškem šolskem okraju.
2.	in 3. Mesto učitelja in šolskega voditelja
I.	v Žicah, IV. plačilni razred in prosto stanovanje;
II.	v Špitaliču, IV. plačilni razred in prosto stanovanje;
4.	Učiteljsko mosto v Cadrainu, IV. plačilni razred;
c) V laškem šolskem okraju.
5.	Začasno podučitcljsko mesto v Zidanmostu, 11. plačilni razred.
6.	in 7. Dve začasni podučiteljski mesti na čveterorazrodni ljudski šoli Trbovlje-Vode z dvema paralelkama, 111. plač. razred in prosto stanovanje.
Pri mestih v Žičali in Špitaliču jo dokazati sposobnost za subsidarični poduk v katoliškem veronauku in se želi, da so prosilci vešč orglanja.
Prošnje naj se vložijo do 15. junija 1888 predpisanim potom pri dotičnih krajnih šolskih svetili.
Okr. šolski svet v Celju, dne 26. aprila 1888.
Predsednik: 3'finfin/.« s. r.
žtv m	Učiteljska in podučiteljska služba.
Na trirazredni ljudski šoli v Št. Vidu pri Planini se umeščajo: učiteljsko mesto pro-vizorično in podučiteljsko mesto definitivrto ali provizorično z dohodki po IV. plačilnem razredu in po eni izbi za prosto stanovanje.
Prosilci za te mesti naj svoje redno obložene prošnjo potoni predpostavljenega okr. šolskega sveta vložijo pri krajnem šolskem svetu v Št. Vidi pri Planini do 25. junija 1888. Okr. šolski svet v Kozjem, dne 17. maja 1888.
Predsednik: II tif/f er s. »•.
64°-	Učiteljske službe.
V	Ptujskem šolskem okraju se tudi provizorično sledeče učiteljske službe nameščajo: a) ena učiteljska in ena podučiteljska služba na trirazrednici pri sv. Urbanu, IV. plačilna
vrsta; slc.dna služba s prostim stanovanjem; bj ena podučiteljska služba na trirazrednici pri sv. Barbari v Halozah, IV. plačilni razred, in s prostim stanovanjem;
c)	ena podučiteljska služba pri sv. Janžu na dravskem polji, in ena v Majšpergu (Mons-berg), IV. plačilnega razreda, in vsaka s prostim stanovanjem;
d)	ena podučiteljska slnžba pri sv. Trojici v Halozah, IV. plačilnega razreda. Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svojo prošnje do konca
meseca junija t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu vložijo.
Okr. šolski s v e t v Ptuju, dne 26. aprila 1888. 2-3	'	Predsednik: Jtfare/t h. »".
Izdajatelj in urednik M. Nerat,	Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru,