3Up JT-i- i Spominek prvega sv. obhajila Šest zlatih sredstev stano¬ vitnosti na poti v nebesa za krščansko mladino. Po nemškem izvirniku. Sedmi natis Qi>oovms V Ljubljani, 1908. (X Dne 19 je v cerkvi v (na) prejel prvo sveto obhajilo \ iz roke preč. gosp. Čast in hvala bodi brez konca Najsvetejšemu zakramentu. H/ Bodi zvest do smrti, in dal ti bom krono življenja. Raz. 2, 10. Ni še dolgo od takrat, ko so doneli zvo- |>vi farne cerkve v I. polno in slovesno, vendar milo in tužno. Žalosten sprevod ‘ je počasno gibal skozi mesto vun proti irnemu pokopališču. Ondi je bil izkopan jv grob. V ta grob so položili truplo 13- tnega dečka. Se v majniku življenja, v vetu najlepše svoje dobe, se je moral lo¬ ti ter zapustiti svet. Strupena sapa greha I J ga še ni bila dotaknila, še je cvetela v iegovem srcu lilija nedolžnosti. Sirota brez četa in matere, brez prave domovine, je rosil ta deček na najsrečnejši dan svojega vljenja, dan prvega sv. obhajila, ljubega izusa: »O dobri Jezus, daj, da umrjem v edolžnosti današnjega svetega dne, kajti azmere, v kojih živim, so nevarne za •oje dušno zveličanje.« In glej, nekoliko :dnov po prvem sv. obhajilu je izpolnil Bog iegovo željo in vzel dobrega otroka v voje nebeško kraljestvo. Da, umreti, revno zemljo zapustiti i kviško hiteti nad oblake in zvezde i lepo nebeško kraljestvo, tam gle- l* 4 dati Jezusa v neskočnem veličastt cu — to je pač najlepša želja pobožnef' * otroka, ko praznuje najlepši dan sv vel jega življenja. Pa četudi je lepa želja, vendar jo izpolni Bog le re? c kokedaj. Saj morajo tudi na zem 1 ' 0 ’ biti dobri otroci, kateri ljubemu J?. s zusu delajo veselje s pravim krščasj ! 121 skim življenjem ter v svojem kasmj a ^ jem poklicu z molitvijo, besedo in d< tal J janjem prav mnogo duš dovedejo Bogu. Tako bode tudi pri tebi, ljufr a T duša! Ko bi ti bilo dano takoj po pf nj; vem sv. obhajilu umreti, bi bil sed; ,ap v nebesih. Pa ti moraš dlje časa ž veti k časti božji in v blagor človd a štva. S tem si pridobiš višjo slavo \}; nebesih, lepšo krono, krasnejši prc ar storček prav blizo Jezusa in Marije 0 Vendar je dolgo življenj' :e * polno nevarnosti. Zabredeš lahko /e! smrtne grehe, v njih utegneš umreP. Ul ter priti v pekel in potem si nesre] e čen za vselej. Ta misel me vselr a vznemirja, naj sem še tako zelo ver 0 sel, kadar praznujejo otroci dan pr sn vega sv. obhajila, in težko mi je pč 1 5 asK cu in zelo se bojim zanje. Sicer so me^i trdno obljubili, nikdar dobreea sv^eličarja ne žaliti z velikimi grehi. ja k)da oh, kako slabo in omahljivo je ref>č človeško srce! Koliko jih je že em’i°- ki so nekdaj s pobožnim srcem i j? s trdnimi sklepi klečali pri božji :čai]i z h toda pozneje je v viharju skuš- tsnjiav ugasnila njihova ljubezen, po- i dfali so slabi v veri, izgubili so ne- jo plžnost in so zabredli na kriva pota. jujtako žalostno, če bi tudi ti, mladi p/rijatelj moj, v gorečnosti otrpnil in edi a Pustil Jezusa. ž Bodi zvest do smrti in )vft a 1 ti bodem krono ž i v 1 j e- 0 1 i a! To je želja in obljuba Zveli- )rr ar ia, ki je na križu umrl iz ljubezni rij|o tebe. To je pa tudi moja srčna 1 j -elja, katero bi ti v imenu Jezuso- j •'em iz ljubečega srca vneto in vz- re pudno rad klical vse dni tvojega živ- re jen la. In ker mi je toliko do tega, ;jgla ostaneš stanoviten v dobrem, ti ^ehodam to dušno »spominico«, t. j. p r sredstvo zoper smrten greh in ne- pprečno smrt. Napisal sem ti v tej 6 spominski knjižici nekoliko migljajev in nasvetov, kateri te bodo — ako se zvesto ravnaš po njih — va¬ rovali pred strupeno kačo smrtnega greha. — Obljubi mi pa, mladi prijatelj, da bodeš te vrstice prečita! vsaj vsako prvo nedeljo v mesecu. Kot zanesljiva sredstva za stano¬ vitnost v dobrem ti svetujem teh-le šest rečij: 1. Spominjaj se večkrat dne svo¬ jega prvega sv. obhajila. 2. Sprejemaj pogosto (vsaj vsak mesec) zakrament sv. rešnjega Te¬ lesa. 3. Bodi vedno čujee in oprezen. 4. Moli rad in pobožno. 5. Privadi se dnevnega reda v vsem svojem delovanju. 6. Misli gostokrat na štiri posle¬ dnje reči! • _ 1. Spominjaj se večkrat dne svojega prvega sv. obhajila. Glej, lepo podobico si dobil od svojega ljubega dušnega pastirja' 7 Daj si jo narediti v okvir, da jo lahko Pogledaš vsak dan. Vzbujala bode v tebi sladke, tolažilne in spodbudne spomine. Pred to podobo moli vsak dan svojo jutranjo in večerno moli¬ tev in se vprašuj večkrat ob jutranji molitvi: »Kako sem nekdaj preživel svoj najlepši dan? in kako bi se vedel danes, ko bi bil danes oni slovesni dan? Kako rad bi molil in kako rad izpolnjeval svoje dolžno¬ sti.« In zvečer misli pred podobo: »Je-li današnji dan podoben onemu Presrečnemu dnevu? Sem Ii danes tako goreče molil in vse storil s ta¬ kim veseljem, kakor takrat?« To ti bode močno pomagalo na večer do¬ bro izprašati svojo vest. Ko se ob letu zopet vrne spomin¬ ski dan prvega tvojega obhajila, ob¬ hajaj ga slovesno, sprejmi vredno sv. zakramenta, moli več nego na¬ vadno in vprašaj se resno: »Sem li Še oni Božji otrok kot takrat? Sem h postal boljši ali slabši? V čem? Kako? Od kedaj?« Stori potem trdne s klepe. 8 Verjemi mi, večkratni spomin na oni srečni dan je marsikatero grešno dušo spravil na pravi pot in mnogo čistih duš ohranil'neomadeževanih v viharju življenja. Na Francoskem je umrl umirovljen stot' | nik, pogumen bojevnik in dober kristjan-. . Vsi so ga ljubili. Ta stotnik je imel v s vol 1 jedilnici poleg razpela dve podobi: podobic 0 j ] svojega prvega sv. obhajila in pa svoj sto 1 ' \ | niški patent. Ti dve podobi sta mu bili ne' ^ izrekljivo dragi, posebno pa obhajilni sp°' j ' minek. »To podobo sem imel pri sebi,« tak 0 ' je pripovedoval večkrat svojini prijatelje" 1 ' j 1 »v šotorih, v kasarni in v bojih. Večkr* 1 5 so me nadlegovale skušnjave: odprl sc" || svojo listnico, vzel iz nje obhajilno pod"' I, bico, jo pogledal z ginjenim srcem in s ° | ^ spomnil najsrečnejšega dne svojega živli 0 ' nja. Molil sem k Bogu in Mariji, in hud q misli so izginile. Spomin na prvo sveto o"' j. hajilo je bil moj oprsnik, moj ščit in mec _ h boju zoper hude misli in želje, in kadar ui"f' jem, naj leži še v grobu na mojem src"-' — Glej, predragi, tako mogočno vpliva sp" k min na prvo sveto obhajilo ter varuje grel" t] Nadaljno sredstvo, Jezusu zveš o, ostati, je: * k 9 2. Pogostno vredno sv. obhajilo. Ljubi Jezus je reke!: Kdor je 111 o j e meso in pije mojo kri, ^stane v meni i n j a z v nje m. ^ d o r je od tega kruha, ne Jode umrl vekomaj, to je, *dor prejme večkrat in vredno sveto ’ e Šnje Telo, ne bode umrl na duši, ^ padel v smrtne grehe. Kar je s °Ince zemlji, srce telesu, sok dre¬ vesu, to je duši sveto obhajilo. — ^dor ne sprejema rad Jezusa v pre¬ detem zakramentu, ta ne bode smel ;daj k njemu priti v nebeško veli- c astvo. Nikar naj ti ne zadostuje, da samo ^Veliki noči ali vsako četrtletje pri¬ lepiš k mizi Gospodovi. Sveti oče '1 X. so izrazili željo, naj bi verniki ■ r av pogosto, da celo vsak dan pre¬ klali to nebeško jed — kruh moč- 'k- Ker ti pa ne bi bilo lahko tako d'lnokrat iti k (j tu i u iv sv. obhajilu, skleni, J 1 gotovo vsaj enkrat ali dvakrat na ,j es ec prejmeš sveto režnje Telo in a se držiš prav zvesto te navade. L 10 Ko bi pa kdaj bil tako nesrečen, da l bi storil smrten greli, takrat pa Še < tako dolgo ne čakaj, marveč še tisti : teden precej sprejmi zakrament sV- ' pokore, da se ne pogubiš, kakor se < potopi barka, ki je treščila ob pečino i in dobila luknjo, ako se takoj ne za- s dela ta luknja in ne izpolje voda i z I nje. O koliko otrok, ki je zabredlo ' na kriva pota, bi bilo ostalo čistih i" i pridnih, ko bi se bili ravnali po ten' ' nasvetu ter takoj spovedniku pove' dali svoje nevarnosti. Pogostno sveto obhajilo tolaži ii> krepča v skušnjavah, pomaga do i čednosti in vodi v nebesa. Koliko ii ljudi j vznemirja misel: »Ko bi vsaj z 5 I gotovo vedel, če bom zveličan!« N e i boj se. Ako sprejemaš večkra 1 : vredno sveto rešnje Telo, prideš go- i tovo v nebesa, to ti je obljubil tvoi ■ Zveličar sam. Če tedaj Jezusa lju- : biš, bodeš gotovo pristopal pogosto¬ krat k njegovi mizi. Pa stori to vsakikrat s tako pri-' pravo, kakor si storil prvikrat Ali še veš, kako lepo si se takrat pri' 11 a e ti /• i e |0 i' i t lo ifl in e- ii> &o K« /;> S e ■4 ar /01 j«' t 0 ' rt •at jfi' javljal, koliko truda te je stalo? O, delaj vedno tako! Salomon je zidal Sfi dem let tempelj Gospodov; kako jTstno moraš tedaj i ti čas porabiti, j*a svojo dušo spremeniš v krasen pmpelj, vredno bivališče najsvetej- Se ga Boga. Zato očisti svoje srce ^ r ehov, da, celo hudih nagibov, ple- v el greha se mora s koreninami iz- ri| vati. Posebno se pa varuj dveh ! r st grehov, s katerimi bi najbolj ljubega Jezusa. To pa so g r e h i ; 0 p e r sveto čistost in grehi i e z i k o m (kletev, laž, opravlja¬ le itd.) Čista mora biti duša, čisto pora biti telo in čist jezik, ki sprejme i°žjega Sina. O tem izprašuj vsak svojo vest. Spovej se s skesanim ( s [eein odkrito, kakor pred prvim sv. 'ohajilom, in si izvoli stalnega spo- ^dnika: njemu povej odkritosrčno v v °je dušne zadeve, skušnjave in ne¬ žnosti in prosi za dober svčt. ^ v Pa ne samo očistiti moraš svojo >, marveč tudi okrasiti in Jepšati. S čim pa? S čednostmi n dobrimi deli. Z vijolico ponižnosti, 12 z lilijo nedolžnosti, z vrtnico goreče ljubezni do Boga in bližnjika in s spo¬ minčico pobožne molitve. 2e tisti večer pred svetim ob¬ hajilom opravi z večjo gorečnostjo svojo večerno molitev. Obudi v sebi sveto hrepenenje po Jezusu, spravi se k počitku s sladko mislijo na slad¬ kega Odrešenika svojega: »Še neko¬ liko ur in prišel bode k meni Bog nebes in zemlje. O kolika sreča! Sreča, zaradi katere me celo angeli zavidajo. O da bi že skoraj prišla ta srečna ura! O da bi mi bilo možno vso noč pred svetim tabernakeljem v molitvi prečuti! Sveti angel varuh moj, sveti patroni, storite vi namesto mene, česar jaz ne morem storiti. Vaše. hvalnice v tej noči darujem svojemu ljubemu Jezusu.« — O kako primerne in koristne so take misli za predvečer vsakega obhajilnega dne. Dobro je tudi premišljevati o nasled¬ njih treh vprašanjih: 1. »Kdo hoče jutri k meni priti? — Jezus, moj Bog in vse.« Vzbudi pri tem živo vero, globoko ponižnost in najspoš- 13 tljivejše počeščenje. 2. »Kam hoče Priti? — K meni, revnemu grešnemu človeku.« Ponižaj se globoko, kakor oni stotnik v evangeliju, in obudi srčno kesanje in pa popolno ljube¬ zen. 3. »Zakaj hoče Jezus k meni Priti? — Ker me ljubi in me hoče zveličati.« O kako mora to oživiti tvoje upanje in razvneti tvojo ljube¬ zen! Jezus ti more in hoče pomagati in ti bode pomagal. On je največja, najlepša, najljubeznivejša dobrota. Kako se blešči njegovo Srce v sijaju neizrečne krasote in ljubeznivosti, Kako plamti v sveti ljubezni! S ta¬ kimi mislimi idi k počitku, pozdravi še enkrat iz daljave svojega Jezusa v svetišču na oltarju, kjer se v lju¬ bezni tebe spominja, obudi še v srcu koreče želje po njegovem prihodu in tvoja zadnja misel bodi pozdrav: "Hvaljen bodi najsvetejši zakra¬ ment!« V jutro obhajilnega dne misli takoj, ko se vzbudiš, na Jezusa; mi¬ sli si, da tudi tebi reče kakor nekdaj Caheju: »Stopi brzo doli, ker danes 14 hočem priti v tvojo hišo!« Premisi' še enkrat tri vprašanja, kakor zve¬ čer , in prosi Jezusa med umivanje! 1 ' in napravljanjem, naj te umije s pre¬ drago svojo krvjo tudi najmanjše^ dušnega madeža in naj te obleče v ' svatovsko oblačilo svetih čednosti)' V zadnji četrti uri pred sv. obhajilom ponovi še enkrat s pobožnim srcefl 1 vero, upanje, ljubezen, ponižnost, za¬ upanje in gorečo željo po Jezusu v presvetem zakramentu. Prosi Ma¬ rijo, angele in svete patrone, naj pri¬ dejo in te spremijo k božji mizi. -f V trenutku sv. obhajila mi¬ sli si, ljuba duša, da tvoje srce so be¬ tlehemske jaslice, kjer je prišel raV- nokar Jezus na svet. Moli ga z Ma¬ rijo in sv. Jožefom, s pastirci in sve- timi tremi Kralji in mu daruj zlata ljubezni, kadilo srčne pobožnosti i' 1 mire zatajevanja. V presvetem tre¬ nutku precej po sv. obhajil 1 ' pozabi na vse drugo in misli le h? svojega ljubega Jezusa. Premisli zla¬ sti naslednja tri vprašanja: 1. »Kd° je Jezus in kdo sem jaz? On, — ve- 15 |i liki Bog, jaz — ubogi grešnik.« ,, Strmi, veseli se, moli! — 2. »Kaj je ,i Jezus za-me storil ? Kaj sem jaz storil ,, za njega?« Misli na Betlehem, Na- a žaret, Golgato, o koliko je Jezus zate V ' storil, trpel in daroval! Zahvali se j, mu iz vsega srca. Ti pa si storil tako n malo za Jezusa, toliko proti uje¬ li >nu, žalil si ga toli in tolikrat z gre- - kom, njega, svojega največjega do- il brotnika. Kako ti je pri srcu, če misliš „ na vse to? Ali se ne boš iz dna srca ; kesal in sramoval svoje grde nehva- - ležnosti? 3. »Kaj zahteva Jezus od , mene, in kaj hočem jaz zahtevati od , Jezusa?« — Tvoje srce hoče imeti , dobri Zveličar, o daruj mu ga na - Večno, njegovi službi posveti tudi , svoje telo, svoje oči in ušesa, roke in j noge. In kaj boš zahteval ti od Je- i zusa? Vse, kar ti je koristno za dušo , m telo. Cas zahvale po sv. ob¬ hajilu je najdražji čas življenja. Ne zamudi ga nikdar. Vsaj četrt ure Dorabi za zahvalo. Zahtevaj mnogo, Nog ti da vse. 1. Prosi ga za milost 16 stanovitnosti v dobrem: »Preljub! Jezus, ti me tako zelo ljubiš, da sl prišel sam k meni, o srčno te prosil 11 pri ljubezni tvojega presv. Srca, u e dovoli vendar, da bi te kedaj zop e ' žalil; daj, da naj rajši poprej umrje' 11 ! v nedolžnosti!« Če tako prosiš, b° o1 le zagotovljen ljubezni Jezusov^ 2. Prosi za vse milosti, kojih potre' buješ v svojem stanu. 3. Priporo 01 Jezusu vse svoje potrebe in nadlog e ' 4. Moli tudi za druge — starše' brate, sestre, dobrotnike, dušne P a ' štirje, učitelje, predpostavljene, s°' rodnike; moli za sveto cerkev, sv. Očeta, uboge grešnike, ubolf-’ duše v vicah, za umirajoče. 5. In te stiska kakšna velika bridkost, če je kdo izmed tvojih zabredel ^ grešna pota, prosi in ne nehaj upno prositi presveto Srce Jezusov 0 ’ dokler te ne usliši. Hočeš na dan sv. o b h a j 11 ‘ ljubemu Jezusu narediti kakoposebP veselje, opravi kako dobro delo, išči bolnika, idi na pokopališče moli za pokojnike, obišči Jezusa 17 Presvetem zakramentu, moli sveti križev pot, daj kaj vbogajme, odloči od prihranjenega denarja nekoliko krajcarjev za kak dober namen, na Pr. za sveto Detinstvo, »katol. druž¬ bo detoljubov« itd. Končaj ta milo- s tipoini dan enako kot na predvečer. Združi svojo zalivalnost z zahvalo v $eh angelov in svetnikov v nebe¬ sih in prosi ljubo Mater božjo, naj Pna Boga zahvali v tvojem imenu. Če bodeš vselej na tak način preži- v el obhajilni dan, bodeš postajal v edno boljši in popolnejši. Lilija tvoje nedolžnosti bode vedno lepše cvetela. Kdo bi mislil, da sc nahajajo na dvorih knezov in imenitnikov tudi angeli? Ta ču- dež se je zgodil na španskem dvoru leta 1581 do 1584. Med plemiči cesarice Marije ie bil sveti Alojzij. Velike so bile ondi ne¬ žnosti za njegovo nedolžnost; Alojzij se je ježil iz nje neoskrunjen, kot trije mladeniči 'z ognjene peči. In kaj ga je rešilo? Vsak teden je hodil k sv. obhajilu. Kruh angelski ?a je storil angelskega v njegovih mislih, besedah in v vsem njegovem vedenju. Da, še več se zgodi. Večkratno sv. ob¬ hajilo ne napravi samo tebe čistega in an- 2 18 gelskega, marveč močno vpliva tudi na tvoij okolico. Na tak način postaneš apostol, k a ' kor oni pobožni deček na Francoskem Saint Corneille). Občina, v kateri je žive« je bila v dušnem oziru zelo zanemarjenj in sprijena. Četrto, šesto in sedmo zapovej božjo so z nogami teptali in cerkvene povedi zaničevali. Pavlin — tako je bj° dečku ime — je opravil prvo sveto obhajij 0 z angelsko pobožnostjo. Ta sveti dan ] c sklenil z nekaterimi prijatelji neko sve J zvezo. Obljubili so drug drugemu, da bodj točno opravljali svoje molitve, se ogiba 11 vseh hudih priložnosti, od časa do časj obiskovali svoje dušne pastirje in druj druzega vzbujali, prejemali večkrat svej” zakramente in zvesto izpolnjevali boži’ in cerkvene zapovedi. V petih letih f štelo to društvo pobožnih mladeničev 1 trideset udov. Zvesto so izpolnjevali, kar s obljubili. Njihov vzgled je vplival čudovihj Cez malo let je imela ta občina že 30 d<>' brih krščanskih obitelj, in sedaj, 20 let P" sv. obhajilu Pavlinovem, je vsa občina spi" e ' obrnjena — pravi vzor krščanske srenje- Glej, blagodejni sad pogostne^ vrednega obhajila. Ono posvečuj tebe in druge; stori te apostola >1 angela varuha tvoje okolice. iVU s * na to večkrat in bližaj se vsaj vs^ mesec pobožno božji mizi. 19 3. Sveta čuječnost. v Tretje sredstvo stanovitnosti je čuječnost. Dragocen zaklad 11 o s i m o , pravi sveti Pavel, toda v z e I o krhki in razdrob- Pivi posodi. Kako istinite so te besede! Neprecenljivi zaklad ne¬ dolžnosti, biser sv. vere, nosiš v sebi. 2 veliko radostjo se ozirajo na-te v sa nebesa, Bog, Marija, angeli "in svetniki. O, da bi se te vedno vese¬ lili! Pa ta dragoceni zaklad se lahko izgubi. Tisoč nevarnostij preti, tisoč v olkov v ovčjih oblekah hodi okolo in steguje ostre kremplje po tvoji Veri. Torej pazi in čuj. Čujte in Polite! opominja Zveličar. Varuj se 1. s 1 a b i h , p o k var¬ jen i h 1 j u d i j. Če kdo govori proti Veri, jo zaničuje in zasmehuje, ali Pa če nespodobno govori, s takim ne občuj. Če moraš v kraje, kjer so taki ljudje, povej to staršem, mojstrom, Posebno pa spovedniku, in se ravnaj Po njihovem nasvetu. Kajti, če si še teko dober, se bodeš pogubil, če se 2 «; 20 ne ogiblješ takih zlobnih ljudi]. Poffl- ni: »Slabe govorice pokvarijo dobre šege iri en hudoben tovariš spravi sto drugih v pekel!« 2. Ogibaj se vseh nevar¬ nih krajev. Ne hodi v hiše, kjer se nekršeansko govori in živi, kjer šesta zapoved ni v čislih. Zvečer ib iro noči bodi doma in se ogibaj sploh vseh priložnostij, ki bi bile nevarne za tvojo nedolžnost, osobito te pro¬ sim, da se varuj vsakega nevarnega znanja, ker grešno znanje je v peke' privleklo že tisoče nedolžnih ljudii- Bodi pa tudi čuječ, kadar si sam. obrni proč svoje oči od grdih podob in nesramnih rečij; svojih ušes ne na¬ stavljaj nesramnim pogovorom, srce bodi zaprto hudobnim mislim. Misli v skušnjavah na križanega Zveličarja, moli k Jezusu in Mariji ter se vadi pridno v prostovoljnem zatajevanji!' Z vso resnobo se zoperstavljaj -b' beži, ko bi ti kdaj kdo hotel kaj ne¬ spodobnega .nagajati. Ne trpi tudi najmanjše reči, ki bi bila zoper sveto sramežljivost; beži pred grehom« 21 kaikor egiptovski Jožef, in se pripo- r °či angelu varuhu. Najljubši kraj ti bodi cerkev in pa tvoja sobica, v ka¬ teri si lahko napraviš majhen oltar¬ ček, pred kojim opravljaj svoje mo¬ litvice, Obiskuj rad pokojnike na po¬ kopališču; tam minejo vse posvetne Niisli in ničemurnosti, ondi veje sa¬ mica nebeške domovine. Varuj se 3. slabih knjig in s P i s o v! Sveti Peter pravi: H u d i b u h hodi okoli kot rjoveč lev in si prizadeva človeške duše Napeljati k slabemu. On je morilec buš od začetka in navdaja svoje slu¬ žabnike, da pišejo knjige in spise brezverske in umazane vsebine. Je¬ dk lep, beseda gladka, to je med, in tisoč in tisoč ljudij čita take knjige, Plačuje s težko prisluženimi novci in Vka tako smrtni strup, m duša ne- Prnrjoča, s krvjo božjo odkupljena, z boli — smrtno zboli in umrje. Lilija Nedolžnosti zvene. — Ne čitaj nikdar Nobene knjige, katere bi se sramoval, če bi te tvoj spovednik našli pri njej. Ako ne veš, je-Ii knjiga dobra ali 22 slaba, vprašaj svojega spovednika' In če pri čitanju naletiš na kaj, je proti veri ali spodobnosti, vr^j knjigo od sebe in ne čitaj dalje. Svet' Alojzij je našel nekoč tako knjigo v palači svojega očeta. Nejevoljen i° vrže takoj v ogenj, in si umije roke- da bi se jih ne držal niti prah tak° slabe knjige. — Kadar utegneš, os o- bito ob nedeljah, vzemi kako du- hovno knjigo v roke. N. pr.: «Življe' nje svetnikov«, Tomaža Kempčana'. »Hodi za Kristusom«, slovenski Gof' fine in druge pobožne knjige, kakorš- nih imamo Slovenci že zdaj mnogo. Tudi »Katekizem« ponavljaj večkrat in hrani ga vedno kot spomin na svojo detinsko dobo. V teh knjigah najdeš krepko hrano za svojo dušo. Prosi tudi svojega dušnega pastirja za dobre knjige. Gotovo ti jih z ve- seljem posodijo. 4 . Ne boj se 1 j u d i j. Bo¬ jazen pred ljudmi je prazno plašil 0 ’ vsled katerega izgublja dan na dan brez števila ljudij dušno zveličanje! zabredejo v velike grehe in pozabii 0 23 ! e Pih sklepov svojega prvega sv. ob¬ hajila. O ljuba duša, varuj se take Pr azne bojazljivosti. Vsem ljudem ne JP v °re nihče vstreči: saj še ljubi Zve- llc ar tega ni mogel. Ne meni se tedaj mnogo za to, če te slabi ljudje kaj za¬ smehujejo. Ali ni boljše, da te gra¬ jajo hudobni, kakor pa če bi te grajali Pobri? Da, zasramovanje in graja hudobnih 1 judij je za-te le čast. O, jmj ti bo pomagal svet takrat, ko boš le žal na smrtni postelji ali ko bi celo v Peklu trpel? Ali te bode »svet« na Sr) irtni postelji tolažil ali rešil pekla? Če te tedaj tvoji tovariši, znanci '*d. zasmehujejo zato, ker si pobožen, *er hodiš večkrat k sv. obhajilu in ysak dan k sv. maši; če te zasramu¬ jejo, ker jih ne spremljaš na njihovih slabih potih: o, dragi prijatelj, ne migaj se za-nje. Nikar ne misli pri svojih dobrih delih: »Kaj bodo ljudje 0 meni mislili in govorili?« marveč: »Koliko veljam pri Bogu, kaj misli Bog o meni?« — Jezus govori tako razločno: Kdor se mene sra¬ muje pred ljudmi, tega se 24 bode sramoval tudi b o ž J 1 Sin, ko bode prišel v vel 1 ' čanstvu Očetovem z ah' geli ! S čuječnostjo je v zvezi 4. Molitev. Č u j t e in molite. Kdor P° zimi daleč potuje, ga obide skušnja' va, da bi sede! v sneg. Če to stori i" zaspi v snegu, zmrzne. Tako se lotii° tudi nas, ki moramo prepotovati ta mrzli svet, skušnjave, da bi opustil) molitev in dušne vaje, da bi mlačni postali v dobrem. Ako ne prema' gamo izkušnjav, nas zaziblje spanje j duhovne lenobe, ogenj ljubezni uga- sne v srcu, mi otrpnemo — rekel bi — zmrznemo na duši. Molitev je to¬ rej dušni toplomer, s katerim se men krščansko življenje. Ako je naša mo¬ litev dobra, smo dobri m bogoljubm tudi mi; če pa postane naša molite^ slaba in mlačna, je to za nas žalostno znamenje, vedno globeje zabredem 0 v grehe. Sveti Avguštin torej praV 25 trdi: Kdor zna prav moliti, ta zna tudi prav, t. j. krščan¬ sko, sveto živeti. Molitev je ne¬ beška rosa za dušo. Molitev tolaži, krepča, daje pogum ter je najvar¬ nejše orožje v skušnjavi. Kdor v skušnjavi takoj moli, ni privolil v skušnjavo, tak zmaguje. Molitev je nebeški ključ. Molitev nam izprosi milost stanovitnosti. Torej moliti moraš, ljuba duša, ako liočeš ohraniti čisto srce. P a kdaj, kako in kaj moli? Delaj tako-le: 1. Z j u t r a j, ko se zbudiš, po¬ zdravi takoj ljubega Boga, pokrižaj se pobožno, iz ljubezni do Boga za- Pusti hitro posteljo, moli med tem, ko se oblačiš, tihoma očenaš, vero, upa¬ nje, ljubezen ali če znaš, še kaj dru¬ gega; poškropi se z blagoslovljeno y odo in opravi kleče svojo jutra¬ njo molitev; zahvali Boga za novi dan, skleni, da ga bodeš dobro pora¬ bil, in ga daruj Bogu z dobrim na¬ menom: »Vse ljubemu Bogu v čast!« Priporoči se tudi varstvu ljube Ma- 26 tere božje in svojemu sv. patronU' Trdno skleni, se varovati vsakega greha, osobito smrtnega. 2. Po dnevi misli večkrat na Boga, pozdravljaj ga s kratkimi mo¬ litvicami, n. pr.: O Jezus, tebi ži- v i m itd. O B o g , rajši umret' nego grešiti! Kadar utegneš, moli še kaj več. Moli tudi med svo¬ jimi opravili, na poti itd. 3. Zvečer poklekni, prej ko se slečeš, in opravi svojo večerno molitev zopet klečč. Prisrčno za¬ hvali Boga za vse. Izprašuj svojo vest in obžaluj iz vsega srca svojo grehe s trdnim sklepom, prihodu)' dan pobožnejše živeti. Moli en oče- naš k svetemu Jožefu za srečno zad¬ njo uro. Mnogo jih je že z njegovo pomočjo storilo srečno smrt, ker s o ga vsak dan častili. Misli večkrat' »Kako bi bilo, ki bi to noč umrl? 4 Opravi duhovno obhajilo, poškropi se z blagoslovljeno vodo in se sra¬ mežljivo sleci. Priporoči se božjem] 1 varstvu ter glej, da v molitvi zaspiš' Vzemi rožni venec v roko ter moli' 27 ■ Če se pa po noči prebudiš, moli rožni 1 Venec dalje. Misli na ljubega Zveli¬ čarja, kateri med tem, ko ti spiš, v 1 tabernakelju za te bdi in moli. 4. Razun teli molitvic ti posebno Priporočam, da pojdi — če le mo¬ goče — vsak dan k sv. maši. Sv. maša je zate vir največjih milosti. Bog ti obilno polača one pol urice, ki io njemu posvetiš. Moli iz molitvene knjige ali pa tiho premišljevaje ža¬ lostni del rožnega venca. Pri daro¬ vanju misli na daritev Jezusovo v templju, daruj v duhu nebeškemu Očetu svojo častilno, zahvalno, pro- I silno in spravno daritev. Pri povzdi¬ govanju stopi v duhu pod križ na Kalvarijo. Pri sv. obhajilu misli na zadnjo večerjo ter sc v duhu obhajaj. Če pa ti ni mogoče biti pri sv. maši, se pridruži v duhu vsem sv. mašam eelega sveta in daruj Bogu svojo do¬ bro voljo. 5. O b i š č i večkrat lju¬ bega Jezusa v presvetem zakramentu, potoži mu ob 28 kratkem vse svoje potrebe in pr° sl ga njegovih milostij. To mu je ta ''' 0 zelo všeč, da ti bo rad uslišal tvo) e prošnje. Misli večkrat na njegov 0 grenko trpljenje, moli včasih sve 0 križev pot, počasti tudi sv. petet e rane in še posebno njegovo presvet 0 božje Srce! , 6. Goreča bodi tvoja pobožn os* do nebeške kraljice M 3 ' r i j e. Njo slaviti in njeno sla v ° širiti ti bodi najslajše veselje. Posn e ' maj jo v njenih čednostih. Noben da ' 1 naj ne mine, da bi jej ne podaril kak e cvetlice svoje ljubezni, kakega dar c ' ka zatajevanja in premagovanja^ Tj V znamenje, da jo prisrčno častiš " ljubiš, nosi pri sebi njeno svetinjic?' obhajaj z veseljem njene godove 11 praznike s tem, da sprejmeš sv. krament; posveti jej vsako soboto >' mesec majnik, moli vsak dan en od' stavek svetega rožnega venca " daj se vpisati v katero njej posV®' čeno bratovščino. Rad poslušaj rijine pridige, pridno prebiraj Madj jine knjige, z veselim srcem popevk 29 Marijine pesmi. Izroči lilijo svoje ne¬ dolžnosti njenemu materinemu var¬ stvu in navadi se vsako jutro in ve¬ der moliti tri češčenasimarije na čast brezmadežni Devici. Dostavi pa: O Marija, brez madež a spo¬ četa, ti naše pribežališče, Prosi za nas! Lepa je tudi na¬ slednja molitvica: O moja Go¬ spa, o Mati moja; t e b.i se Lsega darujem, in da s e.ti v d a n e g a s kažem, ti danes Posvetim svoje oči, svoja Pšesa, svoja usta, svoje Srce, sebe popolnoma v s e- £ a. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati, varuj me, bra¬ li me, kot svojo lastnino in Posestvo. — Ti dve molitvici sta Ze marsikateremu na čudežen način ohranili -sveto čistost, drugim pa sta l z Subljeno nedolžnost zopet pridobili 'P jih spreobrnili. O ljuba duša, drži Se svoje dobre nebeške Matere, okleni se je z vso ljubeznijo. Zveli¬ čani Henrik Suzo zatrjuje: »Prej bo¬ sta prešla nebo in zemlja, kakor da 30 bi se pogubil zvesti, pravi častil eC Marijin.« Moli na tak način, kakor sem povedal tukaj. Postala ti bode molitev lahka in prišla v sladko m 1 ' vado, če se privadiš in držiš veda 0 nekega določenega dnevnega red 9, Kaj je to, ti bom takoj razložil. 5. Krščanski dnevni red. Takšen red je zelo amenite 11 ' Vrtove obdajamo s plotovi, dreves* se privezavajo li količu, da škode K trpč. Tako je tudi krščanski dnevP' red za-te trdna opora, da ne zabr e ' deš na kriva pota. »Drži se reda, d red tebe drži,« pravi sv. Bernam' Kdor se navadi krščanskega red 3, živi čistejše, redkeje pade, hitre)^ zopet vstane, hodi previdneje, i |! !j, slajše tolažilo, živi mirnejše, urrU^ r zaupnejše, je rešen mnogih muk vicah in si pridobi lepšo krono v U 6 besih — pravi isti svetnik. I. Najprej se drži nekega dol čenega reda za vsak dan: 31 d 1. Vstajaj vsak dan hitro, spo¬ jno in bogoljubno ter natanko ob °‘°čeni uri! h . 2. Opravi kleče svojo jutra- J 0 m o 1 i t e v ! . 3. Udeleži se pobožno svete v u a Š e in obudi željo se udeležiti D Se h sv. maš po svetu. Če slišiš pri .°Vzdigovanju pozvanjanje, poklekni, e mogoče, ter moli Jezusa. ^ 4. Idi hitro in natančno ob dolb¬ li uri n a d e 1 o. Prični je Bogu na v as J in z znamenjem sv. križa; misli j^bkrat med delom, posebno če ura () lj e, na besede: »V imenu božjem; j Jezus, tebi na ljubo! Ti si toliko /-me storil, trpel, žrtvoval, ti hočeš, r a to storim. Tebi na ljubo hočem jbt _ storiti, kolikor morem. Združim č.°ie delo s tvojim delom. Pomagaj 1 s svojo milostjo.« Sq , Jako je delala sveta Rozalija. Kakor (črnica, ki s svojim velikim rumenim cve- oč 1 vedno proti solncu gleda in se za njim ? Ca od solnčnega vzhoda do večera, tako fj 0 j e tudi njena duša vedno obračala k j e( i] £e je predla, šivala ali pletla, čitala, a ali z drugimi govorila, če je bila doma 32 ali na njivi ali pa v cerkvi, vedno je misli' 8 na Boga, vedno zanj delala. »Roko pri delu srce pri Bogu,« je bil njen pregovor. 5. Pred jedjo in po jedi opravi vselej vestno svojo molitev brez strahu in sramovanja. Jej le oh določenem času; med navadnim) obroki brez potrebe ne uživaj. Bodi zmeren in misli, kako se je Jezus ve' del pri jedi. Izpolnjuj vestno postk zapoved. Večkrat si prostovoljk pritrgaj nekoliko. 6. Ob času počitka ne P°' žabi, da te vidi vsevedni Bog. N e udeležuj se iger, ki so grešne ali n e ' varne. Varuj se ob počitku, da pr e ' več časa ne zgubljaš; varuj se spM 1 vsega, kar bi utegnilo žaliti Bog 8 ’ — da se ti ne bo nikoli treba sra' movati svojega razveseljevanja’ marveč da bi, kakor sveti Alojzij, ž mirno vestjo po vsakem razvedril 11 mogel stopiti pred obličje večneg 8 Sodnika. 7. Ce imaš med dnevom č a 5 za kratke pobožne vaje, n 1 ' kar ga ne zamudi. Obišči n. pr. P k' 33 sveto rešnje Telo, čitaj pobožne knjige itd. Če imaš priliko, stori tudi kako dobro delo, da razveseliš Boga. 8. Končaj dan z Bogom, s po¬ božno večerno molitvijo in zizpraševanjem vesti. Prav lepo je, ako se opravlja večerna mo¬ litev skupno. Idi v posteljo ob dolo¬ čeni uri in s pobožnimi mislimi. II. Nekateri dnevi v letu so pa zate še posebno imenitni. Take dneve moraš razim tega, kar sem ti nasvetoval za vsak dan, še kaj več, še kaj posebnega storiti v slavo bo¬ žjo in v svoj dušni prid! 1. V vsakem tednu je nede¬ lja, večkrat tudi praznik. Ti dnevi so ljubemu Bogu posvečeni. Uporabljaj jih tedaj v blagor svoje neumrjoče duše. Pomni sledeče: a) Ne opravljaj nikdar hlapčev¬ skih del, ker to bi klicalo prokletstvo božje na te. Ne skruni teh dnij z besnimi veselicami. Varuj se ne¬ vernosti, osobito pijanosti. Kako Uoli to ljubega Boga, ako kristjani o Sv etih dneh največ greše! 3 34 b) Prosi ljubega Boga odpušča¬ nja za tako mnoga razžaljen j a in ude¬ leži se vedno predpoldanske in če mogoče popoldanske službe božje- Čitaj kako sveto knjigo, obišči bol¬ nike, ali stori sicer kako dobro delo- 2. Vsak posamezni mesec lah¬ ko posvečuješ s tem, da vredno sprejmeš sveto rešnje Telo. Na to te posebno opozarjam. V dan svojega mesečnega obhajila prečitaj tudi te vrstice pazljivo in se vprašaj, ali si izpolnjeval svoje dobre sklepe. 3. Vsako leto se povračajo tudi dnevi, katere moraš posebno slovesno obhajati. a) To so prvič veliki prazniki 'j cerkvenem letu (Božič, Velika noč; Binkošti, itd.). Marijini praznik* (brezmadežno spočetje, rojstvo, oči' ščevanje, oznanenje in vnebovzetj e Device Marije) in prazniki angelo^ in svetnikov. b) Tak slovesen dan je tud} tvoj god. Ta te spominja, da s } postal po sv. krstu otrok Božji in s ! bil sprejet v sveto cerkev. Pono'* 1 35 svojo krstno obljubo, idi k sv. maši, sprejmi sv. obhajilo in čitaj sveto življenje svojega patrona. Posne¬ maj ga! c) Tudi smrtni dan staršev, bratov in sester prištevaj takim pnem. Daruj za nje sv. mašo. Olep¬ šal njih grob, daj vbogajme v tolažbo Mihovih duš. č) Končno posvečuj vsako leto °b!etnico prvega svetega 0 b h a j i 1 a. Koliko vzroka imaš se Zahvaliti za to neizrečeno milost! O, Ponovi dobre sklepe tega nepozab¬ nega dneva. Sprejmi zopet sveto ob¬ hajilo in prosi Boga pri sveti maši z a nedolžnost in ljubezen svojega Prvega svetega obhajila. Tu imaš, dragi moj, dnevni red krščanskega življenja. Ravnaj se na¬ tančno po njem do smrti. Tako bodeš gotovo dober kristjan, življenje tvoje bode tiho in mirno teklo ter se kon¬ čalo s srečno, blaženo smrtjo, katera b odpre vrata v nebesa. . Pred več leti je živel v mestu L. ime- U| ten gospod. Nekega dne najde v svoji pi- 36 salni mizici listek papirja, na katerem si i 8 bil kot dober dijak in ud neke Marijine bra¬ tovščine z lastno roko napisal red krščan¬ skega življenja. Glasil se je blizu tako, ka¬ kor sem ti ga jaz tu opisal. Stari gospod spozna svojo pisavo in čita. Čita dalje. Ko vse prečita, globoko vzdihne, ter žalosten s solznimi očmi vzklikne: »O lepo življenje moje mladosti! Kako sem bil takrat srečen, ko sem izpolnjeval ta dnevni red krščan¬ skega življenja. Od tistega časa pa, ko sen* opustil, mi je izginil sladki mir iz srca . 8 Jokaje še enkrat prečita listek, vzame palico in klobuk in gre — naravnost v cerkev. Ondi prosi ljubega Boga, naj mu odpusti ne¬ zvestobo, spove se, prejme sveto obhajil® in se od tistega časa začne zopet ravnat* po onem redu krščanskega življenja, kakor nekdaj, in dobra dela opravljati. In res, bi! je že skrajni čas — kajti ne dolgo poten* je potrkala smrt na njegova vrata. Z rož¬ nim vencem v rokah, ves skesan zarad zmot svojega prejšnjega življenja, pa poln zaupanja na Boga je izdihnil svojo blag® dušo. Predno končam, ti hočem nave¬ sti še eno sredstvo za vstrajnost, ka¬ tero sveti Duh tako zelo priporoča; Pri vseh svojih delih misli na štiri poslednje reči i 11 vekomaj ne boš grešil. Res dobro in skušeno sredstvo čednosti i e: 37 6. Misel na štiri poslednje reči. Skušnjave, hude misli in želje ne postanejo v človeškem življenju. Pa, Ce bi te še tako zelo v greh vabilo in pikalo, ali bi grešil, ko bi Bog sam y*den stal pred teboj? Gotovo ne! pisli torej povsod in vselej: tudi v te nrni noči me vidi vsevedni Bog. O sv. Boleslavu, ki je bil kraljevskega plu, se pripoveduje, da je podobo svoj«ga ,. Ce ta nosil na vratu, večkrat jo nežno po- J ubil in ob tem govoril: »Ne, dragi oče, 'kdar ne bom storil nič tacega, kar bi me .^Vrednega storilo tvojega kraljevskega ^ena!« v Kako lahko ti je, krščanska ^ša, podobo svojega križanega Je- z dsa pri sebi nositi! Ali te ne bode y s£ tk pogled na i sv. podobo spomnil, *ar se ti kot dediču nebeškega kra- Je stva spodobi storiti? In kako lahko ^nadoma umrješ! Kolikrat se čita R 0 listih o nagli in neprevideni smrti. r ed smrtjo nismo nikdar varni, in Moramo torej biti vedno na njo pri¬ javljeni, ker kdor v smrtnem grehu Ut hrje, je na vekomaj pogubljen. Po- 38 božni kristjan se spomni pri jutranj 1 in večerni molitvi, pa tudi o drugi* 1 priložnostih: »Umreti bodem morah pa ne vem, kdaj? kje? kako? A t° je gotovo, če umrjem v velikem grehu, bodem na večno pogubljen-* Neki misijonar pripoveduje, da so novo' spreobrnjeni v Kocinchini ob velikih skuš¬ njavah prste čez ogenj držali in sami sep’ tako-Ie govorili: »Glej, tega majhnega oguJj! ne preneseš, kako bodeš pretrpel peklensK ogenj, kjer boš gorel vekomaj, ako te P re ' maga skušnjava.« Zato misli večkrat, predragi pri' jatelj, posebno v skušnjavi na s mr h sodbo, pekel — misli na to, da bodep moral pred vsevidnim Bogom dajal* račun o vseh mislih, besedah, deja- njih. Ta misel te bode varovala gre- ha, misel na nebesa pa te bode spod¬ bujala k dobremu. Kako lepa so ne¬ besa! Tam je naša večna domovina- Tukaj je teden vednega dela, tam i e delopust večnega počitka; tukaj raz¬ burjeno morje, tam zavetje večnega miru. Iz nebes sem miglja tudi teh* zlata krona, svitel tron, zelena pajl ma slavne zmage. In Jezus te vab* 39 rekoč: »Pridi, zvesta duša; pridi na moje srce! O, kako ti hočem popla¬ čati vso tvojo ljubezen do mene, tvoje delo, tvoje trpljenje, boje; pridi, pojdi v veselje svojega Go¬ spoda!« V nebesih si združen z Bo¬ gom, si pri Mariji, v družbi ljubih an¬ gelov in svetnikov. — Če na to mi¬ sliš, kako se mora povzdigniti tvoje srce polno poguma in hrepenenja, Polno veselja in tolažbe. — Da, misel na nebesa ti osladi grenko zemeljsko trpljenje in te spodbuja, da ostaneš Jezusu zvest. Izvoli si vsak mesec eno nedeljo in premišljuj o štirih poslednjih re¬ čeh. Misli: »Morebiti je prihodnji te¬ den, prihodnji mesec zadnji v mojem življenju!« Trdno skleni, da bodeš od zdaj zanaprej tako živel, kakor da bi se bližal zadnji dan. To je tudi najlepši način pripravljanja na lahko in srečno smrt. * * * To bi bilo tedaj šest glavnih sred¬ stev za krščansko stanovitnost. Zlata 40 in blagonosna sredstva so to, katerih ni tako težko izvrševati. Ljubeča mati bi ti jih ne mogla podati z veči° ljubeznijo, kakor jih jaz izročam v tvoje roke, pokladam v tvoje srce* danes — tvoj najrečnejši dan, dah prvega svetega obhajila. Daj Bog, da bi jih vse po vrsti v svoj prid obračal ves čas do svojega zadnjega zdih' ljeja. Blagor ti, ako to storiš! Neka pobožna mati je poklicala na ve¬ čer tega srečnega dne svoje dete k sebi i 11 je s solznimi očmi dejala: »Moj sin, tako srečen si bil danes. Če me imaš rad, sl«' šaj moje besede in ostani vedno takošerti kakor si bil danes, tako čist in pobožen* tako dober. Ostani Jezusu zvest v veri, v ljubezni, v nedolžnosti in misli večkrat n a ta svoj najsrečnejši dan. Znano ti je, da t e ljubim bolj kot svoje življenje. Pa če bi ve* dela, da bodeš v poznejših letih postal Je¬ zusu nezvest ter ga žalil, rajši bi videla- da danes umrješ, in sama te zanesem na pokopališče.« Deček s solznimi očmi ob¬ ljubi, da ne bode nikdar pozabil njenih be¬ sed. Mati je kmalu potem umrla, sin pa i e vzrastel v krepkega moža ter postal vojak- Pa tudi v raznih nevarnostih vojaškega živ¬ ljenja je ostal priden in nepokvarjen. Vedno se še glase v njegovem srcu kakor zvon¬ ček v tihi noči materine besede s presrec- 41 Nega dne prvega sv. obhajila. Na te je mislil v borbi skušnjav in je ohranil sveto vero in nedolžnost. Enako, kakor ta mati, kličem i jaz tebi, preljubi prijatelj moj: »Ne za¬ pusti svojega Jezusa, ostani mu zvest, ne žali ga nikdar z grehi; ohrani nedolžnost prvega sv. obha¬ jila, poslužuj se tu navedenih pomoč- kov, in zagotovljeno ti je srečno živ¬ ljenje, srečna smrt in prelep prostor¬ ček tam gori v nebesih. V spodbudo ti tukaj navedem še ganljiv vzgled, ki ga čitaj večkrat. Sveti Filip Nerij je bil velik prijatelj mladine. Mnogo mladeničev in devic je pri¬ vedel v nebesa. Med njegovimi spovedanci je bil tudi sin nekega kneza po imenu Pa¬ vel Mašini — pobožen in čist kot angel. Večkrat je hodil k sv. obhajilu. Presrčno je ljubil Marijo. V štirinajstem letu zboli. Po¬ slali so po sv. Filipa. Ta hiti k bolniku, pa —- ko pride tje, je bil njegov ljubljenec že mrtev. Oče se je silno žalostil in tudi Filip je bil žalosten, da je Pavel umrl brez svetih zakramentov. Skloni se čez mrliča, moli, ga Pokropi z blagoslovljeno vodo in pokliče Po imenu. In v začudenje vseh pričujočih odpre deček oči, kakor bi hotel vprašati: »Zakaj ste me zbudili?« — »Pavel,« reče sedaj sveti Filip ,»hočeš dlje časa živeti ali 42 pa zopet umreti?« — »Velečastni oče,« Pavel, »videl sem v nebesih svojo ra)f}. mater in sestro; ondi pri Jezusu in Ma r “ t je lepše, ko tukaj, jaz hočem rajše zoP® umreti.« — in je zaprl zopet oči. Še d a J e danes se vsako leto na spominski dan * dogodbe, 16. marcija, v njegovi smrtni soh’ ki je sedaj predelana v kapelico, opravil sveta maša. Pavel je umrl brez zakrani® 1 ' tov, pa njegova duša je bila pripravijo 11 ) po večkratnem vrednem obhajilu. PoboZ' mladenič se je Seštetih sredstev, ki seru ) tu navedel in priporočil, zvesto poslužil > tako srečno umrl ter bil sprejet v nebes* 1. Zdaj pa se poslovim od tebe, Pj®' dragi mi prijatelj! Svoje mašnišK 6 roke razprostrem čez te in klicen 1- Blagoslovi te vsemogoč P Bog, Oče, Sin in sv. Duh! te spremlja ta blagoslov po vseh tyO' jih potih, naj te varuje greha, naj y krepča v skušnjavah in naj te, do* vede v sveta nebesa. Misli večkM. na onega pobožnega mladeniča, zb kakor on, beri pridno te vrstice 11 jih posnemaj. »Da bi bil srečen, d a ^ bil ljub Bogu in ljudem, d <( bi večno živel v nebesi h' i 43 ^ temi besedami so nekdaj zapisali r °i_stvo in krst sv. Alojzija v krstno mjigo. Nobeno voščilo sreče in bla¬ goslova ne more ljubeznivejše biti. , 0 ie za slovo tudi moje voščilo za- O da bi se uresničilo. Z Bogom! ^°di zvest do smrti, in l , a t i ti hočem krono živ¬ čen j a! to je zagotovil Jezus Kri- st «s, kateri bodi hvaljen na veke. Amen. Za milost stanovitnosti. O moj Jezus! Nisem še pozabil Milosti, ki si mi jo bil podelil, ko si me nahranil prvič s svojim svetim mesom in krvjo. Zahvalim se ti za 0 in vse dni življenja se bodem spo¬ minjal na preveliko srečo svojega Dr vega sv. obhajila. O kako dober ti, Gospod, da si samega sebe da- r °val meni ubogemu grešniku. Ali je Mogoče, da bi te kdaj nehal ljubiti vsega svojega srca? Ali bi ti mo- kdaj nezvest postati, ker me le 44 ti sam moreš storiti resnično in traj¬ no srečnega? 0 Jezus, obljubim ti zvestobo do zadnjega zdihljeja! Pa preblab sem. Zato te prosim pomoči. Če me ne varuje tvoja roka, ne bo¬ dem zmagal v boju zoper hudobije- Ne dovoli, da bi se ločil od tebe- Hrani in krepčaj me tudi večkrat s svojim svetim mesom in svojo sveto krvjo v življenju, da dobim moč, da srečno potujem na potu kreposti do konca. Hrani in krepčaj me posebno na mojo zadnjo uro s to dušno hrano, da v tvoji milosti umrjem in dose¬ žem večno življenje. Amen. O Gospa moja itd. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo! če- ščena Marija itd. O Marija, ki si brez madeža pri' šla na svet, oh, izprosi mi od Boga, da brez greha pojdem s sveta. Daj, o sveti Jožef, da nam v ne¬ dolžnosti poteče življenje ter je ved' no varno pod tvojim zavetjem- Amen. 45 Dobri sklepi za prvo sv. obhajilo. 1. Bogu, svojemu Stvarniku, hočem