CEUE, 21. MARCA 1968 — LETO XXII., ST, 11 — CENA 60 PAR (DIN) CUSILO SOriAIJSTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DANES V CT: 5. STRAN — CELJE: Tean« vez med družbenimi dejav- nostmi in gospodarstvom 6. STRAN — CELJE: Start grad — pomembna izletni- ška točka 7. STRAN — ŽALEC, VELE- NJE, MOZIRJE: Prepotreb- na previdnost 8. STRAN — SLOV. KONJI- CE, LAŠKO: TI meni da- nes, jaz tebi jutri 9. STRAN — ŠPORT, PCRONI- KA: ŽNK Celje-Kladivar pred novimi nalogami 10. STRAN — HRASTNIK: Se enkrat o zasavskem oknu v svet U. STRAN — ZAGORJE: Po možnosti nič dražje 12. STRAN — TRBOVOJE: la leta v leto obsežna dela Birokratska samovolja v slehernem družbeno političnem siste- jnu odigravajo informativne službe izredno pomembno vlogo. Tisk, radio in televizija dobivajo na svojem pomenu še posebej v pogojih samoupravno organizirane družbe, ](jer je stopnja informiranja občanov nu- jen imperativ za neovirano delovanje siste- jna samega. Ni čudno torej, da je nedavno tega podrobno analiziral mesto, vlogo in nekatere vsebinske ter idejne probleme s tega področja^ tudi CK ZKJ, ki je med dru- girn ugotovil, da je potrebno zagotoviti op- timalno materialno bazo nadaljnjega raz- voja teh dejavnosti, ter tako že v kali za- treti proseče komercializacije, ki pogojuje- jo mnoge idejne in vsebinske deformacije. Pri financiranju Celjskega tednika so razen celjske občine in občin v Zasavju s katerimi obstaja pogodbeni odnos, vse ostale občine svojo udeležbo odpovedale že kini Tako je C Tednik ostal EDINI LO- KALNI ČASNIK V SRS,ki ga materialno niso podprle občinske skupščine^ na pod- ročju katerih vrši tednik svoje informativ- no poslanstvo. Ni torej čudno, da je imel C Tednik v lanskem letu 26 milijonov SD izgube, katere breme je v celoti nosil ko- lektiv sam ukvarjajoč se z dejavnostmi, ki imajo z novinarstvom, kaj malo skupnega. Razumljivo je torej, da smo se tudi letos obrnili rm skupščino občine Celje, da nam dodeli iz proračuna za letošnje leto enak delež, kakor smo ga prejeli lani, to je 17 milijonov SD. Da bi utemeljili porabo to- likšnih sredstev za potrebe informiranja občanov celjske občine, je bil organiziran poseben sestanek, na katerem so bili pred- stavniki skupščine in SZDL v podrobnosti seznanjeni z vsemi tekočimi problemi. Do- govorjeno je bilo, da bo v predlogu pro- računa upoštevana nekoliko manjša vsota kot lani. kajti sredstev pač primanjkuje na vseh področjih. V predlogu sveta za finance je bilo re- čeno, da se za potrebe informiranja obča- nov zagotovi v letošnjem proračunu 15 mi- lijonov SD. Tak sklep je bil potrjen tudi na zadnji seji omenjenega sveta, ko je le-ta pripravljal tekst predloga proračuna za javno objavo. Sklep pristojnih organov^ je bil torej v celoti v skladu s sprejetim dogovorom. Ni pa bilo majhno presenečenje, ko smo v tekstu predloga proračuna ugotovili, da se za informativno dejavnost predlaga sa- mo 10 milijonov SD, kar je samo 58,8Vo lanskoletnih sredstev. Vprašujemo, kdo je tisti, in s kakšno pravico je spremenil sklep pristojnega sveta^ ter kako bo ta svoj korak utemeljeval pred tistimi, ki ga bodo poklicali na odgovornost. Ni čudno, če se pri nas pojavljajo mnogokateri prob- lemi, ki izvirajo iz birokratske samovolje, ko nekateri neodgovorni posamezniki še niso spoznali, da so minili časi, ko je bilo moč brez kakršnihkoli posledic spreminja- ti samoupravno sprejete dogovore. Kaj po- magajo ugotovitve najvišjih partijskih fo- rumov, če lahko skupina neodgovornih uslužbencev kreira politiko na najbolj ob- čutljivem področju družbene aktivnosti. Celjski tednik, zavoljo 5 milijonov din manj NE BO PROPADEL, saj v zadnjem času bralci vedno raje segajo po njem in mu naklada hitro raste. Če ne najdemo ustreznega razumevanja tam, kjer bi ga morali največ dobiti, ga bomo iskali pn bralcih, pn tistih torej^ zavoljo katerih Tednik sploh obstaja. Naklada slehernega časnika, s tem pa tudi njegov dohodek, je v celoti odvisna od vsebine, ki jo časnik obravnava in verjemite nam, da vemo kaj ljudje radi bero! Če hočemo, da bodo informativna sred- stva v našem sistemu odigravala tisto družbeno vlogo^ ki jim pripada, potem jim moramo dati tudi tiste možnosti, da bodo to lahko postala. UREDNIŠTVO Savinjska idila (Foto: Berne) Odslej brez posredovanja Celjska omrežna skupina vključena v avtomatsko telefonsko medkrajevno omrežje Jugoslavije Praksa potrjuje, da se se- demletini načrt modernizacije PIT naprav v Sloveniji uspc^ no uresničuje in da se moč- no širi mreža avbamatskiii telefonskih central in njiho- vo vključevanje v medkra- jevno avtomatsko telefonsko omrežje Jugoslavije. Zdaj smo dosegli tisto, kar smo najbolj želeli, 'je na svečano- sti ob vključitvi celjske omrežne skupine v avtomat- sko telefonsko medkrajevfio omrežje Jugoslavije, v petek, 15. marca opoldne, dejal di- rektx>r celjskega podjetja FTT, EJdvard šepec in nada- IjevaJ: — 2kiaj že laliko nudimo uporabnikom času primerne telefotmske in telegrafske zve- ze. Zavedamo pa se, da s tem objektom nismo zaklju- čili našega programa, tem- več, da je to zaključek dolo- čene etap>e na podjočju avto- matizacije. V petek pa so vMjučdii v obratovanje novo glavno av- tomatsko telefonsko centralo v Celju, ki je nekaj časa že poskusno obratovala. Nova centrali je izdelek švedske tvrdke Eriocson, s tranzitno centralo v Ljubljani jo pove- zuje 60 visokofrekvenčnih ka- nalov, z mariborsko pa 20. Vse te naprave so montirali strokovni delavci domačih tovarn Nikola Tesla in Iskra ob sodelovanju celjskih in ljubljanskih delavcev. In še to, ta investicija je bila finan- cirana v obliki združevanja sredstev vseh PTT podjetij v Sloveniji. Vključitev te centrale po- meni važno preOiomnico v nar činu vzpostavljanja zvez med telefonskimi naročniki. Odslej si lahko sHehemi upo- rabnik celjskega področja vzpostavi zvezo sam, brez posredovanja, s katerim koli telefonskim naročnikom Jugo- slavije. Na sla vnos ti, ki jo je zače- la predsednica delavskega sveta celjskega PTT podjetja, Danica Hauko, je govoril tu- di direktor Združenega PTT podjetja Slovenije Jože Ger- bec, avtoffnatsko telefonsko centralo pa je izročil name- nu podpredsednik celjske ob- činske skupščine Zdravko Trogar, ki je hkrati čestital delavcem PTT podjetij k po- membnemu delovnemu stupe- hu. . M. B02ie POLITIČNI SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS CELJE ZVONE DRAGAN ^'a 3. seji občinske konfe- f<^ce ZKS Celje (več o tem ite na 5. strani) so prisot- "j delegati na predlog kandi- ^cijske komisije izvolili za ^^ega političnega sekretarja ^^edanjega sekretarja ObK Celje tovariša ZVONE- DRAGANA, ^si aktivni družbeno poli- ^'ij in javni delavci poznajo SONETA DRAGANA že vr- |fo let, saj je z aktivnim po- ?|'Č7iim delom začel že za ča- ^ i>vojega šolanja na sred- ekonomski šoli v Celju. 2^skozi aktiven in angaži- ^ ob vseh pomembnejših JiŽ£i;"a7t je dajal vse svoje znanje za čim uspešnejše de- lo mlade generacije, že kot mladinec se je zavzemal za uresničenje najnaprednejših stališč ob posameznih kon- kretnih problemih, ki so se porajali v našem družbeno političnem življenju. Bil je na čelu mladinske organiza- cije vv celjski občini, kasneje pa predsednik Okrajnega ko- miteja mladine. Kot komu- nist je aktivno delal tudi na ostalih področjih, predvsem pa ga je pritegovala analiza aktualne partijske problema- tike in delo Zveze komuni- stov na sploh. BU je član se- kretariata občinskega komite- ja ZKS in v času predsedo- vanja okrajnemu komiteju mladine, član sekretariata Okrajnega komiteja ZKS. Ob napornem in odgovor- nem delu profesionalnega političnega delavca je našel čas za lastno izpopolnjeva- nje. Ves svoj prosti čas, ki ga je bilo ob težavnem delu bore malo, je posveiil lastne- mu izpopolnjevanju in studi- ju na ekonomski fakulteti, kjer je pred leti tudi diplo- miral kot izredni slušatelj. Po odhodu z Okrajnega ko- miteja mladine je prevzel mesto predsednika kadrovske komisije pri okrajnem komi- teju ZKS Celje. V tem času je bil izvoljen tudi za zve- znega poslanca. Po vrnitvi iz armije se je zaposlil pri KK Žalec, vendar je že po nekaj mesecih prevzel mesto pro- fesionalnega sekretarja občin- skega komiteja ZKS Celje, na čelu katerega bo v nasled- njem mandatnem obdobju stai kot njegov politični se- kretar. V krogu svojih sodelavcev je tovariš DRAGAN poznan predvsem kot sposoben ana- litik in organizator, ter do- ber poznavalec aktualne par- tijske in ostale družbeno po- litične problematike. Ob iz- volitvi naše iskrene čestitke in hkrati iskrene želje za uspešno in iičinkovito delo. tedenski mozaik »Želimo predsedniku Mau dolgo življenje!* To je zdaj uradni pozdrav na Kitajskem, ki ga je slišati od telefonistke, radijskega napovedovalca in ob vremenski napovedi. Da bi bil pozdrav popoln, je treba mahati s knjižico »Misli« Mao Ce Tunga. Knjižico je treba držati v levi roki... Potoval- ne agencije v DR Nemčiji so ustavile predplačila za izlete v češkoslovaško za veliko noč z obrazložitvijo, da ni več mest. Kaže, da je na češkem tudi pomanjkanje časopisnega papirja, ker so češki časopisi izginili iz kioskov v DR Nem- čiji.. . V Rimu so med štu- dentovskimi nemiri razbili precej univerzitetnega pohišt- va. Tako so študenti s pravne fakultete prišli razbijat pohi- štvo na filozofsko fakulteto, »filozofi« pa so se maščevali z napadom na »pravnike«, če se bo to nadaljevalo, si bodo rimski študentje priborili ne samo novo univerzitetno za- konondajo, ampak tudi popol- noma novo univerzo, ker- bo- do staro razdejali... Brat pokojnega predsednika ZDA Johna Kennedyja senator Ro- bert Kennedy je sporočil, da bo kandidiral kot predsedni- ški kandidat proti Johnsonu. »Proti predsedniku osebno nimam nič,« je dejal. Pred- sednik Johnson pa je odvrnil, da rajši ne pove vsega, kar si misli o senatorju Kennedy- ju ... Kubanski voditelj Fidel Castro je sporočil, da bo dr- žava nacicmalizirala še tiste privatnike, ki so doslej lahko delovali kot »paraziti«. Med njimi je bilo samo še nekaj lastnikov nočnih lokalov in ulični prodajalci sladoleda in lizik. Ti poslednji so bili po- sebno nevarni kubanskemu socializmu ... Sirijo se govo- rice, da bo predsednik John- son napovedal vojno Severne- mu Vietnamu. To bi bilo ze- lo lepo od njega, ker res ne gre^ da Američani sežigajo ljudi z napalm bombami in jih pobijajo s tisočkilskimi bombami brez vojne napove- di... Dosedanji britanski zu- nanji minister George Brown je odstopil, ker v marsičem ni soglašal s svojimi kolegi v vladi. Med drugim se prito- žuje, da je med laburisti to- liko »očitnega« antiamerika- nizma. Pozabil je omeniti, da je med njimi tudi precej »an- tibrownizma« in da se je po njegovem odstopu marsikdo oddahnil. Nove zadruge ali delovne enote? Kmetijsko proizvodnjo je treba pospeševati na vseh kmečkih posestvih, ne le na večjihi — Kmetijske zadruge naj bodo organizacije kme- tov, v katerih si bodo pomagali po načelu samo- pomoči Kmetijsko paVMETVodnjo Je treba pospeševati na vseh kmefikih posestvih, ne le na večjiih — Kmetdijsike zadnige naj bodo organizacioe kmetov, v katerih si bodo iKMnagali po načelu samopomoči. Negodovanje kmetov nad kmetijskimi organizacijami in sedanjo kooperacijo vse bolj prehaja v razprave, kakšne organizacije so jim potrebne. O tam razpravljajo tudi druž- bena organi. Mnogi dajejo prav nezadovoljnim kmetom. Nekatere kmetijske organiza- cije že uvajajo spremembe v korist kmetov, nekatere paše vedno odločno zagovarjajo se- danje organizacijske oblike. V kmetijski zadrugi Novo mesto menijo, da so krog kooperantov in članov preveč ssožili s poostrenimi pogoji za kooperacijo. V KZ Stična pa pravijo, da je za kmete naj- bolje tako, kot je zdaj, češ da pogodbe o kooperaciji lah- ko sklepajo, s komer hočejo. Sedanjo organizacijo sodelo- vanja s kmeti zagovarjajo tu- di v KIK PomuTka v Murski Soboti, čeprav delijo kmete, s katerimi sklepajo pogodbe, v dve skupini: v kooperante in navadne kmete. To delajo zaradi samoupravljanja. Kmet- je na območju kmetijskega kombinaita Žalec, ki Je znan po uvajanju novdh oblik ko- Ofperacije, pa menijo, da je treba zadružne oblike koope- racije ločditi od lastne proiz- vodnje kombinata. Pri kom- binatu so lahko posebne de- lovne enote kmetov — zadruž- nikov in delavcev, zap>osilenih v njih, z lastnim samouprav- ljanjem. Mnenje teh kmetov se naj- bolj približuje predlogu, ki ga je poslala v raapravo zve- zna gospodarska zbornica. Zeilo blizu so mu tudi kmetje v lendavski občini, ki že že- lijo ustanoviti novo zadrugo. Tudi drugod so kmetje ugo- dno sprejeM tak predlog. Se- veda ne manjka tudi takih kmetov, ki želijo, da bd spet ustanovili take zadruge, kot so jih imeli kmalu p>o vojni. V nekaterih kmetijskih orga- nizacijah pa trdijo, da bi ta- ke spremembe cepile sred- stva in sile v kmetijstvu. Te stvari je treba pogleda- ti iz raznih zornih kotov. Z vključitvijo kmetijskih zar drug v kombinate so v neka- terih občinah res dobili »eno- tni kmetijski prostor«. V njem pa je navadno velika praznina, ker kmetijska or- ganizacija ne sodeluje z vse- mi kmeti, ampak le z večji- mi. Kooperacija se je zožila. Manjši kmetje ne morejo o ničemer odločati — imajo le pravico sklepati pogodbe, če zadoste pogojem, ki jih po- stavlja kolektiv gospodarske organizacije, ne oni. Alli po- meni cepitev sil, če se bodo taki kmetije združevali v no- vih organizacijah, ko v seda- njih za njih nd prostora? Velika večina kmetov se zdaj ne more vključiti v no- beno organizacijo, ki bi jim pomagala pri gospodarjenju ali v kateri bi si sami poma- gali z zadružnim sodelova- njem. Torej so potrebne spre- membe v kmetijskih organi- zacijah ali celo nove zadruž- ne organizacije. Odločitev bo odvisna od dogovorov med kmeti in kmetijskimi organi- ZAGORSK (Sovjetska zveza): MetropoUtan NIKODIM (na sliki, stoji) iz oddelk, za odnose s tujino pri ruski ortodoksni cerkvi je v nedeljo v tukajšnjem samo. stanu pozdravil in odprl konferenco teologov. To je zadnji pripravljalni sestanek pred konferenco Svetovnega sveta cerkva, ki bo prihodnje leto v Uppsali. — (UPi) zacijami. Zato naj nove orga- nizacijske oblike ne bi bile strogo določene s pred- pisi. Upoštevana naj bi bdla le načela, da zadruge skrbijo za večjo proizvodnjo zadruž- nikov; da jih upravljajo za- družniki, med katere so všte- ti tudi delavci, ki so zaposle- ni v njih; da se kmetje lahko združujejo tudi v posebnih delovnih enotah s samostoj- nim obračunom pri večjih kmetijskih organizacijah; in da se lahko združujejo vsa kmetje, ki želijo, ne da bd jih pri tem ovirali s strogimi po- goji o obsegu kooperacije. J. PETEK Za privatnike samo en tovornjak Naglo naraščanjje števila privatnih prevoznikov in neustretano reguliranje njiho- vih olbveanosti je vzbudilo pozornost zvezne skiujjščine. Odbor za promet je postavil zahtevo, da se izenačijo pri- vatni lastniki tovoimjakov in družbenai podijetiij. Ta od- bor sodi, da je treba za vso državo z zakonom odrediti, da bo prevoz s tovomjakS os- novna dej;aivncst strokovne osebe in da sme imeti privat- nik samo 1 tovornjak omejene nosilnosti. Praiv tako je pred- log, da se za ta pošel pre- pove bporabljanje tuje delovne sile". i TELEGRAMI LUSAKA — Po iismrtitvi petih Afričanov v Rodeziji so se razvne- li gverilski spopadi v tej deželi, v kateri vlada rasistična vlada lana Snnitha. NEW DELHI — Sedemindvajset oseb je izgubilo življenje in še več jih je bilo ranjenih, ko se je avtobus zrušil v reiko Dželam ka- kih tristo kilometrov severovzhod- no od Delhija. JERUZALEM — La-aelski premier Levi Eškol je opozoril Jordanijo, da »naredi konec terorističnim de- janjem, ki jih pripravljajo na nje- nem ozemlju« in da je odgovorna za kršitve premirja. PEKING — V kitajskem glavnem mestu so se pojaviU plakati, ki z velikimi črkami dolžijo glavnega urednika »Rdeče zastave« Ci Pen Juja, da ni hotel objavljati samo- kritike Liu Sao Cija, ki je še ved- no predsednik LR Kitajske, in da ga je hotel tako zaščititi. tedenski zunanjepolitični pregled Na predhodnih volitvah t zvezni ameriški državi New Hampshire je predsednik Jo- hnson doživel nemilo prese- nečenje. Dobil je samo 7 od- stotkov glasov več od svojega tekmeca za predsedniškega kandidata demokratske stran- ke senatorja McCarthyja. Predhodne volitve so samo preizkus priljubljenosti posa- meznih kandidatov, prave vo- litve predsednika ZDA bodo letos 5. novembra. Toda bitka se je že začela. Demokratska stranka je razklana, ker »li- beralci« v stranki ne odobra- vajo Johnsonove politike v Vietnamu. Upanje teh libe- ralcev je bil doslej senator iz Minnesote Eugene McCar- thy, ki se je spustil v boj proti Johnsonu na lastno pest in brez podpore strankinega aparata. On je bil edini kan- didat, ki zatrjuje, da je proti vojni v Vietnamu, in odločno obsoja Johnsona. Komaj so sporočili rezulta- te predhodnih volitev v New Hampshiru, že se je oglasil brat pokojnega predsednika Kennedyja senator Robert »Bobby« Kennedy, ki je do- slej govoril, da ne bo kandi- diral. »Bobby« je brž izjavil, da bo tudi on kandidiral, če- prav ni osebni nasprotnik predsednika Johnsona. Kandi- diral bo zato, ker mora rešiti Ameriko pred Johnsonovo po- litiko. Javnost je precej hladno sprejela n.iegovo zapoznelo kandidaturo, ker dobro ve, da je Kennedy doslej stal na »stranski liniji« in čakal. Ni verjel, da bi kdo mogel John- sonu v demokratski stranki do živega. Toda McCarthyjev uspeh ga je opogumil. Realistična ocena daje Ken- nedyju prav. »Bobby« ima del aparata za seboj, ima tudi precej navdušenih pristašev, ki mu zamerijo samo to, da si prej ni upal na dan s svo- jo kandidaturo. Vendar je v politiki vse preračunano in ljudje imajo kratek spomin. Ce bo Kennedy uspešen, bo vse pozabljeno. Ce pa ne bo uspešen, mu bodo očitali, da je s svojo kandidaturo razbil liberalne vrste v stranki in tako zagotovil Johnsonu lah- ko zmago. Johnsonov komentar: »Ne bom povedal vs^a, kar si mislim o senatorju ...« Senator McCarthy: »Ne ml slim se odpovedati kandidatu ri.« Na Češkoslovaškem se n» daljuje proces destalinizadje z nezmanjšano sliovitostjo ji hitrostjo. Zdaj že vsi zahtev* jo odstop predsednika Novot nega, v katerem vidijo zadnjo in glavno oviro za nujno p» trebne spremembe, ki jih bo potrdil plenum KP Ceškoslo vaške na plenumu konec m» ca. Že pretekli petek so dop» niki raznih časopisnih agov Kennedy v areni cij iz Prage, med njimi tudi Tanjugov, napovedov» 11 »skorajšen« odstop Novot- nega. Ko to pišemo, še ni o4 stopil, toda nobenega dvoma ni, da se takemu pritisku ne bo mogel več dolgo upirati. To^a položaj predsedniki republike ni partijska, teffl' več državna funkcija. Člani CK KPC so ga na januarskem plenumu letos sicer razrešili dolžnosti prvega sekretarji CK KPC — Novotny je dotlfil imel obe najvišji funkciji ^ državi — in brez dvoma g* bodo izključili tudi iz prezidi ja CK KPC. Toda kako spo* nesti Novotnega kot predse* nika republike, ne da bi kršili ustavo? Neko slovaško kmetijsko glasilo razglablja o tem i" ugotavlja, da ustava ČSSB vsebuje člen, ki govori o teitt da skupščina lahko razreši predsednika republike, če ' redu ne izpoljnjuje svoji* dolžnosti. Medtem pa je namestni" obrambnega ministra Vlad* mir Janko naredD samom<*i številni drugi funkcionarji P* bodo morali dajMi obrači* o svoji pretekli dejavnosti, * kateri je bilo dosti nejasnel* in mračnega. Spodbudno je to, da po d» sedanjih znamenjih sodeč danje vrenje na CeškosloV* škem ni prikipelo čez Ion«* Kaže, da ima novi prvi seW* tar CK KPC Dubček polož« v rokah in da so tudi C^j* sami dovolj trezni in vedo, d* je mogoče pokopati pret** lost brez prelivanja krvi^ homatiji. Očitno so se niar** kaj naučili od »madžarsl^J dogodkov« leta 1956, ki so ^.^^ izrodili v kaos in državlja^ sko vojno. Toda v sedanj«'^ primeru so tudi okolišČiJ''i precej drugačne od madž«'"^ skih. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m NAŠE GOSPODARSTVO LE- TOS — Preučiti in pripraviti je treba ukrepe, ki naj bi pomagali pospešiti oživljanje proizvodnje, so poudarili na skupni seji predsed- stva in izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije. Pri tem naj bi zlasti odstranjevali vse, kar otežkoča mo- dernizacijo in močnejše povezova- nje gospodarstva ter povečevanje izvoza. O tem so govorOi tudi na posve- tovanju ekonomistov v Opatiji. Ob tej priliki je podpredsednik zvezne- ga izvršnega sveta Kiro Gligorov poudaril, da je naša letošnja po- glavitna naloga, da dosežemo moč nejše oSvljanje proizvodnje. Dejal je, da se v ta namen ne smemo izogibati niti uveljavljanja nekate- rih ukrepov (na primer uvoznih ca- rin, s katerimi bi bolj zaščitili do- mače proizvajalce), ki bi na prvi pogled morda utegnili zbuditi vtis, češ da se odmikamo od začrtane smeri. Toda pred očmi imejmo pri tem tudi to, kako uspešneje pre- magovati posledice, ki jih prinaša kriza svetovnega denarnega siste- ma (omajan položaj dolarja) za naše gospodarstvo. ■ POKOJNINE LETOS VEČJE ZA 7,8 ODSTOTKA — Tako predla- ga izvršilni odbor skupščine repu- bliške skupnosti socialnega zavaro- vanja. Za toliko so se namreč lani povečali življenjski stroški. B DAN LJUBLJANČANOV NA REKI — V soboto, 16. tega meseca, sta dva posebna vlaka prijateljstva pripeljala iz Ljubljane na Reko ka- kih dva tisoč Ljubljančanov v go- ste. Ljubljančani so s tem vmiU Rečanom njihov lanski obisk v Lju- bljani. Popoldne sta dve ladji vo- ižifijanje proizvodnje zili goste po Kvamerskem zalivu. Ob tej priliki sta na ladji stopila v zakonski stan Milena Jug in Dra- gomir Oblak iz Ljubljane. ■ SAMOUPRAVNI POLOŽAJ OBČINE — Občina še vedno pred- stavlja bolj obliko državne oblasti kot pa samoupravne skupnosti. — V tak položaj jo spravlja tudi se- danji način njenega financiranja. O svojih sredstvih namreč v mno- gočem še ne odloča sama, marveč jih določajo predpisi zveze in repu- blike. Vendar pa na razvoj samo- upravljanja v občini ne vpliva sa- mo način financiranja, marveč tu- di mnogi drugi problemi, o katerih se bodo pogovorili na bližnji seji zvezne konference SZDL. Tako so sklenili na nedavni seji predsed- stva zvezne konference SZDL. ■ CELJE V AVTOMATSKEM OMREŽJU — Dne 15. marca se je vključilo v avtomatsko telefonsko — za Mariborom — tudi Celje medkrajevno omrežje. Celjani zdaj torej brez posredovanja telefonistk na poštah lahko pokličejo katere- gakoli telefonskega naročnika v Ju- goslaviji, ki je vključen v avtomat- sko telefonsko omrežje. ■ PRAZNIK SLOVENSKEGA PRIMORJA — Letos bo 25-letnica množične vstaje proti okupatorju v Slovenskem Primorju. Osrednja proslava bo 15. septembra v Novi CSoricL ■ NOV SISTEM ZDRAVSTVE- NEGA VARSTVA — Začela se je javna razprava o predlaganem no- vem sistemu zdravstvenega varstva. Novi sistem naj bi omogočil delov- nim ljudem, da sami odločajo o tem, v kakšnem obsegu bodo de- ležni zdravstvene zaščite, o načinu financiranja in o tem, kako kaže uporabiti sredstva, zbrana in na- menjena za zdravstveno zaščito. Predvidene so tri oblike zdrav- stvene zaščite in zavarovanja: Pr- vič, obvezno osnovno varstvo celot- nega prebivalstva, drugič, obvezno zdravstveno zavarovanje delavcev za primer nesreče pri delu in po- klicnih obolenj, in tretjič, zdrav- stveno zavarovanje delavcev ter kmetov v obliki, o kateri bodo sa- mi odločili po samoupravni poti. WASHINGTON — V ameriškem glaviiem mestu se Je končala dvo- dnevna konferenca članic »zlatega sklada«, na kateri so sklenUi, da bo dolar še naprej ohranil sedanjo pariteto do zlata. Toda centralne banke bodo odslej prodajale zlato samo za uradne operacije po dose- danji ceni. NURNBERG — Zunanji minister ZR Nemčije Willy Brandt je na kongresu zahodnonemSke socialno demokratske stranke (SPD) izjavil, da bi moral Bonn priznati ali spo- štovati zahodne poljske meje na Odri in Nisi še pred združitvijo Nemčije ali siklenitvi mirovne po- godbe. 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIH r vsak četrtek 60.000 izvodov! i To vse letos lahko uresničimo Letošnji družbeno-ekonomski razvoj Slove- nije terja od vseh še temeljitejše uresniče- vanje gospodarske in družbene reforme Republiški in gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije sta na svojem zadnjem zasedanju sprejela resolucijo o osnovah družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1968. — Resolucija je usmerje- na v še bolj intenzivno uresničevanje gospodarske in družbene reforme ter realno postavlja tiste na- loge, ki jih je letos objektivno mogoče uresničiti. Nakazuje naloge, ki so na posameznih področjih oajpoinembnejše za uresničevanje kratkoročnejših in dolgoročnejših smotrov našega razvoja, navaja nosilce in izvajalce nalog in opozarja na potrebo po koordiniranem sodelovanju vseh neposredno ali posredno zainteresiranih dejavnikov. Resolucija med drugim pravi: -da je poglavitna naloga družbenega in gospo- darskega razvoja v letu 1968 nadaljnje uveljav- ljanje procesov, ki jih je začrtala reforma; - da se morajo proizvodnja, produktivnost in izvoz povečati (proizvodnja za 4—5 odst., izvoz pa za 9—11 odst.), pri čemer mora izvoz rasti hitreje kot proizvodnja; - da mora biti temeljna naloga investicijske po- litike povečana učinkovitost naložb, kar je mo- goče doseči z usmeritvijo investicij v moderni- zacijo gospodarstva. Posebej poudarja resolucija tudi poslovno sodelovanje v med seboj inte- grh-anem gospodarstvu; - med pomembnimi nalogami je tudi ureditev ne- katerih vprašanj s področja splošne potrošnje, kot so financiranje strokovnega šolstva, uskla- jevanje pokojnin ter poravnava proračunskih ob- veznosti iz preteklih let. Povečanje pokoj- nin v Sloveniji za 7,8 odst. Izvršni odbor je sprejel sklep, da bo predlagal skup- ščini republiške skupnosti socialnega zavarovanja, da le- tos usikladimo pokojnine z večjimi življenjskimi stroški tako, da se povečajo pokojni- ne za 7.8 odst. Za toliko so izračunali, da so se povečali življenjski stroški v lanskem letu nasproti letu 1966. Skup- ščina bo verjetno ta sklep sprejela še ta mesec, izplačilo večjih pokojnin pa bi se za- čelo z majem, ko bi upoko- jenci dobili tudi razliko za nazaj, saj šteje povečanje od 1. januarja dalje. M. N. Pomoč kmetijstvu Na skupščini Jugoslovanske kmetijske banke so sklenili, da bodo poslej posojilja, ki jih daje ta banka za napre- dek in razvoj kmetijstva, aa 1 odstotek cenejša. Hkrati je banka za 1 odstotek dvignila obresti za sredstva, ki jih vlagajo ustanove, podjetja ali viarčeivalci pri njej. Lani je ta banka odobrila milijtardo in 189 milijonov Ndin kreditov, predvsem za poljedeljstvo in nakup novih kmetijskih stro- jev. ZAKAJ JE BIL ZAKON ODLOŽEN? Gospodarski zbor je zakon o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdnih organizacij sprejel, republiški zbor pa je skle- panje o njem odložil Taiko v gospodarskem kot v republiš.kem zboru se je pri zakonu o hranihio-kredit- mh službah pri kmetdijskih in gozdarskih organizacijah za- taknilo zaradi določila, da je za te službe obvezno dopol- nilno jamstvo poslovnih bank. V gospodarskem zbo- ru je naposled prevladalo mnenje, da je takšno dopol- nUno jamstvo potrebno in so zakon tudi sprejeli, v re- publiškem zboru pa so bila mnenja tako različna, da se niso mogM sporazumeti in je naposled poslanec Franci Pu- har presekal gordijski vozel s predlogom, naj sklepanje o tem zakonu odlože, kar je zbor tudi storil. 2Ja kaj je pravzaprav šlo? v zakonu je napisano, da prevzema republika jamstvo za vse tiranilne vloge pri hranilno-kreditnih službah kmetijskih in gozdnih delov- nih organizacijah. Ker bi re- publika jamčila za te vloge, so postavili določilo, da je potrebno dopolnilno jamstvo poslovnih bank. — Poslanec inž. Janko Kosovel pa je predlagal, naj bd izpustili iz zakona vsa tista določila, kd govore o dopolnilnem jam- stvu poslovnih bank, češ da bi to aavrlo hranilno-kredit> ne služibe. Predstavnik go- spodarske zbornice Andrej Petelin je na široko orisal, kako se je ta služba po osvo- boditvi raamahniila in da je delovala, četudi ni bilo za- kona. O zakonu so razprav- ljali v zadrugah, ki so bile VSe proti takemu dopolnilne- mu jamstvu bank, ter je vprašal, zakaj tega mnenja ne upoštevajo. Posebej pa je poudaril, da so se hranilni- ce že zdaj povezovale s po- slovnima bankami, in to po poslovnem interesu, ter je bilo bo sodelovanje v obojno korist. Zakaj bi zdaj uvajali obveeaio dopolnilno jamstvo, ko pa so vloge zavarovane z jamstvom ustanovitelja, 2 U- kvidnostno rezervo in z ob- vessnim oblikovanjem rezerv- nega sklada? če bd to dolo- čalo ostalo, bd to pomenilo začetek konca teh služb. Inž. Zvone Pelikan je pristavil, da bi te službe ix>stale na- vaden priveseik poslovnih bank. Navsezadnje je Franci Pu- hair še povadal, da je dobU s Primorske^ pismo desetih zadrug, ki so proti takemu določilu v zakonu, da pa ssa mnenja kmetov, vlagateljev sploh ne vemo in so zakon odložili. Isskušnja pa je še v nečem drugem. Zakon so predlagali po hitrem postopku, že ob glasovanju o tem se je poka- zalo, da niso vsi poslanci -za tako nagel postopek. Pet jih je bdlo proti, šest pa se jih je vzdržalo. Izkazalo se je, da po hitrem postopku ne kaže sprejemati zaikonov, zlasti ne, če se je že vnaiprej vedelo, da mnenja niso so- glasna in da se v hranilno- kreditnih službah upirajo nekaterim določilom zakona. Povsem se lahko strinjamo z mnenjem Francija Puhar- ja, ki je dejal: »če so te slu- žbe dvajset let lahko delo- vale brez zakona, bomo lah- ko počakali še kakšen mesec ali dva, da bd mnenja uskla- dili.« To pa bi lahko tudi prej storili. Bistvo skupščine ni v glasovanju in preglasovanju, ampak v tem, da sprejme odločitve po soočenju argu- mentov, • in sicer tako, da težji argumenti pret-^tajo in prepričajo poslance. V. JAR<3 Pokojnine obrtnikov in gostincev Samostojni otortnikd in go- stinci v Srbiji so od 1. mar- ca dobili pravico do invalid- ske pokojnine, ker je repu- bldška skupščina sprejela ustrezni zakon. Njihova po bojnina bo odvisna od tega, za kateri zaivairovalnd raz- red se odločijo. Teh razredov je osem, zavarovalna osnova pa se giblje od 500 do 1800 N dinarjev. Obrtniki v Srbiji bodo usta. novaM samostojno enoto po- kojninskega zavaroanja, ki bo razpolagala tudi z dosUeJ vplačanimi sredstvi Atotisvnd obrtniki naj bd nasiednjih petnajst let vplačevalli tudi poseben prispevek soMidamo- siti in tako omogočili zbiranje fonda za zvišanje pokojnin tastih onemoglih in ostarelih dbrtnikofv, ki imajo le mini- mailno d^vno dobo za po- kojnino. Ta zamasei o fondu' solidarnositi je naletela na veaiko razumevanje to pod- poro. Nekateri stari kovan- ci ie še do 31. maja! Prvega junija letos sedanji alumimjasiti kovanci za 5, 2, 1 in pod starega dinarja ne bodo več plačdtoo sredstvo. Ta kovani denar bo Narodna banka potegnila iz prometa od 1. aprila do 31. maja. Vse kaže, da se bo počasi le tre- ba navaditi na računanje sa- mo z novimi dinarji ... Nove zdravstvene knjižice za krnite Skrbi zaradi zaostankov pri plačilih pri kmetih in skladih zavarovanja — Nove knjižice bo tre')a vsako leto znova potrditi, to pa bo mogoče le, če bodo dajatve za vsako leto v redu poravnane Ta mesec in najbrž tudi ie v aprilu bodo imede služ- be socialnega zavarovanja kar precej dela, da bd spra- rile v red vse posle zdrav- Itvenega zavarovanja kmetov lako, kot jim to nalaga za- konski predpis. Vsi kmetje »varovanci in kmetje borci bodo dobili nove zdravstvene knjižice, »prečesali« in pre- gledali pa bodo tudi kartote- ke zavarovancev, tako da bi dobili kar najbodj točne po- datke, življenje se spreminja, la je odšel v tujino, drug se je zaposlil doma, spreminja K število družinskih članov, kartoteka pa, ki je sproti ne popravljajo, ne more več da- ti točnih in preglednih podat- kov o vsem, kar je treba ve- deti, če hočemo uneti dober pregled o položaju in razme- merah tako velike zavaroval- ne skupine, kot jo pri nas predstavljajo kmetje. Vse to pa bo povzročilo ne- kaj sitnosti tudi zavarovan- cem samim, tistim, ki so še v zaostanku s plačilom pri- spevka za zdravstveno zavaro- vanje pa najbrž tudi nemalo skrbi, saj je z novim zako- nom, ki je bil sprejet decem- bra, uvedena kontrola o red- nem plačevanju. Nove knjiži- ce bodo morale biti vsako le- to potrjene, da bo zavarova- nec lahko uveljavljal pravice, ki mu jih daje zavarovanje. Potrdilo pa bo lahko dobil samo, če bo izkazalj da je da- jatve za zavarovanje za vsako minulo leto v redu poravnal. Slišijo se že pritožbe, da bo to povzročilo kmetom precej potov in dela ter zamude ča- sa. Vendar, tu gre za denarne dajatve, za obveznost zavaro- vanja, da krije stroške pri zdravljenju zavarovanca in ker si skupnosti zdravstvene- ga zavarovanja kmetov pri- zadevajo, da bi se čim bolj izc^ile zaostankom pri vpla- čilih, pravijo, da je tak kon- trolen ukrep nujen. V zava- rovanju delavcev je celo ta- ko urejena kontrola, da mora imeti zavarovanec - delavec zdravstveno knjižico potrjeno vsak tisti mesec, ko gre k zdravniku v ambulanto ali v bolnišnico. V zdravstvenem zavarova- nju kmetov, vemo, da prispe- vajo večino denarja v sklade kmetje sami s svojim pri- spevkom in šele po novem dajo manjši delež tudi kmet- je-delavci, ki so sicer zavaro- vani po delavskem zavarova- nju. In račun pove, da je tu- di iz sklada lahko dati za pla- čilo in doplačilo k zdravstve- nim storitvam samo toliko denarja, kot ga imajo skladi. Zato pa je tako nujno, da bi bilo zaostankov čim manj. Uslužbenci zavodov bodo delo v zvezi z izdajo in potr- jevanjem novih zdravstvenih knjižic opravili v sodelovanju s krajevnimi uradi, da bd ta- ko prihranili kmetom-zavaro- vancem daljše poti. Razen te- ga pa v krajevnih uradih tu-- di bolje poznajo razmere v svojem okolišu in lahko nu- dijo službi in kmetom precej- šnjo pomoč. Ostane pa še vprašanje, ka- ko bo s tistimi kmeti-zavaro- vancd, ki žive v res tako te- žavnih življenjskih razmerah, da svojih obveznosti do zdrav- stvenega zavarovanja ne mo- rejo plačati? Doslej je še ne- kako šlo, ko ni bdlo prave kontrole — sedaj pa bo s po- trdilom v knjižici vse veliko bolj natančno. Nič drugega ne bo preostalo, kot da bo v takih izjemnih primerih mo- rala p>omagati občina. Že do- slej so občane večkrat prisko- čile kmetom na pomoč, ko so plačevale v zdravstvenih za- vodih tisti delež plačila, ki bd ga morali sicer plačati kmet- je. Podobno bd lahko poskr- bele tudi pra plačilu dajatev za sklad — seveda, pa je ob- seg take pomoči odvisen, če ima občana denar in pa če število socialno • ogroženih kmetov ni preveliko. V mesecih, ko te stvari še ne bodo urejene, velja za zdravljenje kmetov isti pogoj kot do sedaj, potek priprav na spremembe, ki jih komu- nalnd zavodi pripravljajo, pa bo opozoril na najbolj pereče probleme, ki jim bo potem treba najti rešitve. MARIJA NAMORŠ ZDAJ JE ZADNJI ČAS, da tudi zamudniki še poškrope sadno drevje proti kaparju, drugim zajedalcem in rastlinskim boleznim. Pomlad je tik pred durmi in z vsako uro je manj časa, če si hočemo zagotoviti v jeseni dobro sadno letino! « Višje carine za blago široke potrošnje v enem od štirih zakonov, ki jih je sprejela zvezna skupščina, naj bi se zvišale Carine za nekatere proizvode ^ke potrošnje, industrije gradbenega materiala, neko-, ^ in drugih. Pri uvozu ar- iiiranega in okenskega ste- kla carinska stopnja ne bo 'eč 8, ampak 12 odstotkov. Približno za 4 do 6 odstotkov "9 bo zvišala carina tudi za predmete, ki jih zaje- la ta zakon. NajboOj se bo ^srinska stopnja povečala za cvetja — od dosedanjih 5 na 40 odstotkov, žvečilnega ^ija, poštnih razglednic čestitk pa od dosedanjih •5 na 40 odstotkov. MILIJON TELEVIZORJEV JJišfoa elektronska industri- je proslavila majlen jobi- ^j: v tovarni tega našega '^oizvajalca televizorjev in ^ijskih spretj-emnikov so iz- *lali milijon televizorjev. ^ 1958, ko je v Nišu bdi ^fejen prvi televiaor, se je ^ tovarna pet let pripraivlja- ^ za množično proizvodnjo ^leta 1964 je posdala na trži- ^ nad 200 tisoč televizor- ji- Elektronska industrija je ; Ji^iinulem desetletju načrtno ^^(Jernizirala prodzvodnjo in ^lala sti^kovni kader in so njeni aparati iskani 1^ na tržišču zahodne Ev- 1^ kot na drugih celinah. Kmetijskijmmti Kolobarjenje žit Lakota je pogosto kosila v tistih časih, ko so ljudje po- znali samo pšenico, proso in ajdo. S temi posevki niso mogli kolobariti, marveč so pustili tretjino vse zemlje ne- obdelane, da se je odpočila, kot so temu rekli. To je ba čas preložnega gospodarstva. Pred 200 letd so našd kraji dobili krompir, nekaj prej pa še deteljo in koruzo. Te kmetijske rastline so odpravile lakoto, čeprav je bdilo ljudi vse več. Njihove lastnosti in zahteve se z žiti dobro ujemajo in omogočajo podjedelcu sestaviti dober kolobar. ■ Ce hočemo ohraniti rodovitnost zemlje in dosegati velike pridelke, moramo poznati vsaj osnovna pravila do- brega kolo bar jenja — vrstenja posevkov. Na to vpliva cela vrsta stvari. Vnemar ne smemo pustiti zahtev in lastnosti kmetijskih rastlin. Znano je, da nekatere zemljo ugodijo, druge njeno sestavo poslabšajo, ene imajo globoke kore- nine, druge plitve, ene zahtevajo dušikova gnojila, druge pa ne itd. V Vojvodini že desetletja sejejo pšenico za koruz», pa vendar se rodovitnost zemlje ne zmanjšuje. Ce ne bi bdla koruza okopavina, bi ta kolobar osiromašil zemljo in s tem tamkajšnje prebivalce. V naših razmerah, ko sejemo deteljo, sta domača in nemška detelja najboljši predhod- nici pšenici. Vendar se je pri tem treba bati premočne zemlje in ne smemo povrhu gnojiti še z dušičnimi piojili. Tudi koruza je dobra predhodnica plenice, le jeseni se mora kmalu imiakniti z njiv, da zemljo lahko pravočasno pripravimo. ■ Pri nas pogosto sejemo pšenico za krompirjem, ven- dar to ni najboljše. Dobre predhodnice pšenice pa so stročnice, oljna repica in ogrščica, če jih kmetovalci še sejejo. Slabe predhodnice so travno-deteljne mešanice, po- sebno pa novina in žita. Krmne mešanice, ogrščdca in repdca so najboljše ixred- hodnice za ozimni ječmen. Tudi deteljišče je dobro, vendar ga je treba pravočasno obrniti, da se zemlja dodobra se- sede, da kasneje ne poškoduje šibkih ječmenovih korenin. Za pivovarski ječmen so pesa, repa, kavla, listnati ohrovt in koleraba najboljše predhodnice. Za rž veljajo podobne zahteve kot za pšenico. Inž. M. L. SSlSTZAS^^/i^MSS^S.&i^/eA' 60.000 izvodov! 1 SLOVENSKO PLANINSTVO NI STARO SAMO 75 LET Kaj je planinstvo, čemu ljudje hodijo v gore in podobno vprašanja ponavadi postavljajo tisti, ki sami niso planinci. Odgovorov pa je toliko, da si vsak lahko izbere tistega, ki mu je najbolj všeč. Na primer: planinstvo je šjmrt; planinstvo je kot bo- lezen — nič ne moreš, če te zagrabi; planinstvo je kot ljubezen, zanj ni leka in tako naprej. Da je v vsakem odgovoru zrno resnice, dokazuje dejstvo, da najdemo na Slovenskem le malo društev, ki bi imela tako trdovratne pristaše. Niso redki funkcionarji planinskih društev, ki delajo že deset- letja. Na Štajerskem so imeli svoj čas planinsko druščino, ki si je postaviia geslo: najprej planinstvo, potem vse ostalo. Kratica FRK je pomenila fanatike Ribniške koče, ki so po vojni zgradili za tisti čas prelepo planinsko postojanko. Pri obnovi porušenih planinskih objektov je bil večkrat potreben fianati- zem, saj je bilo treba često spraviti gradbeni material na človeških ramenih visoko v gore. Ko letos praznujemo 75. obletnico slovenske pla- ninske organizacije, se moramo spomniti vsaj nekaterih, ki so nesebično de- lovali za razvoj slovenskega planinstva. Naj začnemo s pionirji, ki so nam dobesedno utirali pot v gore. Pred 190 leti: prvič na Triglavu! To so bili Bohinjci Luka Korošec, Matevž Kos in Šte- fan Rožič, ki so 26. avgusta 1778 prvi stopili na vrh Tri- glava (2863 m), ko so vodili ranocelnika Lovrenca Willo- mitzerja iz Stare Fužine. To je bil prvi slovenski alpinist Valentin Stanič, ki je leta 1800 prvi stopil na vrh Veli- kega Kleka (Grossglockner Je s 3797 inetri najvišja gora T Avstriji). To so bili tren- tarski vodniki, brez katerih Julius Kugy ne bi mogel od- kriti svetu s svojo zaneseno besedo prečudovitega sveta Julijcev. Bohinjski kaplan Ivan 2van je že leta 1872 us- tano\T!l društvo »Triglavski prijatelji«, prvo planinsko za- vetišče v naših gorah (»Tri- glavski tempelj« za današ- njim domom Planika) pa je bilo odprto že leta 1871. Vidimo torej, da slovensko planinstvo ni staro šele 75 let, saj bomo čez 10 let praz- novali že 200-Ietnico prvega pcristopa na Triglav. A kljub temu je za nas Slovence tudi obdobje konec prejšnjega sto- letja zelo pomembno. Ustano- vitev slovenskega planinskega društva je bila v prvi vrsti veliko rodoljubno dejanje. Ko so se poleti 1892 Hauptman, Korenčan in škof povzpeli na vrh Stola (2236 m), so z ogor- čenjem ugotavljah, da tuja roka piše nemške napise v slovenskih gorah. Nemška in avstrijska planinska društva so gradila koče in postavlja- la nemške napise. Trojica na Stolu je sklenila, da ne odne- ha prej, dokler ne bo usta- novljeno slovensko planinsko društvo. Njihovo misel so povzeli >xpii>arji« (planinska druščina, ki je dobila ime po dolgih pipah svojih članov) in pripravljalni zbor je bil še isto leto jeseni. Po končanih pripravah je bilo na občnem zboru pri Maliču ustanovljeno 27. febru- arja 1893 Slovensko planin- sko društvo, ki se ga je kma- lu oprijela kratica SPD. Na- rodnoobrambni značaj tega zbora je časopis Slovenski narod čisto jasno zapisal: »da ohrani slovensko lice slovenskim goram«. Tako se je začel organiziran boj za slovenske gore. To je bil zlasti boj z nemško-avstrijskim Alpenve- reinom, ki je proglašal Triglav za zadnjega čuvaja nemštva na poti do Jadranskega morja. A Jakob .^Ijaž, župnik iz Dovjega, je kmalu dokazal, čigav je Triglav. Od dov- ške občine je za en goldinar kupil svet na vrhu Triglava in avgusta 1895 na njem postavil na lastne stroške železen stolp, ki je bil ime- nitno opremljen. V njem so stali celo dva kuhalnika in barometer. Nemci so zahtevali porušitev Alja- ževega stolpa in deželni geometer je govoril: »Triglavski stolp od- stranimo, župnik Aljaž bo pa pla- čal 1000 goldinarjev kazni.« Prišlo je do pravde, a Aljaž je zmagal in je kasneje stolp podđril SPD. Stolp stoji še danes, čeprav so mu pre- rokovali, da ga bodo vzeli prvi zimski viharji, Triglav pa je po- stal simbol slovenstva in je danes sestavni del grba naše republike. Od 225 do 55.000 članov SPD Je štelo prvo leto svoje ustanovitve le 225 članov, a ti ni- so držali rok križem. 2e naslednje leto so zgradili kočo na Cmi prsti. Danes je ni več, imenovala pa se je po prof. Franu Orožnu, ki je bil prvi predsednik SPD. Leto 1895 je bilo zelo plodno. Februarja je začel izhajati Planin- ski vestnik, ki ga še danes dobimo vsak mesec na dom in je najsta- rejša slovenska revija. Poleg Alja- ževega stolpa so to leto zgradili še Vodnikovo kočo na Velem po- lju in Staničevo zavetišče v skalah pod glavnim vrhom, že naslednje leto pa Triglavsko kočo na Kreda- rici in Aljaževo kočo v Vratih. Tri- glavski dom na Kredarici je zdaj najvišja oskrbovana planinska po- stojanka v Jugoslaviji (2.515 m); po zadnji vojni so jo prenovili in močno razširili, v njej pa je tudi naša najvišja meteorološka postaja, zato živijo tu ljudje tudi pozimi. Danes imamo Slo- venci 104 planinska društva v 10. letih obstoja se je članstvo SPD dvignilo na pri- bližno 2000, število planinskih prosto j ank pa na 20. Po prvi svetovni vojni se je organiza- cija močno učvrstila, pota z rdeče-belo markacijo pa so prekrižala" slovenski gorski svet. Pred drugo svetovno vojno je imelo SPD okrog 12.000 članov in 69 planinskih objektov, izmed katerih je bi- lo med vojno 47 porušenih in požganih, pa tudi od drugih ni dosti ostalo. Tako je bilo treba po vojni pošteno zavi- hati rokave. Predvojne podružnice SPD so postale samostojna planin- ska društva, ki so povezana v Planinsko zvezo Slovenije (kratica PZS), ta pa je član Planinske zveze Jugoslavije in Mednarodne unije alpskih združenj (UIAA). V PZS so dandanes povezana 104 planin- ska društva širom p>o Slove- niji. Najdemo jih tudi v rav- ninskih predelih in ob mor- ju. Vseh organiziranih planin- cev, ki redno plačujejo člana- rino oz. izpolnjujejo članske dolžnosti, je skoraj 55.000, med njimi pa je več kot ena tretjina mladine. v Sloveniji je, razumljivo, mno- go več planincev kot v drugih re- publikah, vendar spada PZS med najmočnejše planinske organizaci- je sploh, pri čemer moramo upo- števati, da nas je vseh Slovencev manj kot en milijon in tri četrt. Za primerjavo poglejmo število članstva pred 3 leti v najbolj zna- nih društvih alpskih držav: fran- coski CAF (Club alpin frangais) je imel 4<).000 članov, švicarski SAG 63.000 članov, italijanski Club alpino italiano 180.000 članov in približno toliko tudi avstrijski OAV. Tiha želja: vsaj en- krat na Triglav ... Planinska društva oskrbujejo zdaj 175 planinskih domov, koč in zavetišč po vsej Sloveniji, največ pa jih je seveda v Alpah. Čeprav jih je okrog Triglava kar lepo število, je poleti tesno s prosto- rom, kajti vsaj enkraten vzpon na »snežnikov kranjskih sivga pogla- varja« je goreča želja premnogega Slovenca, da o Slovenkah sploh ne govorimo (sodeč po vispehih vsa- koletne akcije »100 žensk na Tri- glavu«), Njim se pridružuje lepo število planincev iz drugih repub- lik in iz tujine. V slovenskih planinskih posto- jankah je nad 5600 ležišč (okrog 3500 več kot pred vojno) in to predstavlja lep delež v našem tu- rizmu. Registriranih obiskovalcev planinskih postojank je zadnja le- ta vedno čez 800.000 letno in med njimi je okrog 50.000 tujcev. Obisk Triglava je seveda obve- zen tudi za vse »transverzalce«. Slovenska planinska transverzala je pot, ki poteka po grebenih in vrhovih najbolj zanimivih g©ra od Pohorja do morja. Spoznamo jo po številki 1 v okroglih markaci- jah. Planinci, ki hodijo po tej poti, vodijo transverzalni dnevnik m zbirajo žige, v priznanje pa do- bijo poseben znak. Nekaj je tudi krajših transverzal, seveda pa je poleg tega markiranih še na sto- tine kilometrov drugih planinskih poti. Najtežje poti so opremljene s klini in žicami, ki jih je treba oskrbovati pr^v tako kot napisne table, smerne puščice, zimske markacije itd. Zlasti v visokih go- rah terja vzdrževanje zaradi pla- zov, vihaijev in strele veliko de- la. Lahko pa se pohvalimo, da je v Alpah le malo predelov, kjer bi bila pota tako dobro nadelana in označena, kot .so v Sloveniji. Najnovejša zmaga alpinistov: zimski vzpon na Čopov steber v severni steni Triglava s tem pa še nismo izčrpali dejavnosti slovenske planin- ske organizacije. Posebno po- glavje bi bilo treba posvetiti alpinizmu, a omenimo naj le najnovejši in po svoje naj- bolj zanimiv uspeh: prven- stveni zunski vzpon na Čo- pov steber v severni steni Triglava. Ta steber je postal slaven med planinci že ta- krat, ko ga je kmalu po zad- nji vojni v dramatičnih oko- liščinah prvi preplezal Joža Čop. Pozimi je vse doslej za- vračal poskuse najboljših ple- zalcev. Letos zadnjega janu- arja pa so v steno vstopili Belak, Kunaver in Sazonov. Plezali in bivakirali so kar osem dni, kar je pri nas tudi rekorden čas. Kljubovati so morali novozapadlemu sne- gu, megli in plazovom, ki so grmeli čez steno. Bili pa so dobro izurjeini in opremljeni (med drugim so imeli 3 ple- zalne vrvi, 64 klinov, 50 kara- binerjev in nič koliko druge »ropotije«). Uspeh je toliko večji, ker so steber napadale v zadnjih letih poleg doma- čih tudi tuje naveze, ki so že odnesle marsikatero lovoriko. Ta ixxivig je sprožil eno iz- med največjih reševalnih ak- cij pri nas, saj je bilo mobi- liziranih nad 50 gorskih re- ševalcev, na pomoč pa je pri- letel tudi helikopter avstrij- ske gorske reševalne službe. Na srečo se je mobilizacija spremenila samo v vajo, kaj- ti trije alpinisti so sami iz- plezali in se po težkem pla- zovitem snegu prebili do Ve- TRIGLAV s Križkih podov Foto: F. Močnik lega polja, kjer so jih rese valci navdušeno sprejeli. Čast in priznanje Gorski reševalni službi! Prav je, da spregovorimo neka) besed o Gorski reševalni .sluibi (GRS), ki vsako leto opravi na de- setine reševalnih akcij in je us- pešno posredovala tudi v drugih republikah. Ta služba ima v svo- jih vrstah najboljše alpiniste in skupino kakšnih 30 zdravnikov. (Opremljeni so z modernimi reše- valnimi sredstvi in imajo tudi skupino izvežbanih lavinskih psov. Reševalci se morajo pogosto uriti in so vedno pripravljeni prihiteli na pomoč, večkrat pa tudi dežu- rajo v gorah in na smuči.ščih. V gorah Slovenije je letno 70 do M težjih gorskih nesreč, od tega 10 do 15 smrtnih. Temu pa je treba prišteti še na stotine smučarskii nesreč, pri katerih tudi večinoma posredujejo gorski reševalci. Z ve- likimi črkami bi bilo treba zapisa- ti, da reševalci opravljajo pleme- nito delo prostovoljno in brezplač- no! Delovanje planinske orsLinizacij« se razteza tudi na odprave v tuja gorstva. Znane so naše ck.spedi- cije v Himalajo, Kavkaz, Ande itd- PZS izidaja planinsko literaturo iD zemljevide naših gora, sodeluje prek gorske straže pri varst^-u na- rave m se ukvarja s kulturno ^ znanstveno obdelavo gorskega sve; ta. V njenem sesta^-u deluje tudi vodniška služba. Konec poletja: sreča- nje v Logarski dolini Čeprav nismo mogli prika* zati vsega dela planinske oT- ganizacije, pa smo .skušali dati bralcem vsaj približen vpogled v delovanje, ki je ta- ko vsestransko, da gotovo za- služi vsaj ob obletnicah pO" zornost vse slovenske javno- sti. Letošnje jubilejno le^ imajo planinci v programu še eno veliko akcijo: plaiiinsh' ■ tabor v Logarski doli"' ■ .\vgusta ali v začetku sep- ■ tembra se bo zbralo * B tem prelepem kotu na ti- ■ soče planincev, da š« ■ enkrat proslavijo "S-lctnic" ■ ustanovitve slovanske p'*; ■ nin.ske organizacije. ■ mi jim želimo vso srečO ■ pri nadaljnjem delu! Dr. RUPKO GODEC Joža Čop je eden izmed najbolj znanih planincev in alpinistov starejše ge. neracije. Znan je tudi po svoji šegavosti. Ko je ne- koč počival ob poti na Triglav, je prišla za njm skupina turistov. Eden ga nagovori: »Bog daj, Joža. ali je še daleč do Kreda- rice? Koliko pa računate'!« Joža pa pravi: »Jest nič. Zarad mene lohka koj greš.« * Predsednika Planinske zveze Sloveivje dr. Miha Potočnika tudi poznajo vsi Planinci. Slavnostni govor na prireditvi v po- častitev 75'letnice SPD, ki je bila v hali Tivoli, je končal takole: »Veseli nas, da številni dobri ljudje o našem pla- ninskem društvu tudi še po 75 letih dobro mislijo, čeprav je morda pretira- vala tista telefomstka na ,Informacijah\ ki je reše- valcu križank na vpraša- nje, kdaj in kje je Hani- bal prekoračil Alp'e, rekla: ,Ja, tega pa jaz ne vem, to morate pa Planinsko zvezo vprašati, tam vse vedo!'« ALJAŽEV STOLP na vrhu Triglava 4 DOLENJSKrllSr*TEDNIK* VESTNIK = vsak četrtek 60.000 izvodov! TRETJA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS V CELJU Tesna vez med družbenimi dejavnostmi in gospodarstvom živahna razprava na 3. konferenci Občinske organizacije Zveze komunistov v Celju • Enotna stališča komunistov do vseh pomembnejših vprašanj s področja družbenih dejavnosti • Uvodni referat je delegatom posredoval presednik komi- sije za idejno politična vprašanja tovariš BORIS STROCHZACK • V razpravi je povzelo besedo še 16 udeležencev konference • Za uspešno delo se je dose- danjemu poUtičnemu sekretarju in članu IK CK ZKS tovarišu ANDREJU MA- RINCU zahvalil ZVONE DRAGAN, ki so ga delegati izvolili za novega političnega sekretarja občinskega komiteja ZKS v Celju. »K analizi odprtih proble- mov na področju družbeiuh dejavnosti nas sili predvsem vsakdanja praksa, ki je mor- da pri nas v Celju bolj pe- stra kot drugod, glede na to, da imamo na eni strani raz- meroma razvito industrijo in razvejano gospodarstvo, na drugi strani pa razvejano mrežo družbenih dejavnosti, oziroma zavodov, ki razvija- jo te dejavnosti.« Citirana ugotovitev iz uvoda referata tovariša BORISA STROCHZA- CKA sama po sebi dovolj zgovorno priča o tem, kje je bistvo tiste specifike položa- ja družbenih dejavnosti v na- ši komuni, ki je narekovala, da se je vodstvo Občinske organizacije ZK odločilo ob- ravnavati to problematiko pred svojim najvišjim orga- nom — občinsko konferenco, V nadaljevanju referata so bile posredovane prisotnim delegatom osnovne ugotovitve, ki so jih podajali komunisti o posameznih aktualnih vprašanjih s področja druž- benih dejavnosti, na osnovi tez, ki so bile predhodno po- sredovane komunistom v javno razpravo. Javna razprava je v nače- lu izpolnila pričakovanje ko- misija, ki je pripravila teze- saj so pri tem sodelovale vse večje organizacije ZK v de- lovnih organizacijah, kot na primer v EMO, železarni Štore. Cinkarni, Celjskem ti- sku, Aeru in Etolu. Pomem- ben delež je prispevala tudi razprava, ki je bila organizi- rana v sindikalnih organiza- cijah kjer je širok krog de- lovnih ljudi razpravljal o po- sameznih postavkah in ugo- tovitvah v tezah, ter zavze- mal svoja stališča do kon- kretnih problemov in vpra- šanj. Javna razprava je v bi- stvu potrdila objavljene teze in jih tudi v mnogih delih dopolnila. »V vsakdanji praksi često- krat ločujemo obe med se- boj tesno povezani področji, to je gospodarstvo in druž- bene službe. Prav gotovo je, da so tako stanje povzročile objektivne zakonitosti našega razvoja, gospodarska in druž- bena reforma pa ga je še bolj ostrila. Vendar pa je čas, da s kritično oceno in z zavestnimi silami ta pre- pad med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi pre- mostimo, kajti prav tako za- htevo nam narekuje vsak dan gospodarska in družbe- na reforma. Teza, da je ves naš ekonomski in družbeni sistem razdeljen na proizvod- no in polek- tiv mlad-^nske godbe na pihala, zares pravcat ko- lektiv, ki se shaja v zelo lepih prostorih mladin- ske godbi na robu vele- njskega parka. Tu se sha- jajo od jutra do večera, torej tisti čas, ko niso v šoli ali pri učenju oz. v službah. Dom in z njim njihov vodja in dirigent Andrej Taušič sta dva svojska svetova, zmeraj odprta za želje, hotenja in probleme mladih god- benikov in godbenic. Da, poleg fantov igra v edSn- stveni mladinski godbi, vsekakor pa edinstveni po številu daleč, daleč naokoli, tudi 18 deklet. Dirigent Taušič jim t svojim znanjem in diri- gentsko palico vodi po glasbenih poljanah, ki ni- ti niso povsod porasle z rož'^cami. Brez veliko de- la ni samostojnih kon- certov, ne bi bilo sodelo- vanja na festivalu pihal- nih godb, aplavza več sto turistov v Portorožu; brez vztrajnega dela vzgojitelja in učencev tu- di ne bi bilo letošnje u- deležbe na tekmovalnem festivalu, ki bo junija v Kopru. F. K. OBRAZI 21. marca 1968i CELJE TEDNIK 5 i MALA ANKETA V isolo ob nedeljah Nedelja je dan, ko ljudje po napornem delu radi bi zasluženo počivajo. Mnogi izkoriščajo ta, do ne- davnega še edini dan, (danes imajo mnogi prosto tu- di že soboto), za to, da se podajo na izlete v naravo, odhajajo na planine, na morje ali samo na krajše izlete izven domačega kraja. Mnogi preživijo svoj prosti dan ob nedeljskih športnih dogodkih, nemalo- kdo pa se odloči, da bo proste ure preživel med ozkimi stenami svojega stanovanja. Smo pač različni Ljudje pa ob nedeljah tudi delajo, eni zato, ker se temu pač ni mogoče ogniti, drugi zato, ker so tako odločili sami. Obiskali smo dopisno osnovno šolo v EMO, ki ima predavanja ob nedeljah dopoldne in vprašali slušatelje zakaj so se odločili za šolanje. STRAŠEJK IVAN, nanosilec emajla, star 25, oče enega otroka: »Ni mi hudo, da moram žrtvovati nedeljo, za- to, da nadaljujem svoje šo- lanje. Imel sem končanih šest razredov osnovne šole, pa že- ILm, da bi dokončal popolno osemletno osnovno šolo. Na delovnem mestu kjer delam, ni zahtevana popolna osnov- na šola, toda človek mora mi- sliti tudi v naprej. Ni mo- goče napredovati, če se ne šolaš — marsikaj je treba znati.« SLAVA PODPEČAN, skupi- novodja, stara 35 let, mati enega oibroka: »Do popolne osemletne šole mi je manj- kal samo še en razred, pa sem se odločila, da se vpi- šem v dopisno osnovno šolo, kd jo je organiziral naš izo- braževalni center. Na delov- nem mestu kjer delam se za- hteva popolna osemletka, pa nisem imela izbire, dokon- čati ali pa... Vsi smo vese- li, da je tovarna omogočila nadoknaditi tisto, kar smo zamudili.« HINKO DRAME, skupino- vodja, star 28 let, oče dveh otrok: »Res ni kazalo odla- šati. Na delovnem mestu je zahtevana popolna osemletna šola, pa sem bdi zadovoljen, da mi je bila dana možnost, da lahko dokončam še tisti manjkajoči razred, ki mi je potreben. Rad bi dosegel tu- di šofersko kvalifikacijo, za- to moram najprej končati šo- lo. Ob nedeljah je res lepo biti doma, lepo pa je biti tu- da v šoiM, če človek jKMiiisli v naprej,.,« DiANIOA JAZBINSEK, de- lavka, stara 17 leit: »Priti ob nedeljah v iodo, ni velika od- poved, 6e pomislim na vse tisto, kar bi rada dosegla, pa moram prej dokončati osnov- no šolo. Na delovnem me- stu, kjer sem trenutno zapo- slena se ne zahteva poi>olna osnovna SoJa, za šolanje sem se odločila predvisem vsled tega, ker bd se rada šolala še naprej — rada bi se vpisala na srednjo etoonomsko šolo. MLslim, da bom usipela!« ŠTEFAN MIJOSEK, nanosi- lec emajla, star 25 let, doma iz Osijeka: »V naši tovarni imajo vsi možnosti izpopol- niti sivojo izobrazbo. Tu sem zaposlen že 4 leta in vse ka- že, da bom kar tu tudi ostal. Moral sem nadomestiti raz- red, ki mi manjka, čeprav bi mi z oziroma na delovno mesto kjer delam tega ne bi bilo treba. Moram misliti za naprej, saj sem še mlad, brez znanja pa ni napredo- , vanja.« Tako mislijo torej naši »ŠOLARJI«, ki obiskujejo ob nedeljah dopoldne osmi razred osnovne šole, ki sta jo organizirala izobraževalni center EMO in Do- pisna DU Ljubljana. Eni morajo drugi želijo vsi pa upajo, da bode uspešno prestali še zadnje prei- skušnje in dosegD svoj cilj. Škoda jt samo to, da široke možnosti izobraževanja, Id jih ttelavc^ v EMO imajo, koristi sorazmerno majluio število ljudi! Bemi Stari grad pomembna izletniška točka NUJNA VaJEZEVALNA DELA TERJAJO VE^O ANGAZIRANPST SBEJ>ST£V _ Olepševalno in turistično društvo v Celju ni brez vzro- ka posvetilo zadnji društve- ni plenum razgovoru o delih in vzdrževanju Starca gra- du. Društvo je namreč v ča- su, odkar je septembra 1949. leta prevzelo v upravljanje Stari grad, vložilo v ta zgo- dovinski spomenik in vseka- kor pomembno turistično točko toliko sredstev in na- porov, da mu je treba izreči javno priznanje. To tembolj, ker je v tedaj slabo vzdrže- vane razvaline gradu in po- zneje vložilo v ta objekt bli- zu 60 milijonov starih dinar- jev, od tega 80 odstotkov last- nih sredstev. Ko je društvo prevzelo Sta- ri grad, je bila slika več kot porazna. Povedati je namreč treba, da je med njegove raz- valine padlo med drugo sve: tovno vojno tudi pet večjih bomb, ki so pustile žalostne sledove. Takoj po prevzemu so se dela resno lotili. Vrsti- la so se popravila obzidja, stopnic do palasa in tudi pa- lasa, zatem ureditev Frideri- kovega stolpa itd. Na gradu je 1957. leta začelo poslovati gostišče. Vsa leta od prvega začetka so tekla tudi vzdrže- valna dela itd. Upravljalec pa bi lahko napravil še do- sti več, če bi imel na vodjo več sredstev. Stari grad je tudi izredno privlačna izletniška točka, število obiskovalcev se veča iz leta v leto. Medtem ko so jih 1952. ieta našteli 3500, je to število 1960. leta naraslo na 35.100, lani pa že na 63.300. Tako je Stari grad priljublje- no množično izletišče, kakrš- nih imamo v državi zelo ma- lo, je na plenumu in v poro- čilu o delih na Starem gra- du, ugotovil društveni pred- sednik. Rado Jenko. Lani so se lotiU večjih adap- tacijskih del na obzidju in v gostišču, čeprav so gostinski obrat že odprli, pa dela še niso končana. Druga faza bo terjala ureditev stropov v pr- vem nadstropju, zatem ure- ditev kletnih prostorov in sa- nitarij, v tretji pa bi uredili sobe, ki so jih dobili s posta- vitvijo strehe nad osred- njim gostinskim prostorom. To so načrti, toda vpraša- nje je, kako bo x njihovo uresničitvijo, saj društvo ni- ma dovolj finančnih sredstev niti za kritje doslej izvrše- nih del. Poleg tega imajo r načrtu sanacijo razvalin, vendar tu- di to je odvisno od sredstev K vsemu temu pa je treba dodati še skrajno slabo sto, ki pelje do gradu in U prav tako kliče po moderni, zaciji, zlasti še, če bomo ho. teli Stari grad še bolj uve- Ijaviti kot pomembno celj. sko izletniško točko. M. Družbeno vrednotenje mentorskega dela Na pobudo občinskega ko- miteja Zveze mladine in ko- misije Zveze komunistov za politizacijo mladinskih dejav- nosti na šolah je Ml prejš- nji teden v Celju posvet o družbenem vrednotenju men- torskega dela. Posveta so se udeležili mentorji mladinskflj aktivov s srednjih in osnov- nih šol, predstavniki mladin- skih organizacij in nekateri člani X organizacije ZK pro- svetnih delavcev, žal pa ni bilo predstavnikov Zavoda za prosvetno pedagoško službo, temeljne izobraževalne skup- nosti in sveta za šolstvo celj- ske občinske skupščine, kai je udeležence neprijetno pre- senetilo. Razprava je kvalitetno do- polnila predlog stališč o družbenem vrednotenju men- torskega dela, posebej pa so opozorili na pomen mentor- jevega položaja na šoli. V sta- liščih tudi ni bila dovolj ja- sno izražena razlika med glavnim mentorjem in usmer- jevalci vseh drugih prosto- voljnih dejavnosti na šolah. Poleg tega so opozorili še na vlogo razrednika pri usmerja- nju razredne skupnosti, na pomen enotmh konceptov de- lovanja mentorjev v dijaških skupnostih in v aktivih Zve- ze mladine; govorili pa so tudi o tem. kakšna merila uveljavljamo pri izbiri men- torjev. J. V. Kakšni so letošnji obeti? Bomo v medobčinskem financiranju naredili kak korak dalje? V času proračunskih razprav v zvezi s kulturo je zopet aktualno vprašanje niedobčinsikega financi- ranja. Pravzaprav je to tudi čas, ko bi mogli doseči kakšne praktične rezultate — kolikor bi se seveda dogovorili in sporazumeli. Gre seveda za osrednje pokrajinske kulturne ustanove, ki so sicer locirane v Celju, ki pa opravljajo svojo dejavnost v medob- činskem merilu. Doslej na tem področju de- jansko nismo dosegli nika- kršnih pomembnih uspehov, če ne upoštevamo tistega do- kaj skromnega deleža, ki so ga zunanje občine dolžne po zakonu prispevati predvsem za zavod za spomeniško var- stvo in zgodovinski arhiv. S tem ne zmanjšujemo vredno- sti teh sredstev, sj bi bili brez njih obe ustanovi v še težjem položaju, pač pa nas to dejstvo sili v razmiš- ljanje in k zaključku, kako težko je pravzaprav uveljavi- ti spoznanje tudi o širših potrebah naše skupnosti. Le- tos je bilo predvideno, da bo muzej revolucije dobil iz medobčinskih virov 5 milijo- nov S din, že nekaj dni za- tem pa so to vsoto znižali na 3 milijone 100 tisoč, kar si- cer za eno samo ustanovo ni tako malo, toda seveda samo v primeru, da bo realizirana. Obljub na različne strani je bilo v preteklosti že veliko, zato smemo dopuščati tudi v tem primeru rahlo rezervira- nost. Največji problem v medobčinskem financiranju pa je gotovo Slovensko ljud- sko gledališče. Ta osrednja pokrajinska kulturna ustano- va najbolj bremeni celjsko občino, čeprav uprizarja na njenem območju le nekaj nad polovico predstav, že iz tega podatka bi bilo upravičeno pričakovati tudi finančno ude- ležbo zunanjih občin. V pre- teklosti so bila prizadevanja, da bi SLG zagotovili iz teh virov stabilnejša sredstva, a so se občine raje odločile za sofinanciranje predstav in za soudeležbo republiškega skla- da za pospeševanje kultur- nih dejavnosti. Takšne težnje so tudi zdaj, vendar ob njih ne bi smeli dopustiti, da bi se ponovila stara praksa, ko je občina na primer ob last- ni participaciji 500 tisoč S din dobila za dve predstavi prav toliko od republiškega sklada, gledališče pa je na- mesto milijona dobilo le 320 tisoč S din, ostanek je ob- čina prenesla kot lastno par- ticipacijo za prihodnjo sezo- no. Takšno sofinanciranje je treba obsoditi, ker ni v skla- du z načeli, po katerih sklad razdeljuje sredstva. Za- to bi v prihodnje pričakova- li polno plačilo predstav. Kolikor bo v medob- činskem financiranju ostal de- lež zunanjih občin le v teh okvirih, o kakih bistveno boljših odnosih do pokrajin- skih ustanov seveda ne bi mogli govoriti. Pač pa bi bil že čas, da bi po tolikih le- tih, kar so ta vprašanja ve- dno bolj aktualna, dosegli kakšen resnično trden do- govor, ki bi ga potem tudi izpolnjevali. V Celju si za to že zelo dolgo prizadevajo. dhr Čemu naj služi kinodvorana v Dobrni Malce nerodno vprašanje. Ali ima za prireditve dovolj drugih prostorov? Ne, saj ob- staja samo še koncertna dvo- rana v Zdravilišču. Le-ta pa je velikokrat zasedena z ban- keti in drugimi prireditva- mi. AH Dobrna ne potrebu- je kina? Vsa povojna leta so bile v Dobrni redne kino predstave, sedaj, v času go- gospodarskih sprememb pri nas, ko moramo skrbeti za to, da bodo gostje imel: čim več razvedrila, pa je kino dvorana zaprta. Zdraviliški kolektiv je ▼ preteklem letu zgradil v dvo- rana centralno kurjavo z nar menom, da bodo lahko red- ne predstave tudi pozimi. Le- tos pa je bila vso zimo dvO' rana zaprta, sredstva, ki so bila vložena počivajo, ker zdraviliški kolektiv ne more kriti primanjkljaja, ki je na- stajal pri kino predstavah ravno v zimskih mesecih. Zdravilišče Dobrna je po- skušalo najti drugo rešitev. Ponudilo je kino dvorano ▼ najem KinopK>djetju v Celju. Do razgovorov je prišlo, ven- dar do ugodne rešitve vpra- šanja še vedno ne. Verjetno bi takšno podjetje, kot je Ki- nopodjetje v Celju, ne imelo z dvorano velikih režijskih stroškov. Z izbiro dobrega re- pertoarja, i>a bd bile predsta- ve dobro obiskane in bi po- stal tudi kino v Dobrni ren- tabilen. Slovenski oktet in komorni zbor V petek, 22. t. m. bomo priče redkemu in nedvomno privlačnemu pevskemu veče ru, ko se nam bosta v veliki dvoran? Narodnega doma v Celju predstavila popularni Slovensk oktet ter naš do- mači pevski prvak Komorni moški zbor, ki se pripravlja na več nastopov in tekmo- vanj tudi v inozemstvu. Oba zbora bosta izmeno- ma zapela vsak polovico kon- certnega programa, nekaj naj- bol; reprezentativnih skladb iz njunega klasičnega ter slo- venskega oairoma jugoslovan- skega vokalno glasbene- ga opusa. Medtem ko se bo Sloven sk^ oktet predstavil pod umetniškim vodstvom dr. Va- lensi, Voduška bo celjski komorni zbor pe pod vod- stvom prol. Egon? Kuneja. Čeprav ni namen koncerta primerjava umetniške zmog- ljivosti obeh enako uglednih zborov bo le-ta vendar pri- sotna, kar bo dalo glasbene- mu večeru poseben mik. To priča že domala razprodana koncertna dvorana; vendar je nekaj vstopnic še na vo- ljo v glasbeni šoli. Isti koncert bosta zbcra najprej odpela popoldne ob 17.30 za šolsko mladino, medtem ko bo večerni kon- cert ob 20. namenjen širši javnosti. Koncert organizira Koncertna poslovalnica. G. G. ¥pisi T malo solti V nedeljo, 10. marca so se zbrale vse mamice iz Fran- kolovega da bd vpisale svo- je malčke " malo šolo. To^ krat se >x>dr' prvič odprla vrata osnovne šole Frankolo- vo za predšolske otroke. Star- ši so bili navdušeni nad de- lovanjem male šole, ki se bo pričela v torek, 19. marca. Samoprisi)evek staršev bo znašal 20 novih dinarjev, otro- ci pa bodo prejemali v šoli malico. V preobremenje- nih šolskih prostorili se bodo otroci pod dobrim vzgojnim vodstvom lahko dobro pri- pravili za vstop v 1. razred. OBRTNI center: ZARJA Žalec proda v središču mesta Žalec po- polnoma opremljen foto- grafski lokal (samostojna poslovna stavba). Licitacija bo v ponedeljek 25. marca 1968 ob 9. uri za družbeni, ob 10, uri pa za zasebni sektor. ^ TEDNIK CELJE - 21. marca 1968 Mladi godbeniki iz Velenja v manj kot štirih letih več kot 40 koncertov in nastopov v starejši vili sredi parka, odmaknjeni od vsakdanjega trušča, brenči od jutra do večera. Pravzaprav tu nikoli ni tako brenčalo kot zadnja leta, ko so vilo spremenili p dom mladinske godbe Ve- lenja, shajališče mladih fan- tov in deklet, članov edinst- vene in največje mladinske godbe na pehala v Sloveniji in daleč naokrog, tudi prek njenih meja. Od dneva v po- gni jeseni 1964. leta, ko so iz trobil in pihal mlade ustnice iztisnile prve tone, pa do da- nes so minila tri in pol leta. To so leta vztrajnega dela, Jci niso ostala brez sadov. O mladinski godbi na pihala rudarskega šolskega centra Velenje moremo smelo reči, da gre za mlad kolektiv, ki ga je prizadeven vodja An- drej Taušič znal oblikovati do tiste stopnje, da je bila la- ni godba zrela že za udelež- bo na festivalu godb na pi- hala v Kopru. Prav sedaj štu- dira 77-članska zasedba mla- dinske godbe Velenje tekmo- valni program za letošnji, ju- nijski festival najboljših gc^b na pihala. Kakšna je bila dosedanja pot mladinske godbe, kako je rasla? Kot smo omenili, segajo prvi začetki organizi- ranega dela v jesen 1964 leta. ko je šola v želji za lastno mladinsko godbo kupila po- trebno število instrumentov. Veliko mladih fantov je te- daj dobilo veselje za igra- nje pri godbi. Prijavilo se jih je kar 846, ki so jih mo- rali glasbeniki preizkusi- ti, številni so odpadli, osta- lim pa je bilo treba dati vsaj začetno teoretično glasbeno vzgojo. Za zasedbo je konč- no ostalo 80 mladih fantov in deklet, ki so potlej začeli pridno vaditi, bodisi posamič ali skupno, kajpak zmerom v prostem času. Za rudarski praznik 3. julija 1965. je mla- dinska godba že imela prvi samostojni nastop. Potlej se je trdo delo vzgoje mladih godbenikov nadaljevalo stop- njo za stopnjo. Ob izrednem razumevanju rudarskega šol- skega centra je bilo to neko- liko laže, nastopale pa so tu-_ di težave. Vsako leto odide iz godbe precej fantov, bodisi da gredo k vojakom, ali pa v darsildh panog v občini. Ce pogleda- mo v to načrtovanje le 2» nekaj let nazaj takoj ugoto- vimo, da je večidel načrto- vanja slonel na prihodnosti, boiej razmahu m razcvetu turizma, ki bi in je že pone- kod tudi postal — pomemb- na gospodarska dejavnost. Po pionirskih začetkih, ki so ponekod bili vsajeni že pred drugo vojno je rast tu- ristične dejavnosti opazna. Prav zaiadi tega je postala na to dejavnost pozorna tudd širša družbena skupnost in jd v mozirskem primeru v odločilnem trenutku tudi močno pomagala. V diržavi je primer razvoja turistične de- javnosti in občinskega poslu- ha za to dejavnost, kot je to primer v Mozirju — bdi redek. Prav zato pa so uspehi očitni. Ti uspehi bodo še očitnejši ob dograditvi smu- čarsko — rekreacijskega cen- tra, največje investicije vseh časov na področju Gornje Savinjske doline, žal pa na- črtovanje in potrebe družbe ponekod ne gredo v korak. Tu menimo na nekatere spre- membe pri davčni politiki, ki ne bodo prizadele samo hotenj občanov mozirske ob- čine temveč tudi osta- lih. Kljub temu pa se to ne bi smelo odraziti v politiki turistične dejavnosti. To tem- bolj ne, ker predstavlja Gor- nje Savinjsko območje ob se- danjih komunikacijah še ve- dno nekoliko odmaknjen pre- del — če tudi v razvoju. Nekateri gostinski delavci bodo, če že niso, vsekakor reagirali na spremembo davč- ne iK)litike bolj, kot bi bilo to za mozirske razmere po- trebno. To se je pokazalo že pred letom, ko so nekateri gostinci ojpustili skrb za hrar no in obdržali le točilnice afl pa gostišča celo zaprli. To je kratkovidna poOitiika, ki ima nujno svoje slabe in do- bre sitranl tako za lastnika, kot ssa družbo. Dosedanje cene turističnalh in gostinskih uslug v Gor- nje Savinjski dolini so biU med nižjima v primerjavi s cenami na drugih področjih. Prav zaradi tega ob spreme- njeni davčni politiki, ki bo prizadela tudi ostala področ- ja ne bi kazalo poudarja*! preveliko nestrpnost pri for- miranju cen aa letošnjo se- zono. Prepotrebna bo veU- ka mera previdnositi pri for- miranju cen ter s tem še bolj utrditi že nekoliko zna- no dejstvo: solidne usluge in zmerne cene. V nasprot- nem pa se lahko zgodi, kot se je to ponekod že, da bi tudi na tem področju prišli do spoznanja, da ima nam- reč vsaka palica dva konca. Toda takrat bo prepozno, tu- di ob dejstvu, da je v teku največja investicija. Vsaj za posameznike! J. SEVER ZANIMIVO PREDAVANJE Občinska počifcnlšlra zveza je pred kratkim pripravila za- nimivo predavanje o potova- nju na Groenland, ki ga je imel Tone Fomezzi iz Ljub- ljane. Zveza ferialcev Je s terti ustr^la številnim lj.uibi- teljem potopisnih razgo- vorov. Predvajajnja se je ude- ležilo nad 250 mladiih ljudi. ■an- PROBLEM Z VODO Nazarjane že vrsto let mu- či preskrba z dobro pitno» vodo. Ta problem je zato tu- di nenehno predmet razprav na zborih volivcev in drugih masovnih ses^tankov. žal po vsem sodeč kaže, da ne bo niti letos umaknjen z dnev- nega reda, saj je gradnja vo- dovoda vezana na vrsto pro- blemov. Tako menijo, da gradnja vodovoda ne bo pre- maknjena z mrtve točke vse dokler ne bodo zajezili po- tok Letošco v šmartnem ob Dreti. Začasno bodo posku- šali problem omiliti z zajezit- vijo Klepletovega studenca na Greti. —ez Koncert za šolarje Po koncertu Slovenske- ga okteta na Polzeli je ob- činski svet ZKPO iz Žalca organiziral še dva koncerta tega umetniškega ansambla ssa šolsko mladino. Koncerta sta bila minulo soboto v Žal- cu za šolarje iz Žalca ter okoliških šol in nato še v Šem- petru za šolarje šempeter- ske, polzelske in preboldske §ole. Prirejanje takih koncertov spada v razširjeno dejavnost. šol, kar je sicer za posamez- ne šole vezano s preveliki- mi stroški, zato je bilo z združenimi močmi lažje. Ker vemo, kako močan vpliv ima pesem na oblikovanje mlade- ga človeka in kolikšna je da- nes poplava tuje in plehke glasbe, je pobuda občinskega sveta ZKPO vsekakor vredna pohvale. Kot drugod, je tu- di tu mlade poslušalce nav- dušila čudovito ubrana pe- sem. —rk Fotografija je bila po- sneta že lani sredi turistič- ne sezone na križišču pred hotelom Kajuh v Šošta- nju. Žal, tudi tokrat ni. nič boljše. Smerokaz na sredini cvetličnega otoka je brez vsake table, ki bi avtomo- bilistom nakazala smer. Sicer pa je na tem stebru sameval le smerokaz proti Velenju, medtem ko za smer Šmartno oh Paki, oziroma Letuš—Zgornja savinjska dolina ni bilo nobene table. Isto je tudi na glavnem trgu, kjer se cepijo ceste v Levstikovo ulico, Cesto talcev in Pri- morsko cesto, po kateri se j€ odvijal promet proti šmartnem ob Paki, oziro- ma Mozirju, ko bo novi most v Penku dograjen. Upajmo, da bo do začetka turistične sezone to tudi urejeno v prid številnim turistom, Id se morajo se- daj ustavljiiti in spraševa- ti mimoidoče. K. V. 21. marca 19681 ŽALEC — VELENJE — MOZIRJE TEDNIK 7 NA KRATKO PREMAJHEN PRORAČUN Kljub temu, da :<9 konjiška občinska skupščina za letoš- nje leto določila nekaj novih virov za svoje proračunske dohodke, pa kaže, da bo fi- nančna »veja« spet prekrat- ka, da bi p>okrila vse potre- ba. O ten:^ kako bi predviden denar najbolje razporedili, so pred kratkim razpravljali tu- di člani treh svetov s pred- stsivniki uporabnikov sred- stev, sv C je p^redlagane in pri- pG'm;be pa bodo daiU še voliv- ci. Proračun bo nato dokonč- no sprejela občinska skup- ščina na zasedanju 29. marca. SPET OVIRA Kot vse kaže, zsdeva okrog gradnje novega cestnega od- seka Maribor — Ljubljana mimo SLovenjskih Konjic, še ne bo tako kmaau ureje- na. Novi del ceste, ki bo dolg približno kilometer, naj bi pctekal mimo garaž podjetja »Špedtrans« in bencinske čr- palke. Tod pa so določili tudi telefonski kabel in elek- trični daljnovod. Ker vse troje ne more biti na enem me- stu, ali pa bi to bilo vsaj zvezano z dodatoimi stroški, bo treba najti druigačno reši- tev. V. L. Ti meni danes... .'..jaz tebi jutri Ce se boste v Ločah na kri- žišču odločili za levo smer, boste po nekaj kilometrih gladke in dobro vzdrževane ceste, ki pelje skoti gozdove in mimo starih ter novih domačij, prispeli v Jernej. Tam boste zvedeli, da je ne- kaj streljajev proč vasica, ki leži čisto na meji med ko- njiško in bistriško občino. To je Licenca, vas ki si je med vojno pridobila ugled varnega zavetja partizanov in obveščevalcev, ki jih je tod mimo vodila pot na Boč in okoliške gozdove. Licenco bo- ste ugledali takoj, ko bo ostal za vami gozd, ki bi v poletnih dneh zapeljal marsi- katerega izletnika. Nekaj hiš, s slamo kritih, pove, da je vas nastala že pred davnim, ob skoraj vsaki hiši zložene doma narejene opeke pa, da tudi sem prihaja nov čas. S predsednikom občinskega sindikalnega sveta Vin- kom Langerholcem se usta- viva ob hiši na križišču in povprašava za pot do kmeta Lažete. »Ta mladi mož je med najbolj zgovornimi ob- čani. Na zadnjem zboru vo- livcev je predlagal, naj bi tu- di mimo Licence vozil avto- bus. Ker so se za to ogreli ljudje s tega konca konjiške občine, je obljubil, da bo za- devo predlagal še na zboru v Križnem vrhu v bistriški občini. Meje tu res ne igra- jo posebne vloge, ljudje si skupaj pomagajo bolje uredi- ti svoje ^ trdo življenje,« je razlagal 'tovariš Langerholc, ico sva na vrhu vzpetine iskala nevidno mejo med konjiško in bistriško občino... Na domačiji kmeta Lažete najdeva samo velikega temne- ga psa in nekaj kokoši — gospodar je gotovo kje po opravkih — pa jo zato spet mahneva do prijazne gospo- dinje v hiši na križišču. Z njeno pomočjo se kmalu znajdeva na dvorišču Antona Cvahteta. upokojenega, cest- nega nadzornika, ki pa se ukvarja tudi s kmetijstvom. Cvahte je tudi občinski od- bornik, urejene ceste tod oko- li pa so v glavnem njegova zasluga. V topli kuhinji sedita ob štedilniku dve predstavni- ci ženskega sveta: starejša obljubi poklicati očeta, ki je nekaj »bolan« — sinočnje do- bro razpoloženje je pustilo malo posledic — vnukinja Mara pa si nemoteno cvre jajca. Dobre tri četrt ure ho- da ima do šole, pa vendar odkloni vožnjo z avtomobi- lom. Kaj ne bi, ko čakajo sošolke in vabi lep dan. Ko pride oče Cvahte, ne verjamem, da mu bo sedem- deset let. In vendar. Skozi pripovedovanje o življenju v oddaljeni vasi opredeli svo- ja leta, izkušnje, preseneče- nja. »Sedemdeset let bom že star, pa kaj takega, da ne bi bil prodal niti ene jabol- ke — kot se je to zgodilo la- ni — še ne pomnim! Tod okoli smo pridelali veliko sadja, pa smo ga pokrmili živini in predelali v sadjevec. Pa pridem prejšnji teden v Zagreb in vidim na tržnici ja- bolka po 500 starih dinar- jev .. .« Nekaj trenutkov mol- či, nato pa doda samo še to.' »Od tod pa- do Zagreba ni niti 150 kilometrov!« Čeprav so obvezne oddaje po vojni tudi v to vas in med ljudi prinesle veliko temačne- ga razpoloženja in kljub odda- ljenosti od občinskega sredi- šča, pa bi ljudje ne zamenja- li svoje občine za kako dru- go. Res je, da je mladina v veliki meri odšla v mesto, toda med najmlajšim na- raščajem nekako oživlja lju- bezen do zemlje, živine ... Morda se bo beg ustavil, če se bodo kmetu odprli lepši časi. Tako pa se morajo še vedno boriti proti nizkim od- kupnim in visokim prodajnim cenam — lani so jabolka od- kupovali po 30 starih dinar- jev. — proti mrazu pomladi, proti suši poleti. In proti da- jatvam. »Saj je res, da so davki le- tos malo nižji,« prizna naš sobesednik. »Toda tu so še druge stvari. Na primer so- cialno zavarovanje. Tam kjer je veliko družinskih članov, pa plačuje samo eden, se se- veda splača, drugje pa ne, saj moraš nato plačati še zdravila, pa zdravnika pose- bej, človeka potem razjezi še to, ko sliši za plaće doh- tarjev. če jih zaslužijo res po 800 tisoč na mesec, potem ni čudno, da ima naše zava- rovanje zmeraj izgubo.« Tole so fantje z osnovne šole »Ljubo Šercer« iz Loč v občini Slovenske Konjice. V rokah nosijo težke kino-aparature, s pomočjo katerih bodo videli pet filmov o različnih poklicih, ki bi si jih mogli izbrali po končani osemletki. Loški dijaki sedmih in osmih razredov pa niso edini, ki jih je delavska univerza Slovenske Konjice vključila v svoj program poklic- nega usmerjanja. Filme o poklicih bodo namreč pri- kazali vsem otrokom, ki letos končujejo osmi razred, hkrati pa tudi vsem tistim, ki bodo šolo zapustili prihodnje leto. Foto: I. Burnik »Kako pa je drugače v va- si? če bi vas vprašali, ali dr- žite skupaj, ali se vaščani bri- gate bolj vsak zase, kaj bi odgovorili?« »Bolj ko ne, držimo sku- paj. Posebno, kadar gre za kaj skupnega. Na primer za ceste. Popravljamo jih sami, tudi nove poti smo sami zgra- dili, gradnjo in popravilo šol bomo podprli, pa take stvari.« ^.y..msi z52hiinimi števil-^ kami se pač vsi poznajo. Bolj kot to, da pomagajo so- sedu, zaleže misel, da poma- gajo prijatelju, dobremu znan- cu. Jaz tebi danes, ti meni jutri. In tako so nastale no- ve poti, nova gospodarska po- slopja, opečnate namesto slamnatih strehah vn na njih tu in tam že tudi televiz^'jske antene. In kot jih nove poti vežejo s sosednjimi kraji, tako jih skupne želje povezu- žejo s sosednjimi kraji, ta- jejo med seboj. . I. B. Zaradi obolelosti predsednika občinske skupščine Laško, bomo napovedan sestavek objavili šele v prihodnji številki SOSED SOSEDI.... PRIPRAVE NA OBČINSKO KONFERENCO SZDL V LAŠKEM \ Ne le eni in isti Ob koncu meseca, 29. mar- ca, bo v Laškem občinska konferenca SZDL, ki bo ob- ravnavala aktivnost krajevnih konferenc in posameznih društev. Že nekaj časa je namreč očitno, da je sicer registrira- nih dosti društev, a le neka- tera med njimi so zares de- javna. Druga značilnost delo- vanja na terenu pa je nedvo- mno v dejstvu, da je dobilo delovanje krajevnih skupno- sti bogato vsebino, medtem ko je dejavnost krajevnih konferenc SZDL preveč so- rodna z dejavnostjo krajev- nih skupnosti. Zares je trenutno krajev- na problematika predvsem v komunalni problematiki in z obojim — krajevnimi skup- nostmi in delom krajevnih konferenc SZDL — •se v glav- nem ukvarjajo eni in isti ljudje. To ni slabo, saj tako zagotavljajo skupne uspehe, vendar bo nujno delo razme- jiti in vključiti v aktivno de- javnost še druge ljudi. Vlo- ga in vsebina dela krajevnih konferenc SZDL ni zgolj kra- jevna komunalna problemati- ka, temveč še nekaj več. Vodstvo občinske konfe- rence SZDL v Laškem pri- pravlja te dni izčrpno anali- zo o dejaraosti krajevnih skupncsti in o aktivnosti društev ter bo na konferenci skušalo razmejiti vlogo in pomen enih in drugih. To seveda ne pomeni, da bi v prihodnje sodelovanje ne bi- lo potrebno, pač pa je nuj- no priklicati v ospredje še nekatere druge naloge, ki so jih doslej občani v preveliki vnemi za reševanje komunal- nih in pcdobnih problemov nekoliko zanemarili. HERBERT SAVODNIK KANDIPACIJSKI ZBORI Ob nadomestnih volitvah re- publiškega poslanca za social- no-zdravstveni zbor republi- ške skupščine SRS, ki bodo 18. aprila, so bili te dni veči- del že vsi kandidacijski zbori. Pred tem so o kandidatih razpravljali tudi na volivni komisiji pri ObK SZDL, kjer so predlagali, naj bd med kandidate uvrstili dr. Sama Pečarja, ki je bil evidentiran že ob pripravah na redne vo- litve Tudi sindikalne podruž- nice v zdravstvenih organiza- cijah so pred kandidati j ski- mi zbori razpravljale o kan- didatih. Kako so se odločili na kandidacijskih zborih in koga bodo kandidirali, bo- mo poročali prihodnjič. NOVI SODNIKI POROTNIKI Za območje laške občine je predvidenih šest novih sodnikov porotnikov, ki jih bo izvolila republiška skup- ščina SRS. V Laškem so o novih sodnikih porotnikih že razpravljali in posredova- li predloge republiški skup- ščini. DIREKTOR KOMUNALE RAZREŠEN Po dolgotrajnih nesporazu- mih in razpravah na sodiščih je pred dnevi delavski svet komunalnega podjetja v La- škem razrešil dosedanjega di- rektorja in imenoval za vršil- ca dolžnosti direktorja dose- danjega mojstra kovinske de- lavnice Franca Sibanca. Do- sedanji direktor očitno ni zadostno skrbel za solidno poslovanje podjetja in zate- gadelj je bil kolektiv že da- lje časa nevoljen. Končno je sprožil delavski svet posto- pek in dosegel razrešitev. Vr- šilca dolžnosti mora potrditi še volilna komisija pri ob- činski skupščini, nakar bo sledil še reden razpis za no- vega direktorja. Pričakujemo lahko, da bo zatem delova- nje tega uspešnega laškega kolektiva še bolj zaživelo. MORDA PA LE? Zaradi ceste od šmarjete do Dola pri Hrastniku je bi- lo že več posvetovanj, med- občinskih dogovorov in na- črtovanj, a cesta je ostala kljub temu luknjasta in oz- ka. Lani so se Hrastnioani ojunačili in asfaltirali cesti- šče od Hrastnika do Dola. Zdaj je ostalo še okoli šest kilometrov, ki bi bolj ko ne obležali na ramenih laške občine. Te dni se predstav- niki obeh občin znova pogo- varjajo z republiškim cest- nim skladom o možnostih za asfaltiranje in razširitev te ceste, ki bi pomenila naj- bolj neposredno poveza- vo med celjskim bazenom in Zasavjem. ^ TEDNIK SLOVENSKE KONJICE — LAŠKO 21. marca 1968 pester program Mnogo tečajev, predavanj, mladinska politična šola in poučevanje voznikov kandidatov pelavska univerza v šent- . rju P" Celju SI je tudi le- zastavila ^io bogat in ob- ■'^4n program dela, katere- ^ posamezne točke so že %fsničili. Z želo pestrimi "jjjjlcami dela oziroma iz- ^.-a^evanja so pritegnili "^ggo Sentjurčanov in ob- !"^50V iz okoliških naselij. ' 2,3, dekleta in žene je bil „jbalj pomemben dvosto- JJ'jjjsici šiviljski tečaj, ki ga Tjcončalo 72 slušateljic. Teo- Lični 1" praktični pouk je .vsako slušateljico obsegal j30 ur. Vse so bile zelo zado- ,.(jljne s pridobljenim zna- jjjgni in s samim sistemom jodajanja snovi. Interesentk pj^je še vedno precej, zato se na Delavski univerzi pjjločili, da bodo jeseni orga- nizirali i>onoven tečaj obeh \'se vec ljudi se odloča za nakup avtomobila. S tem pa si postavijo tudi nalogo, čim- p-eie narediti šoferski izpit, praktični pouk je v šentjur- i-j prevzela Ljudska tehnika, medtem ko Delavska univer- j3 posreduje kandidatom za voaiike motornih vozil teo- retični del. šentjurcani so bi- li veseli poučevanja pri De- lavski univerzi, kar je poka- 2alo tudi število prijavijen- cev, saj jih je bilo na za- četku 25, tečaj pa jih je kon- čalo samo devet. Za kuharski tečaj se je pri- javilo 17 slušateljic, obiskova- lo pa ga je 20 deklet, neko- liko čudno, vendar kaže na kvaliteto tečaja. Vsaka je pri- spevala 7.000 starih dinarjev. Skupno z občinsko sanitarno inšpekcijo pa je Delavska univerza organizirala tečaj hi- gienskega minimuma. Tečaj je bil obvezen za delavce v živilski in gostinski stroki, ki nimajo ustreznih kvalifi- kacij. Od 17 prijavljenih je uspešno napravilo tečaj 12 slušateljev. Ena izmed najstarejših oblik je gotovo mladinska po- litična šola, ki jo v Šentjur- ju obiskuje 20 mladih ljudi. Predavatelji so iz Šentjurja, štor, Celja in Ljubljane. Mla- di bodo do zaključka šole poslušali devet predavanj. Kot vedno pri mladih so tu- di to pot problem sredstva, zato so se dogovorili, da bo- do za zaposlene mladince pla- čale delovne organizacije, za mlade iz šol in terenskih ak- tivov pa Občinski komite ZMS. Druga oblika vzgojnega dela za mlade so šole za živ- ljenje, ki so jih v šentjurski občini že organizirali s pre- cejšnjim uspehom. Tako je bilo v Dramljah in Blagovni, če bodo sredstva pa jih bodo organizirali še v Dobri- ni, Šentvidu pri Planini in Ponikvi. Največ in najbolj razno- vrstna pa so predavanja, ki jih organizira šentjurska De- lavska univerza. Od razgovo- ra do pripovedovanja. Obča- ni jih obiskujejo, posebno če so resnično zanimiva. Ta- ko Delavska univerza v Šent- jurju uresničuje svoj pro- gram dela, ki pa verjetno ni popoln, saj bodo morali do zaključka leta narediti še več, kot so predvideli, če bo zani- manje občanov vedno večje. M. Seničar ŽRTVE i PROMETA \ SMRT OTROKA Proti Velenju je vozil z osebnim avtomobilom MAK- SIMILJAN PECNIK. V Veli- ki Pirešici je pred avtomo- bilom prečkala cesto z leve na desno sedemletna MAR- JANA PLEŠNIK. Vozilo je zbilo otroka po cesti. Po pre- vozu v celjsko bolnišnico je deklica podlegla zaradi tež- kih poškodb. Stekla je čez cesto, ker je na drugi stra- ni zagledala sosedo. OBLEŽAL NEZAVESTEN Nesreča se je zgodila na cesti II. reda Rogaška Slati- na — Rogatec. Kolesar Josip Hržina se je peljal v vinje- nem stanju in padel. Na ce- sti je obležal nezavesten s tež- jimi poškodbami. NERAZSVETLJENA VPREGA IVAN MURN je vodil ne- razsvetljeno vprego zvečer na cesti Velenje — Slovenjgra- dec, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom BERNARD KNEZ iz Velenja in se zaletel v vprego. Pri trčenju je bil laže poškodo- van triletni otrok SAŠO MOŽGON. Škodo na avtomo- bilu so ocenili na 2.000 ND. NIMAŠ PREDNOSTI Po Vodnikovi ulici v Ce- lju je v križišče na šlandro- vem trgu pripeljal z oseb- nim avtomobilom ANTON KERIN, ki ni zaustavil vozi- la pred prometnim znakom »Nimaš prednosti« in tako iz- siljeval prednost vozniku to- vornega avtomobila PETRU GRDADOLNIKU, ki je pripe- ljal pravilno po Gregorčičevi ulici. Pri trčenju je dobil voznik Kerin hudo poškod- bo na glavi. Na vozilih je škode za 4.000 ND. MOPEDIST IN PEŠEC Iz Vojnika je šel peš pro- ti Celju po levi strani ceste BERNARD ZORKO, katerega je pri hiši Mariborska 224 za- neslo ah pa je hotel prečkati cesto v trenutku, ko je iz Celja pripeljal mopedist ALOJZ SKAMEN. Mopedist je zadel pešca s krmilom, da sta oba padla ter se poško- dovala. ZAVIL V LEVO Nesreča se je pripetila na križišču Mariborske in Ceste v Trnovlje pri Celju. Proti Celju je vozil kolesar VIN- KO PERIC in ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, zavil na levo proti cesti v Trnovlje. Zaprl je pot voz- niku osebnega avtomobila FRANCU GLIHI, ki je privo- zil za njim. Kolesar se je pri padcu poškodoval po no- gah in glavi. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT ŽNK Celje - Kladivar pred novimi nalogami STARI DOLGOVI — NAJTEŽJI PROBLEM Smo na pragu spomladan- skega dela tekmovanja v vseh nogometnih ligah, tako •udi v slovenski, v kateri so- lieiuje Celje-Kladivar. Prav 'ilo smo obiskali enega iz- med vodilnih delavcev v tem kolektivu. Janeza Tomšiča in ?a vprašali, kako je s pripra- *i»mi. Tako je dejal: - Priprave, tehnične, so v 'f^u in upam, da bC' moštvo na začetku prvenstva v po- *Pfećni formi. Žal, pa na \^ delo vplivajo še nekate- ^ drugi momenti kot stari "♦■poravnani dolgovi biv.šega ■^ladivarja in zaradi tega ^P'oh slabo finančno stanje društvu. Glede na stare ""'sove moram povedati, da * bil ustanovni občni zbor ""^^.^a društva pomanjkljive '"'oiniiran in da nastajajo '""j težave tudi zaradi tega. ~~ Ko je prišlo do ustano- J'^e novega društva, smo ^'^^'i, da bo nova ekipa spo- """a osvojiti v slovenski li- gi prvo mesto in se tako pla- sirati v višji razred tekmova- nja. Ali še vedno prevladuje to mnenje? — Da, še vedno. Igralci, ki jih imamo, so sposobni do- seči ta uspeh. Vendar so tu še drugi kriteriji, ki vplivajo na takšen rezultat, kot finan- ce, oskrba in dober trener- ski strokovni kader. Glede trenerjev moram reči, da že dolgo vrsto let nimamo sre- če. Domači so v glavnem pre- obremenjeni z rednim delom v delovnih organizacijah, profesionalci, kolikor smo jih imeli, pa tudi niso dali tistega, kar smo želeli. — Kako pa je z najmlajši- mi v klubu? — Priprave mladinskega in pionirskega moštva so slab- še Tu bi zlasti opozoril na pomanjkanje opreme in na dejstvo, da so priprave na spomladanski del tekmovanja vedno slabše, kot na jesen- ski. Glede na vremenske po- goje bi morali nogometaše tudi primerno obleči, vendar nimamo možnosti, da bi to za okoli 60 mladih igralcev napravili. — Na občnem zboru Celj- ske nogometne podzveze je bilo veliko govora o spre- membi tekmovanja v jesen- skem delu prvenstva. Gre zlasti za reorganizacijo dru- ge zvezne li.ge in formiranje več skupin. Kako gledate v društvu na vse to? — Pri nas kot v Sloveniji to pobudo pozdravljamo, saj vemo, da večina klubov pri nas nima pogojev, da bi lah- ko sodelovala v drugi zvezni ligi. Zato menim, da bedo nove cone pripomogle k dvi- gu nogometnega športa. — In za konec še to, kako ste zadovoljni z delom uprav- nega odbora društva? — Ce sem kritičen, moram reči, da ni zadovoljivo. Od 22-članskega odbcra delajo le trije, štirje. Zato že zdaj pre- mišljujemo, da bi v prihod- nje volili v upravni odbor manjše število ljudi, zlasti pa tiste, ki bodo pripravlje- ni žrtvovati del svojega pro- stega časa za delo v njem. Nogometaši Celja-Kladivar- ja so torej na pragu novih tekmovanj in novih nalog. Ali jih bodo izpolnili tako. kot si želijo sami in z njimi vred ljubitelji lepega nogo- meta? Odgovor na to naj po- čaka do poletnih dni. Ne gle- de na te športne vidike pa so nevzdržne razmere v fi- nančno materialnem poslova- nju. Stari dolgovi, za katere so nevzdržne razmere v fi- da so jih že poravnali, tišči- jo in grozijo kot mora. Gre tudi za medsebojno zaupa- nje, ki se zdaj ruši. Ta pro- blem je toliko težji, ker jih čakajo nove obveznosti. Ure- diti morajo garderobe na Glaziji, popraviti ograjo in še marsikaj. Da bi privabili na tekme čim več gledalcev, so .se odločili za enotno vstopnino 300 starih dinarjev. Prav tako bodo skušali uve- ljaviti predlog, da naj bi bi- le prvenstvene tekme ob so- botah popoldne, tako bo vsaj nedelja prosta za igral- ce in tiste, ki prihajajo na tekme. Kmalu se bo z Glazije spet zaslišal sodnikov žvižg in na- vijanje gledalcev. Da bi bilo vse najboljše, da bi bile igre lepe in fair, da bi ne bilo grobosti, zato pa čim več zmag in nedotaknjena doma- ča mreža. Pa še to — tudi več delovnih funkcionarjev. M. B. NAJBOLJŠE: MLADINKE KMETIJSKEGA CENTRA Na namiznoteniškem prven- stvu domov celjske občine za mladinke so nastopile tri ekipe. Najboljše so bile igral- ke iz kmetijskega izobraže- valnega centra, ki so prema- gale obe ekipi s 3:0. V bor- bi za drugo mesto so mla- dinke IZ Kajuhovega, dijaške- ga doma odpravile tekmice iz doma Vere šlandrove s 3:1. Tako bodo mladinke kme- tijskega izobraževalnega cen- tra zastopale Celje na bliž- njem republiškem prven- stvu domov. K. J. NAMIZNI TENIS V ŽALCU Pionirji in pionirke šolskih športnih društev v občini so se v Žalcu pomerili na pr- venstvu v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 60 mladih igralcev iz sedmih osnovnih šol. Rezultati. PIONIRJI: 1. Jošt, (Žalec), 2. Brinar (Prebold), 3. Drčec (Šempeter), 4. Ko- vač (Žalec), 5. Brodar (Pre- bold) itd. Ekipno: 1. Žalec,. 2. Šempeter, 3. Prebold, 4, Braslovče, 5. Vransko, 6. Pol- zela, 7. Griže. PIONIRKE: 1. Urankar (Vransko), 2. Mat- ko (Prebold), 3. Skorjanc (Žalec), 4. Povše (Prebold), 5. Ribič (Griže) itd. Ekipe: 1. Žalec, 2. Prebold, 3. Vran- sko, 4. Griže, 5. Šempeter. A. V. KONCERTI Petek, 22. marca Slovenski oktet in Komorni moški zbor v Celju ob 17,30 h koncert za mladino ob 20 večerni koncert Sreda, 3. aprila violinist Dejan Bravni- čar pianist Marijan Lipovšek Prodaja in rezervacija vstopnic v Glasbeni šolL 17 milijonov za manjše investicije j" Celju je krog igralcev ^^tne napovedi vedno več- j ^er del sredstev, zbranih [J 'e namene, ostane tudi :^^^ini, kjer prodajajo stav- '2 ''stfce, občani, ki igrajo ^^'■'no stavo, s tem tudi po- ^9ajo pri investicijski iz- l^^^n športnih objektov. Gre ,5"^'"eč za dejstvo, da so ■j^^^va športne napovedi na- J^'jsfca in jih drugače ni °^ koristiti. Hjv^.'^i je ostalo v Celju 13 \^^^onov starih dinarjev od \^^povedi. In kako so bila ''^čena? Občin$ka sveza zbl telesno kulturo, ki je lani še razpolagala s temi sredstvi, je 4 milijone namenila za iz- gradnjo strelišča Na gričku, 2,680.000 za rokometno igri- šče pri Skalni kleti, 3.360.000 za šolsko igrišče pri prvi osnovni šoli, ki bo služilo tu- di šolskemu centru za bla- govni promet, j-)osebni šoli in gojencem doma Vere Šlandrove, zatem 2 milijona za izgradnjo igrišča pri ad- ministrativni šoli v Gaberju, ki bo igrišče odprtega tipa in 1 milijon za igrišče pri osnovni šoli v Dobrni. Da bi zaključili gradnjo strelišča Na gričku je občin- ska zveza iz svojih sredstev namenila strelcem še 1,5 mi- lijona, rokometašem še naknadno 1,1 milijona ter za nujna popravila partizan- skega doma v Gaberju in te- lovadnice Partizan Celje- mesto 780.000 starih dinar- jev. Tako je bilo lani iz sred- stev športne napovedi in sredstev občinske zveze za telesno kulturo porabljenih za manjše, a pomembne in- vesticije 16,699.325 milijonov starih dinarjev. J. K. ^-arca 1968 ŠPORT — kronika: TEDNIK SEJA SINDIKAL- NEGA SVETA Na zadnjem pleniimiu ob- činskega sindikalnega sveta so podrobno obravnavali do- sedanje priprave hrastniških deflovnih organizaciij za pre- hod na skrajšan delovni čas. Fii tem so ugotovili, da bodo posamezna podjetja in usta- nove po vsaj verjetnosti uivedle nov delovni teden 1. aprila ali najkasneje po piTvem ma.-iu. Vendar vrsta delavnih organizacij še nima pogojev za preihod na spre- menjen delovni čas. Zato so na plenumu osvojili sklep, da v nobenem podjetju ne bi spreminjali delovnega časa vse dotlej, dokler ne ustvarijo najbistvenejših pogojev za ta prehod. Pri tem bi morali po- sebej preučiti želje posamez- nih kolektivov, s čemer bi nedvomno omogočili dosego aaželijenih smotrov v zvezi s temi spremembami. SINDIKALNI SEMINAR Hrastniški sindikaflni sivet se je odiLočil, da bo letos namesto oajičajnih seminarjev prire- jal redna mesečna predavanja za širši sindikalni aktiv. Do- sleg so imeli že troje zandmi- vfli pogovorov o različnih ^nprašanjih bodisi gospodairje- inja ald organizacijskih zadevah. Na sedanje predavanje so po- mhih tajnika Republiškega svete slovenskih sindikatov Jožeta IVtoirolta, ki bo govoril o vlogi in mestu sindikatov v delovnih organizacijah. ČLANI OBEH PLANINSKIH DRU- ŠTEV ZBOROVALI Smo pač v času let- nih konferenc in občnih Ejborov, zato ne preseneča, da sta si oba hrastniška plar ninska društva izbrala minu- lo soboto in nedeOjo za de- lovna sestanka. Medtem ko BO člani planinskega društva Hrastnik zborovali v klubu »Svobode I«, so njihovi vrst- nJiki iz Dola izbrali za občni zbor svojo planinsko posto- janko na Gorah. Ker sta uipravna vodstva obeh planin- skih društev razgrnila pred odeileženoe občnih zborov ze- lo zanimive in tehtn^ misli tesT predloge, se bomo na otoadva delovna pomenika še pommili. PRVE PRIPRAVE NA LETOVANJE OTROK Kot drugod, tudi v Hrast- niku začenjajo s pripra- "vami na letne počitnice tam- fcajšnjih šolarjev. O tem nar meravajo nekoliko podrob- neje govoriti na bližnjem po^ 6Weto(vanju komisije ze leto- vanje oziroma občinskem od- booDu DPM. Zvedeli smo, da bodo tudi letos šolarji obeh osemletk letovali v štinjanju pri Puli, kjer ima hrastniška Otroška skupnost že vrsto let svoj« taborišče. Na predlog kiomisije so tudi za letos piredvideli v občinskem pro- računu prav toliko denarja ea letovanje, kot lani. PRIPRAVE NA POSVET RK V Hrastniku je največ krvo- diajtaJicev iz Steklarne, Tovarne kemičnih izdelkov, rudnika in nekaterih drugih podjetij. Lani je samo v obeh rednih krvodajalskih akcijah oddalo kri za potrebe svojih bližnjih okrog 450 občanov in delov- nih ljudi. Za letos predvide- vajo enako število darovalcev krvi. O tem bo govor na bližnjem poisvetovanju občin- skega odbora RK, kjer se bodo pomenili še o nekaterih (faoigih letošnjih akcijah. Naj amenim še to, da so v hrast- niških delovnih organizacijah že lani osvojili sklep o tem, da so vsi krvodajalci na dan oddaje krvi dela prosti. ^ S TISKOVNE KONFERENCE O CESTNI POVEZANOSTI V ZASAVJU V HRASTNIKU Se enkrat o zasavskem oknu v svet Namen, pravzaprav osnovni namen nedavnega posvetovanja o stanju cest v revirjih je bil, seznaniti slovensko javnost s stališči zasavnih občinskih skup- ščin in sploh vseh prebivalcev tega področja o nujnosti dokončne rekonstruk- cije ceste Trojane—Zagorje—Trbovlje—Hrastnik—šmarjeta pri Rimskih toplicah. Na konfei-enci, udeležili so se je tudi nekateri zvezni in republiški poslanci, pred- stavniki ljubljanskega cestnega podjetja in največjih zasavskih delovnih orga- nizacij, smo slišali zelo argumentirane predloge o tem, da je vsaka druga re- šitev v sedanjih okoliščinah nesprejemljiva. Tiskovno fonferenco so za- čeli dejansko v Trojanah, kjer je predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi Du- šan Koleno obrazložil pomen raagovora. Zatem so ud"le- ženoi popotovali na ogled vseh zasavskih cest, vključno trase nove zasavske magi- strale. V Hrastniku je nato predsednik te občine, Milan Babic v daljšem izvajanju opisal hdstoriat začetka iz- gradnje zasavske ceste in urejanja ostalih komunakacij v revirjih. Predsednik trbo- veljske občinske skupščine, Jože Laznik pa je seznanil časnikarje s pismom, ki so ga v zvezi z cestno urejeno- stjo v revirjih sprejele vse tri zasavske komune in s ka- terim 90 seznanili tudi ustre- zne republiške predstavniške in druge organe. Osnovno stališče, ki ga za- govarjajo revirske komime v tem pismu je dobilo na ti- skovni konferenci še neka- tere dodatne argumente. Spričo zadnjih ekonomskih in drugih možnosti na Slo- venskem nikaikor ni pričako- vati da bi utegnila slovenska sikupnost vložiti potreben de- nar za dokončno dograditev zasavske ceste. Po prvotnem proračunu bi morali za ure- ditev te ceste do Zidanega mosta oziroma do Brežic in Dmovega vložiti najmanj 110 milijonov ND. Poudarek je na prvotnem izračunu. Spri- čo spremenjenih razmer pa bi ta denar zagotovo zado- ščal. Cestni sklad SRS je v srednjeročnem planu razvoja cestnega omrežja namenil za nadaljevanje izgradnje zasav- ske ceste okrog 14 milijonov ND, od katerih pa je del že porabil, talko da je ostalo samo še blizu 9 milijonov ND. S tem denarjem bi uteg- nili dograditi oziroma uspo- sobiti zasavsko cesto samo od Litije do Zagorja. To pa je za gospodarstvo Zasavja in sploh zasavske prebivalce nesprejemljiva rešitev, saj onemogoča cestno poveza- nost dalje do Hrastnika oza- roma Celja. Zato revirske skupščine predlagajo Cestne- mu sMadu SRS preusmeritev tega denarja za dokončno re- konstrukcijo cestne zveze Trojane—šmarjeta. S tem bi zasavski revirji dobili prak- tično ustrezno cesto zvezo proti Ljubljani in Celju ozi- roma Mariboru. Za omenjeni predlog se, kot povedano, ogrevajo vsi prebivalci revirjev. Ne samo ogrevajo, marveč sodijo, da je v danih okoliščinah celo življenskega pomena za eko- nomski in družbeni razvoj v Zasavju. Zasavsko gospo- darstvo je v zadnjih letih vložilo za preureditev okrog 32 km cest II. in III. reda v Zasavju okrog 11 milijonov ND. Cestni sMad SRS pa je prispeval samo 3 milijone 630.000 ND. Zahtevati od za- savskega gosipodarstva nada- Ijna vlaganja, bi pomenilo ogroziti njegovo perspektivo in nadaljno razširjeno repro- dukcijo. Omenjenih 9 mUijo- nov ND bi zadostovalo za ureditev ceste od Trojan do šmarjete, predvideno pa bi utegnili dela končati najka- sneje v poldrugem letu. Tovorni, potniški in osebni promet v Zasavju nenehno narašča. Medtem ko je zna- šala obremenitev ceste Tro- jane—Zagorje leta 1962 4,607 ton na dan, je lani dosegla 10,520 ton dnevno neupošte- vaje obremenjenost ceste Trbovlje—Zagorje oziroma Trbovlje—Hrastnik. Medtem ko so imeli napr. v Trbov- ljah leta 1962 samo nekaj nad 250 osebnih vozil, je to število konec minulega leta" naraslo na okrog 950. Skup- no pa je bilo lani na po- dročju Zasavja nekaj nad 2500 motornih vozil. Okrog 46.000 prebivalcev v revirjih, med katerimi je skoraj 16.500 zaposlenih upravičeno meni, da so nji- hove perspektive ogrožene. Najbolj plastično so na kon- ferenci obrazložili potrebe po ustreznih cestnih zvezah predstavniki Cementarne, Strojne tovarne. Zasavskih premogovnikov in Steklar- ne. Predstavnik Cementarne je ugotovil ,da so lani pre- peljali v to podjetje nad 50.000 ton surovin iz okolice Žalca, nadalje 40.000 ton gra- moza iz Zagorja in okrog 80.000 ton premoga iz zagor- skega rudnika. Cementarna, druga podjetja si ne morejo privoščiti prevozov po žele- znici, ker je to praktično ne- mogoče. Odvoz cementa Iz Cementarne je za številna gradbena in druga podjetja možen samo s tovornjaki, ker ga neposredno pripelje- jo na gradbišča, s čemer od- padejo dodatni stroški pre- kladanja .Podobno v Strojni tovarni, v zasavskih premo- govnikih in drugod. Skratka: revirji bodo kljub dograditvi zasavske ceste življensko za- interesirani za dobro cestno zvezo proti Trojanom oziro- ma Smarjeti na Celje in Ma- ribor. To so argumenti, ki jim dejan^o ni mogoče opore- kati, kot ni mogoče opore- kati ugotovitvam, da zasav- sko gospodarstvo z letnimi 80 milijardami družbenega bruto produkta potrebuje dejansko dbe cestni zveai ta- ko Zasavsko, kot trojansko oeiroma proti Celju. Vendar je vsakomur jasno, ^ zdaj ni mogoče računam ' dograditev Zasavske p ' čeprav se je revirji ne ^ kajo, marveč jo samo stavljajo na ugodnejši f' medtem pa ne morejo f^!^ pet aH celo deset let ^ osnovne komunikacije. Končo naj zapišemo š^, da so predstavniki zasjv.^ občinskih skupščin že niM Izvršni svet SRS s stališči, lavršni svet 55 podpira to stališče in da je v sedanjih razra^ izvajanje gospodarske ' družbene reforme edjJ umestno. Zato smemo pj? kovati, da bo tudi ustre^ komisija iz vrst predstaT kov Skupščine SRS, ij;' dobila nalogo ponovno p, učiti oba predloga upošfe-jj prednosti, ki jih ima predi, zasaivskih občinsikih skuj^ in ga posredovala predstj ' niškemu telesu SRS v 04,' britev. ' ZAVAROVALNICA MARIBOR je odprla poslovno enoto v Celju, Gledališka 2-II, in obvešča, da nudi vse vrste imovinskih zavarovanj in zavarovanja oseb pod izredno ugod- nimi pogoji. — Zavarovanci, izkoristite ugodnost in zavarujte svoje premoženje, sebe in svojce pri ZAVAROVALNICI MARIBOR, poslovna enota CELJE. Zavarovalnica posluje vsak dan od 7. do 14. ure in ob sredah od 15. do 18. ure. ZA ZAVAROVANJE SE PRIPOROČA ZAVAROVALNICA MARIBOR POSLOVNA ENOTA CELJE Celje, Gledališka 2-II OB OTVORITVI LIKOVNE RAZSTAVE V HRASTNIKU Prvi stiki s slikarsko kolonijo Medobčinsko sodelovanje v revirjih dobiva tudi na kulturnem področju vse večjo vlogo in pomen — Medsebojna gostovanja, spoznavanja dosežkov na posameznih področjih kulturnega ustvarjanja vse- kakor ustvarja možnosti za sodelovanje na drugih popriščih aktivnosti in de javnosti* Pred dnevi so v prostorih kluba »Svoboda I« v Zgor- njem Hrastniku odprli prvo razstavo del slikarske kolo- nije Zagorje-Izlake. žal zavo- ljo omejenih prostorskih pri- lik niso uspeli prikazati vseh umetniških del, ki so bodisi že last slikarske kolo- nije ali pa so ji prispevali za letošnjo razstavo udelženci lanske kolonije na Izlakah. Ne glede na to pa pomeni sedanja razstava zagorske kolonije v Hrastniku resen poskus razširiti njeno vlogo na ves zasavski prostor. Svet slikarske kolonije je za hrastniško razstavo izbral 24 umetniških del slovenskih, dveh hrvaških in enega srb- skega likovnika. Zato nudi ta izbor vsakemu obiskovalcu dejansko vse možnosti neko- liko pobliže spoznati ustvar- jalno moč vrste slovenskih in drugih slikarjev. Hrastniška občinska zveza kultumopro- svetnih organizacij je bila obljubila, da bo povabila k ogledu razstavljenih del ra- zen občanov tudi dijake vi- šjih razredov obeh osemletk. S tem bodo imeli tudi šolar- ji možnost srečanja z umet- niškimi deli dokaj velikega števila tovrstnih ustvarjalcev. Ob tej priložnosti naj po novno omeriimo predlog sve- ta slikarske kolonije Zagorje- Izlake, da bi letošnji udele- ženci kolonije delali nekaj dni tudi v tej revirski obči- ni. PnA razgovori o tem so stekli minulo poletje na se- dežu občinske skupščine, zdaj pa so se dokončno do- govorili za ponoven razgovor, na katerem M morda nekoli- ko konkretneje uresničili to ■pobudo. Ob zaključku sedanje raz- stave v Hrastniku je mladin- ski klub organiziral večer z zasavskimi likovniki. Zasav- ski akademski slikarji so mlađim ljudem pripovedova- li o likovni, umetnosti in jih seznalili s posameznimi zvr- stmi te dejavnosti. -an- ANKETA O OTROŠKEM VARSTVU TUDI V HRASTNIKU Za mnenje povprašuje 1800 zaposlenih žensk Prehod ali vsaj priprave na pre- hod na nov delavni čas so vzpod- budile vodstva družbenopolitičnih organizacij v Hrastniku na teme- ljito raznaišljanje o tem. kaj storiti za pospešeno vključevanje otrok v organizirano varstvo. Raziskava naj bi med drugim pokazala, kakšne so želje in za- hteve zaposlenih staršev, zlasti žensk. Tolikšno Je namreč število za- poslenih žensk v tej revirski ob- čini. Seveda jih največ dela v Steklarni, nato v podjetju »Si- jaj«, Tovarni kemičnih izdelkov in nekaterih družbenih službah. Podobno, kot v Zagorju ob Savi, 30 sindikalni svet in Izvršni od- bor občinske konference SZDL ter sevada socialnoskrbstveni organ občinske skupščine, zaprosili za sodelovanje pri izvedbi ankete ka- drovsko-socialne službe hrastni- ških podjetij. Od omenjene raz- iskave si v Hrastniku dosti obe- tajo. Najprej bodo ugotovili, za koliko se bodo povečale potrebe na tem področju družbene dejav- nosti. Nobenega dvoma ni, da bo uvedba novega delovnega časa za- htevala nadaljnjo razširitev vzgoj- novarstvenih ustanov, tako za pred kot za šolske otroke. Sedanji de- lovni čas v hrastniških podjetjih in ustanovah pravzaprav ni za- hteval, celodnevnih oblik otroške- ga varstva, s prehodom na spre- menjen delovni urnik pa bodo te ziaiiteve postale več kot očitne. Ob pripravah na anketiranje zapo- slenih žensk so v Hrastniku znova ugotavljali sedanje število otFok v vzgojno varstvenih oziroma šol- skih varstvenih ustanovah. Podat- ki o tem, kažejo, da je trenutno v ustanovah za predšolske otroke nekaj nad 276 malčkov, medtem ko je v šolskih varstvenih usta- novah zajetih okoli 120 otrok. Za- nimivo ob tem pa je tudi' to, da je samo 80 otrok prejemalo ko- sila, kar zgovorno kaže, da je največ otrok prišlo vsak dan ob 14 uri domov in dobivajo torej opoldanski obrok doma. Pred dnevi so imeli s tem v zvezi širše posvetovanje na občinskem odbo- ru DPM. Na seji so med drugim govorili tudi o dosedanji kako- vosti otroškega varstva in neka- terih drugih podobnih vprašanjih. Razen, tega so ugotovili, da je zdaj v organiziranem varstvu skoraj 14 odst. predšolskih in blizu 10 odst. šolskih otrok. —AN— INTENZIVNO ISKANJE MOŽNOSTI ODPIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST V HRASTNIKU V razpravi še en umesten predlog Doslej smo že večkrat pisaH o problemih zaposlova- nja, zdaj pa lahko omenimo, da so komisije, ki so jih ustanovili lani z namenom proučevati možnosti dodat- oega odpiranja novih produktivnih delovnih mest pri- pravile nekaj prvih predlogov, ki so resda samo pred- logi, vendar s skupnimi prizadevanji vsekakor ures- ničljivi. V Hrastniku so lani ustanovili več komisij, ki naj bi se vsaka zase ločeno ukvarjala s preučevanjem od- piranja nekaterih novih delovnih mest. Komisije sicer niso uspele delati čudežev, so pa na osnovi zbranih mnenj, pogledov, sodb pa tudi razpoložljivih možno- sti skušale dati odgovor na vprašanje, kako kaže z za- poslovanjem v prihodnjem obdobju. Dosedanje rat prave so med drugim opozorile na možnosti odpiranja novih delovnih mest na področju kovinske stroke, na- dalje s konfekcioniranjem steklenih izdelkov in drugod- K omenjenim predlogom kaže prišteti še idejo • tem, da bi za pridobivanje novih delovnih mest združe- vali sredstva skladov skupnih rezerv delovnih organiza- cij v Hrastniku. Tako pričakujejo, da bodo letos ra^ polagala podjetja z okrog 350.000 Ndin iz teh skladov- V kolikor bi jih uspeli v celoti nameniti za te potrebe, ni dvoma, da bi polagoma le utegnili postaviti na nog« en ali dva proizvodna obrata. Seveda naj bi o tem š« razpravljali, preučili nekatere druge možnosti in pri" like, zadnjo besedo pa prepustili delovnim kolektivoii> oziroma njihovim samoupravnim organom. Na vsak način pa sedanja intenzivna razglabljanja o tem kako zagotoviti v tej revirski občini vsako le*" toliko in toliko novih produktivnih delovnih mest, ka«* trdno odločenost preskrbeti vsakdanji kruh bodisi Ž« zdaj ali pa v bližnji prihodnosti nezaposlenim občanoiB' Da je v tem pogledu potrebna strpnost ni treba pos^ bej poudarjati, saj ne gre samo za to, da bi zaposlil" toliko in toliko število ljudi, marveč predvsem za tOi da bi jim omogočUi produktivno delo, torej delo, ki l'l prinašalo koristi posameznikom in občinski družbe«" skupnosti. 10 TEDNIK HRASTNIK 21. marca 1^^' ^pl LETOS TEŽAVE S FINANCIRANJEM STROKOVNEGA ŠOLSTVA Kje zbrati dodatnih 240.000 ND f^apovecli o ureditvi financiranja strokovnega s^jlstva se niso uresničile. Sedanji sistem samo na ^1 ureja to delikatno vprašanje. V Zagorju bo tre- L poiskati 240.000 ND bodisi v okviru občinskega pforačuna ali pri delovnih organizacijah. ^jano je, s koliikšnimd te- so lani zbrali v Za- potreben denar aa te ^ene. Občinska skupščina ^morala kar petkrat obrav- ^vati plačevanje prispevkov ^lo\'nih organizacij in konč- ^ celo ustanoviti posebno komisijo iz vrst odbornikov, ^ so z obdski podjetij sikiu- jgji zagotoviti izpninjevanije -prejetih obveznosti za sofi- ijgjisiranje stookovmega šol- ati. Kljuib temu vse delovne organizacije niso vplačaJle j^videnega odstotka, zato jjala zaostanek za leto 1967 ^ 18.000 ND. Letošnje gospodarske raz- bere v Zagorju ob Savi niso jjt je znano najbolj rožnar le. Čeprav bodo podjetja pla- ievala 0,62 odstotka za sofi- iBBSiiranje strokovnega šal- jtva, bo treba še posebej ^ti nad 240.000 ND. Skoraj jjUjučeno je, da bi ta denar l^joštevali pri izdatkih le- jošnjega občinskega proraču- na, ko pa je več ali manj očit- k da ne bo mogoče zadovo- mi niti osnovnih zahtev se- tenjih uporabnikov proraču- ^ Preostane torej spet sa- po stara pot: zagotoviti teh JiO.OOO ND pri delovnih orga- jizacijah. Doslej še niti ena bia delovna organizacija na lodročju Zagorja ob Savi ni irivolila v dodatno plačeva- je teh obveznosti. Sicer pa Dslej občinska skupščina ploh še ni prišla s to zahte- vo pred samoupravne organe podjetij, ker sodi, da sedanji sistem zbiranja tega denarja ni umesten in nalaga slabše- mu razvitemu gospodarstvu večje obveznosti. Problem torej ostane, tak kot je bdil, le morda v novi preobleki. Težko je kar koli predvidevati, kot poudariti le to, da bo delavne oot^ani- zacije težko prepričati o nuij- nositi njihovega dodatnega so- delovanja pri zadovoljevanju teh potreb. -o- Otvoritve avstrijske razstave v zagorskem delavskem domu so se udeležili tudi žu- pan mesta Fohnsdorf, Julius Lackner, generalni tajnik zveze avstrijskih sindikatov za vzgojo in izobraževanje, Robert Schmitt in drugi. Na sliki: župan Fohnsdorfa izroča predsedniku skupščine občine Zagorje ob Savi, Dušanu Kolencu spominsko darilo. ' GIBANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V FEBRUARJU Bolj in manj zadovoljivo Po podatkih o izpolnjevanju količinskih in vrednostnih planov gospodar- jenja, so imele zagorske delovne organizacije tudi februarja opraviti z raznimi težavami in nadlogami, ki so jim preprečevale izpolnitev začrtanih nalog za februar. — Značilno pa je, da so izpolnile svoje operativne načrte nekatere delovne organizacije, ki so podvržene sezonskim vplivom. Zagorski rudarji so prejš- nji mesec pridobili 52.400, rm- mesto 54.900 ton premoga. Iz- I>ad v višini 4,2 odstotka pa dejansko m moč prišteti v neizpolnitev operativnega pla- na, ker pri zasavskih premo- govnikih oziroma v zagorski delovni enoti ugotavljajo, da so si 25a letos zastavili neko- liko previsok načrt, ker je predvidenih samo 287 delav- nikov. Zato bo samoupravni organ verjetno prihodnje raz- pravljal o rebalansu plana s tem, da bi namesto 620.000. ton, pridobili samo okrog 605.000 ton premoga. V to jih nedvomno sili ttidi stanje okrog možnosti prodaje pre- moga. V Tovarni elektroporcelana na Izlakah so šele 17. febru- arja izročili svojemu namenu novo peč. Ne glede na to, da je peč že začela redno ob- ratovati, je ostalo precej ne- dokončane proizvodnje. Za- to so mesečni plan tako koli- činsko, kot. vrednostno izpol- nili samo z okoli 76 odstotkov. Že ta, še bolj pa drugi mesec pričakujejo prehod na reden obsek količinske in vrednost- ne proizvodnje oziroma re- alizacije, razen tega pa bodo začeli spet izvažati na Polj- sko in po vsej verjetnosti tu- di v Vzhodno Nemčijo. Fe- bruarja so izvozili za nekaj nad 1 milijon ND v Avstrijo. Mesečnega načrta niso iz- polnili tudi v Lesnoindustrij- skem podjetju. Realizacija je dosegla nekaj nad 540.000 N din, kar je, kot zatrjujejo v tem kolektivu vedno prve me- sece v letu, medtem ko za prihodnje mesece napovedu- jejo izpolnitev vseh obvezno- sti. V Lesnoindustrijskem podjetju imajo pripravljenih okrog 1000 kub. metrov lesa za izvoz v Italijo, ki ga bodo kot menijo izvozili še ta me- sec. Bolj uspešni so bili v In- dustriji gradbenega materi- ala. Kolektiv je proizvedel nad 7400 ton kosovnega in hi- drirnega apna, i>a tiidi vred- nostna realizacija je bila kljiub sezonskim vplivom dokaj ugodna. Vendar v podjetju -Ugotavljajo, da še nimajo podpisanih vseh pogodb za odvzem hidrimega apna, kar je posledica še ne izdelanih načrtov gradbeništva za letoš- njo gradbeno operativo. Vrsta podjetij še ne ve, koliko bo denarja za nove objekte, niti za stanovanjsko izgradnjo. Kolektiv Gradbenega podjet- ja je z realizacijo okrog 740.000 ND izpolnil februar- ski plan, s čemer si ustvarja- jo možnosti, da letošnji ob- seg poslovanja v celoti reali- zirajo. Tudi v podjetju »Var- nost« so dosegli predvideni plan realizacije, pripravljajo pa nekatere načrte za ugod- nejši potek letošnjega- gospo- darjenja. Uspešni so bili ttidi v obratu »Lisca« kjer se jim je, med drugim posrečilo po- večati produktivnost dela za okrog 7 odst. Iz omenjene- ga prikaza izhaja, da je ne- kaj delovnih organizacij na področju zagorske občine si- cer izpolnilo operativne pla- ne, kar pa seveda ni več to- likšnega pomena z ozirom na to, da so ponekod uspeli pro- dati vse izdelke, drugod pa imajo manjše ali večje zalo- ge. Ne glede na to pa delov- ne organizacije iščejo vse raz- položljive možnosti za izpol- nitev letošnjih nalog, ki so, kot smo že poročali, nekoli- ko večje, kot lani. -u- RAZSTAVA POHIŠTVA V foyerju delavskega doma so imeli Zagorjani priložnosit videti razstavo sodobnega po- hišftva in kuhinjske opreme, Solon pohištva je bil priprop vM 1. jimij iz Trbovelj, eno največjih trgovskih podjetij v tej občini. Na razstavi so pri- kazali renomirane izdelke najibolj znanih slovenskih pa tudi hrvatskih in srbskih pro- izvajalcev te opreme, vklijiU)6- no Lesno-induistrijskega pod- jetja iz Zagorja. Salon p>ohd- štva je privabil števiihie lju- di, ki so se zanimali zlasti za sobno pa tudi kuhinjsko po- hištvo. Razsitava je imela tu- di komercialni uspeh, saj je Trgovsko podjetje 1. junijj prodalo precej kosov pohi- štva. KONSTITUIRANJE SINDIKATA STORITVENIH DEJAVNOSTI Pred kratkim- je bila v Za- gorju prva seja novoustanov- ljenega medobčinskega odbo- ra sindikata delavcev storit- venih dejavnosti. S tem so pri kraju ustanovitve treh medobčinskih odborov sindi- kata raznih strok. Na zagor- ski seji so obravnavali todi program dela sindikata storit- vene dejavnosti v zasavskih občinah in govorili še o skli- canju oziroma pripravah na konference samoupravljav- oev, ki bodo letos v Zasavju. KAKO KAŽE Z LETOVANJEM DELAVCEV? Na občinskem sindikalnem svetu pripravljajo nekaj no- vih predlogov v zvezi z le- tošnjim letovanjem članov zar gorske počitniške skupnosti, v katero je včlanjenih petero podjetij. Za zdaj je znano sa- mo to, da so oziroma bodo predlagali Gostinski šoli pre- vzem počitniškega doma v Savudriji na istrski obali, s čemer bi utegnili bistveno zmanjšati stroške. Razen te- ga bo sindikalni svet oziro- ma počitniška skupnost pred- lagala, naj bi podjetja tucM letos namenila nekaj denarja za delo počitniškega doma, ko že verjetno ne bo mogoče nuditi zaposlenim delavcem večjega regresa. O vseh teh vprašanjih bo govor na bliž- njem posvetovanju, najprej z direktorji zagorskih delovnih organizacij, nato pa še z ne- katerimi dmgimi koristimM doma. LEP USPEH AVSTRIJSKE RAZSTAVE Minulo nedeljo so zaprli prvo avstrijsko likovno ama- tersko razstavo. Po nepopol- nih podatkih si je to likovno prireditev ogledalo nad 1500 ljudi. Kot je znano, so likov- niki iz Fohnsdorfa razsitavlja- li okrog 55 del. V prihodnji številki bomo posredovali na- šim bravcem razgovor o po- menu te razstave v Zagorju ob Savi in pripfavah sveta sli- karske kolonije Zao:orje-Izla- ke na likovno razstavo njenih del v Pohnsdorfu na avstrij- skem Zgornjem štajerskem. KONFERENCA AKTIVA ZK ZAGOR. SKIH RUDAR.TEV Znano je, da pri zasav- skih premogovnikih pospeše- no pripravljajo uistanovitev enotne organizacije ZKS, ki bo delovala za ix>dročje vseh treh delovnih enot tega pod- jetja. Na obeh delovnih enotah v Hrastniku in Zagor- ja bodo imeli samo aktive ZK. O tem so zadnjič govori- li na konferenci zagorskih ko- munistov in obenem raz- pravljali še o pismu revirske- ga komiteja ZKS v zvezi z nadaljnjim sodelovanjem na področju Zasavja. Razen tega so obravnavali še nekatere druge aktualne zadeve. PRVE PRIPRAVE NA LETOVANJE ZAGORSKIH ŠOLARJEV Po možnosti nič dražje Na seji so na kratko oce- ili rezultate lanskega letova- ja otrok. Ugotovili so, da se (lansko poletje izmenjalo v »čitniškem domu v Vrsarju 'Istri 274 otrok. Ob tem so iptovili še nekaj drugih po- "tivnih rezultatov. Stroški le- '^vanja niso bili veliki. Ali ^obe: starši, čigar otroci o letovali v Vrsarju so pri- Pevali povprečno 100 ND. To * je zagotovo zelo poceni za letini popolne oskrbe ob mor- ^ Mimogrede povedano: tež- f našli kateri koli otro- počitniški dom, kjer bi o- ^■'C: za ta denar prebili del '"'jih počitnic. .''a!ii komisije so se zavze- ,■■ 'di za to, da tudi letos ne l^podraževali letovanja, seve- ri ^ kolikor bode za to mož- r^--- In to ne glede na to, '«>o treba do poletja v po- '^'^-^kem domu še marsikaj dokupiti in s tem o- iti lažje ielo iragojitei- in strežnemu osebju. Za- i,"-^; :>mejenih zmogljivosti bi ^ letos utegnilo letovati *^ 280 šolarjev' Letos pri- 2a letovanje ne bi več zbi- ^ v šolaih, marvač nepo- pri komisiji za letova- r in sploh vse, kar bo v zve- pripravami na letovanje, ^^^misija za letovanje raapo- tudi z načrtom za p>ove- j,^^- počitniškega doma, s če- j.""" t)i se seveda pogojili po- jjjJ' letovanja bistveno spre- J'^'^i. Načrt predvideva do- l^^o jedilnice in drugih pro- ^Jp^. tudi .spalnic v več iz- ii^^^^. O tem bo odločala ob- skupščina^ ko bo uvr- [C'^ !©tošnje letovanje otrok ''^'^ izmed svojih sej. bh^ bo nekoliko bolj po- ^"^Ijeno za to, da bi se čim ^ ^ok naučilo plavati. Si- Ij ^ že lani na tem področ- jj^^^isegii lepe rezultate, letos utegnejo povečati. Ko- misija za letovanje namreč sklenila pogodbi z telesno- vzgojnima učiteljima, ki stav zimskih mesecih obiskovala plavailne tečaje na šoli za teles- no kulturo v Ljubljiani. Komi- sija jima je plačala vožnje od Ljubljane in nekatere druge stroške. Zato bosta poleti skr- bela za plavalne tečaje v počit- niškem domu v Vrsarju. Tu- di to kaže, da se komisija za letovanje različno prizadeva nuditi otrokom vse možnosti rekreacije. Kot lani nameravajo tudi tele mesece zagorskim star- šem podrobno obrazložiti na- črt poletnih počitnic v Vrsar- ju. S tem jim bodo omogo- gočili pravočasne pripra- ve, eventuelne zdravniške preglede in drugo, žal, bodo letos možnosti letovanja ome- jene na 280 otrok. Sedanje zmogljivosti namreč ne dovo- ljujejo številčnejših izmen. Ni pa nobenega dvoma, da bo v tem pogledu kmalu bo- lje. Ce bodo uspeli zbrati potreben denar za rekon- strukcijo oziroma dozidavo in nadzidavo, pač glede na bo, kako se bodo odločili, bo prihodnja leta mogoče zago- toviti letovanje najmanj še enkrat tolikim otrokom, kot letos. -1^ V ZAGORSKEM DELAVSKEM DOMU SE JE LANI ZVRSTILO NAD 900 PREDSTAV Jeseni vsak dan filmska predstava Zagorjani navadno niti ne poznajo naporov, ki jih je tre- ba vlagati ob organizaciji teh ali onih nastopov, prireditev in drugih občasnih kulturnih dogodkov. Resnica pa je, da prenekatere prireditve zahte- vajo ne samo veliko časa, mar- več zvrhano mero iznajdlji- vosti, potrpežljivosti in upor- nosti. Delavski dom doslej ni prejel nobenih dotacij ali sub- vencij. Edina podpora in pomoč so sredstva za amorti- zacijo, ki jo daje občina. Po- tem takem je očitno, da sa- movzdrževanje zahteva teme- ljito gospodarjenje pa tudi dosti iznajdljivosti. Lam se je v domu zvrsti- lo okrog 970 filmskih pred- stav in nastopov ter priredi- tev. Na prvem mestu je seve kinematograf. Ta je imel leta 1967 kar 17.000 obiskoval- cev. Ohčani so imeli prilož- nost gledati 26 kinotečnih fil- mov. Ljubitelji likovnih raz- stav, gledaliških in drugih del, zlasti vokalne glasbe so imeli na voljo nad sto tovrst- nih prireditev. V delavskem domu posluje matična knjiž- nica, iz katere so lani ljudje odnesli skoraj 20.000 knjig. To so seveda samo številke, sta- tistika, toda za temi podatki se skriva in očituje veliko de- la, veliko naporov, nemalo re- snega prizadevanja in včasih celo nesporazumov, hude kr- vi in drugačnih pogledov in stališč. Delavski dom nam- reč upravljajo kolektiv in us- trezni organi. Domače kultur- ne skupine so naročniki po- sameznih prostorov. In na tej relaciji seveda nujno priha- ja do takih ali drugačnih ne- sporazumov med upravo do- ma m kulturno organizacijo. Vendar gre za nesporazu- me, ki so vsekakor plod do- ločenega razvoja in nivoja kul- turnega življenja v komuni, na drugi strani pa posledica nezavidljivega firmnčnega po- ložaja, kjer sta tako delavski dom, kot kulturna organiza- cija v malone enakem polo- žaju. Namreč: oba sta brez stalnih denarnih virov in oba neusmiljeno pritiska večen, nenehen lov vsaj za toliko sredstev, da bi bilo možno ko- likor toliko kontinuirano de- lo. Resnica pa je, da so v de- lavskem domu še neko je- sen izkazovali nad poldrug milijon SD izgube, medtem ko so ob zaključnem računu za leto 1967 izkazovali rahel pribitek. In še druga resni- ca: občinska zveza kulturno- prosvetnih organizacij je lani dobila skoraj za polovico manj denarja, kot predlani in da je trenutno brez kakrš- nih koli sredstev. Občinska zveza je doslej, kolikor nam je znano, vedno poravnala vse račune za ruijete prosto- re v delavskem domu, vpra- šanje pa je, kako bo letos, če bo stanje, kakršno je, tra- jalo še nekaj mesecev? V našem skupnem interesu je torej, da bi bila vrata de- lavskega doma gostoljubno odprta vsak dan, brez pre- mora. Več prireditev, več na- stopov, več filmskih predstav in sploh več družabnega živ- ljenja, bo sicer zahtevalo t>eč režijskih in upravnih stro- škov, omogočilo pa bo tudi več dohodkov. Zato je zami- sel o tem, da bi počenši z je- senjo v delavskem domu ime- li vsak dan filmsko ali kako drugo predstavo vredrm vse pozornosti Ne samo upra- ve delavskega doma in kul- turnih organizacij, marveč vse zagorske javnosti. —m ^£C3L 1968: ZAGORJE OB SAVI TEDNIK 11 PRVA SEJA KONFEREN- CE Zveze komunistov Zasav- skih premogovnikov bo v po- nedeljek, 25. mairca, na njej pa bodo izvolili 7-člahski se- kretariat konference ter pred- sednike in člane komisij, ki bodo delovale pri konferenci; sprejeli pa bodo še okvirni program dela organizacije Zveze komunistov v okviru največje delovne organizacije v rudarskih revirjih — Zasav- skih premogovnikov. Ustano- viitev konference Zveze komu- nistov Zasavskih premogovni- kov je posebej še narekova- la potreba po zagotovitvi učin- kovitejšega uresničevanja sku- pnih r^alog ter večjo druž- beno politično aktivnost, XXX V TRBOVELJSKI MEHA NIKI so februarja proizvedli nekaj nad 30 ton izdelkov, s čimer so proizvodni načrt presegli za dobro petino, in to navzlic kritičnemu pomanj- kanju keramike ter srebrnih žic. Na tržišče so prejšnji me- sec poslali iz trboveljske me- hanike tudi nov izdelek, in sicer vijačni kabeljski čevelj. XXX PROSVETNO DRUŠTVO DO- BOVEC bo danes gostovalo v domu Svobode v Zasavju s pričetkom ob 17. uri z vese- loigro »Slaba vest«. XXX v ODDAJI »REVIRSKI« an sambli in solisti«, kd je na sporedu lokalne radijske po- staje Trbovlje vsako sredo se je zadnjo sredo prvič jav- no predstavil vokalni oktet, ki deluje pri delavsko prosvet- nem društvu Svoboda II v zgornjih Trbovljah, in sicer od oktobra lani. Umetniški vodja okteta je profesorica Alenka CibeJ. XXX OBRTNO PODJETJE GRA- LIK Trbovlje je s 1. marcem letos spet odprlo avtoklepar- sko delavnico, v kateri oprav- ljajo dela p>o konkurenčnih cenah. Sicer pa nudi GRALIK ugodnosti naročnikom slikar- skih in pleskarskih uslug; mogoče je obročno odplače- vanje računov, pri takojš- njem plačilu pa odobravajo 10 odst. popust. Sicer pa za- gotan.rijajo tudi kvailit-eto oprav- lijenih del. XXX POSLOVALNICA 2ELEZ- NINA TRGOVSKEGA podjet- ja »Prvi julij« Trbovlje je pre- jela te dni težko pričakova- ne zahodnonemSke peči na premog, ki dajejo ob izred- no majhni porabi rjavega pre- moga veliko toplote. Za na- kup peči vlada v Trbovljah veliko zanimanje. XXX KER ZASAVSKI RUDARJI v preteklem letu niso najbo- lje gospodarili z Jeklenim jam- skim podporjem so v zadnjih razpravah poudarili, da bi mo- ral nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov vsebovati tudi določila oziroma meri- la za nagrajevanje oseb, ki so zaposlene pri vgrajevanju jeklenega jamskega podporja, oziroma naj bi vsebo-.-al tu- di ukrepe za primere, ko se jeklene jamske sbojke ali stop- nice izgubijo. XXX BOGATA ZALOŽENOST TR- GOVIN — poslovalnica Vele- blagovnica trgovskega podjet- ja Prvi junij Trbovlje za- gotavlja soliden in poceni na- kup blaga za pomlad; poslo- valnica Naprijed pa vabi k nakupu elegantnih moških ob- lek in ženskih kostumov. XXX LOVSKA DRUŽINA TRBOV- LJE oddaja v najem dve ko- či na sedlu Podmeja ob cesti Trlxn'lje—Prebold, ki sta pri- merni za opravljanje gostin- ske dejavnosti. Ob kočah je parkirni prostor, sicer pa je napeljana elektrika in zgrajen vodovod tako da je na voljo zdrava pitna voda. Ponudbe sprejema Icrraka družina Tr- bovlje do konca tega meseca. Trboveljska tržnica, prejšnjo sredo. Prodajalcev je bilo kar pecej, kupcev pa okrog desetik, ko smo napravili posnetek, bolj malo... (Foto: nk) Tudi letos sindikalne šporine l^^ Občinski sindikalni svet Trbovlje bo tudi letos organi- zator že tradicionalnih šport- nih iger. Člani sindikalnih podružnic se bodo pomerili v sedmih panogah, in sicer v nc^ometu, odbojki, namizmem tenisu, streljanju, rokometu, kegljanju in šahu. Tudi letos bo prišlo do ne- katerih sprememb oziroma novosti v sistemu tekmova- nja. Tekmovanja bodo pote- kala po ligaškem sistemu; tekmovanje je tako bolj pri- vlačno, mogoče p>a je vredno- titi tudi prizadevanja posa- meznih delovnih organizacij za rekreacijo. Tokrat ne bo- do smeli nastopati v sindi- kalnih ekipah aktivni tekmo- valci, niti štipendisti delov- nih organizacij. Sicer do v okviru sindikalnih šjJJ nih iger letos prvikrat pala tudi moštva dijako^!' boveljskih srednjih šol učenci poklicnih šol. ^ Računajo, da bodo dos^, na letošnjih sindii^ športnih igrah v Trbovljajp kordno udeležbo; lani, ^ primer, je nastopilo 73 iz 17 sindikalnih podruž;^ največ prijavljenih pa je za tekmovanja v namizr.^ tenisu, kegljanju in šahu, jv." več ekip pa so priglasil^ dikakie podružnice cement^' ne, rudnika Trbovlje , Hrastnik, strojne tovarne, u vesticijskih birojev itd. Tekmovanja v štirih šp^. nih panogah, v šahu, slrei' nju, namiznem tenisu in Ijanju, bodo začeli že v kr^ kem, sledila pa bodo pot^ še tekmovanja v rokomet-' odbojki in seveda tudi v gometu. (J Dejavnost sekcij socialistične zven v središču zasavskih rudu skih revirjev, v Trbovljah, t se sekcije kot oblika delat, ganizacij Socialistične ercj delovnih ljudi že povsem w. Ijavile. člani Socialistične zti ze kažejo namreč večje zat manje za aktivno delovm} v okviru sekcij, kjer je m goče probleme oziroma nab ge podrobneje preučiti in i oblikovati kar najbolj fcm kretna stališča o posamezi. vprašanjih. Mnogo bolj p je mogoče na ta način tui zadovoljiti zanimanju člam Socialistične zveze o razni zadevah. Pri občinski konferenci So cialistične zveze delovnih If. di v Trbovljah so bile v za njem času delavne zlasti i sekcije za zunanje politici', vprašanja in razvoj medm rodnega delavskega gibanf. za idejna, kulturna in šoht vprašanja ter za ekonomskih, družbeni razvoj. Tako je pn pravila sekcija za idejna, h turna in šolska vprašanja i« razprav o vzgojno izobrait valnem delu v osnovni šoli i', o materialnih pogojih za H delo ter izdelala ustrezno gn divo za sejo občinske konji renče Socialistične zveze. Sekcija za ekonomski 1^ družbeni razvoj pa je prip^' vila razprave o osebnem * lu na zasebnih sredstvih J delo, o družbeno-ekonomsket razvoju občine, o načinu * stopnjah zbiranja sredstev« investicije v šolstvu ter o sls nju terciarnih dejavnosti ' občini. Spričo uspešnosti dela sf' cij pri občinski konjereji Socialistične zveze del'" ljudi v Trbovljah razvii vodstva nekaterih kraje: organizacij SZDL, da bi ^''i novila nekatere sekcije, bej še tiste, za katere Wj 70 člani SZDL največ zatiiH' nja. DEJAVNOST POSLOVNEGA ZDRUŽENJA RUD IS IZ TRBOVELJ V JUGOSLAVIJI Iz leta v leto obsežna dela Trboveljsko poslovno združenje RUDIS, rudarsko industrijska skupnost, je opravilo doslej že precej del v Jugoslaviji. Lani, na primer, so opravili dela v skupni vrednosti okrog 160 milijonov novih din, od tega pri nas za okrog 70 milijonov novih din, letos pa naj bi se pove6ala vrednost v Jugoslaviji oprav- ljenih del na okrog 80 milijonov novih din. V letu 1967 je bilo v Jugo- slaviji v fazi izgradnje oziro^ ma poskusnega obratovanja več objektov, za katere so opravili člani poslovnega zdru- ženja oz. samo poslovno zdru- ženje RUDIS projektiranje ter dobavili in montirali opre- mo, pri nekaterih pa so bili tudi izvajalci gradbenih del. Tako so opravljali pri iz- gradnji težkotekočinske sepa- racije železne rude v Varešu kompletni engineering, za rud- nike Banoviči so gradili tež- kotekočinske separacijo pre- moga D ju r d je vik, v Mil je vi- ni so gradili mokro separaci- jo za premog, za kombinat Kosovo so gradili separacijo Belačevac A v Prištini, nadalje so še v Stragarih, in sicer separacijo azbesta, nadalje mokro separacijo za premog za rudnik Ka- mengrad, za rudnik Trbovlje — Hrastnik pa so nadaljevali z izdelavo glavnih projektov za pralnico težkotekočinske separacije. ki je sicer že v gradnji. Omeniti je še treba. da so lani zaključili večletna kompletna odpiralna in dru- ga dela v Bogovini, kjer so gradili separacijo ter celot- ne izvozne naprave. Zraven te- ga so gradili še težkotekočin- ske separacijo Radoša v Djor- dje Petrovu pri Skoplju. Med večjimi objekti, ki jili je v le- tu 1967 gradilo poslovno zdru- ženje RUDIS oz. njegovi člani, velja omeniti tudi ureditev ce- lotnega zunanjega transporta za novo termoelektrarno Tr- bovlje II, za kar so dobavili tudi opremo. Precej opreme za transport pa so dobavili še za kombinat Kosovo. Poslovno združenje RUDIS iz Trbovelj oziroma njegovi člani so morali do nedavne- ga uvažati še precej opre- me, ki so jo uporabljali pri gradnji objektov, iz inozem- stva. Spričo vse večjega uve- ljavljanja kooperacijskih od- nosov oz. poslovno tehnične- ga sodelovanja je v objektih, ki jih gradi poslovno zdru- ženje RUDIS Trbovlje, čeda- lje več domače opreme. Tako je, na primer, za težkoteko- činsko separacijo železne ru- de v Varešu, kjer je imelo združenje RUDIS kompletni engineering, le najzahtevnejšo opremo dobavila francoska tvrdka VENOT-PIC, ostali del opreme pa je po francoski dokumentaciji izdelala trbo- veljska strojna tovarna. So- delovanje naših in francoskih tovarn je prišlo do izraza tudi pri gradnji separacij v Trbovljah in Djurdjeviku. Tudi v letošnjem letu bo de- javnost poslovnega združenja RUDIS Trbovlje izredno raz- gibana. Podpisana je že po- godba za izdelavo načrtov za deponijo, transport in distri- bucijo premoga za termoelek- trarne Kosovo III in Kosovo IV, računajo pa tudi, da bo- do glavni izvajalci oz. izva- jalci del tudi pri gradnji no- ve termoelektrarne v Šošta- nju, pri obsežnih rekonstruk- cijskih delih v Zenici in Trep- ći, pri nadaljnji izgradnji lu- ke Koper, pri rekonstrukciji cinkarne v Celju, pri investi- cijah v srednjebosenskem rudniku Kakanj, pri moder- nizaciji proizvodnje v rudni- ku črnega premoga v Raši, pri gradnji termoelektrarn Kosovo itd. Seveda pa je prevzem teh del v dokajšnji meri odvisen od tega, če bo poslovno zdru- ženje RLT)IS iz Trbovelj spo- sobno sofinancirati gradnjo. V ta namen so stekli začet- ni razgovori z bankami, da bi le-te zagotovile potreben denar združenju RUDIS za financiranje del v Jueoslavi- ji. U. K. IZDELAN PREDLOG ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA KOMUNALNO UREJANJE MESTA 1^25(l.tltl$l ii€i¥iii ti i 11 naj bi prispevale delovne organizacije zlasti za ureditev cest Tudi letos je trboveljski občinski proračun preskro- men, da bi bilo mogoče ure- diti vsaj najnujnejša vpraša- nja oziroma naloge. Zato bo- do tudi letos nadaljevali z ak- cijo združevanja sredstev de- lovnih organizacij, da bi lah- ko pristopili k uresničeva- nju nekaterih izredno po- membnih nalog. Pred kratkim jo bil izdelan predlog za združevanje sred- stev delovnih organizacij za sofinanciranje komamahiega urejanja mesta, predvsem še za ureditev cest. Za to bi ra- bild skupaj nekaj nad 2 mili- jona novih din, od tega naj bi prispevale trboveljske de- lovne organizacije skoraj 1,250.000 novih din, občinski cestni sklad 50.000 ND, občani 30.000 novih din, iz sredstev- prispevka za uporabo mestne- ga zemljišča pa bi za ureja- nje cest oziroma za komu- nalno urejanje naselij pora- bild letos okrog 510.000 novih din. Za urejanje ceste od Dimnika do trga Franca Fa- kina pa, bi najeli tudi nekaj posojila. Letos naj bi, kot je predvi- deno, uredili oziroma asfalti- rali cesto Dimnik — trg Franca Fakina, Gimnazijsko cesto, ceste Opekama—Ker- šičeva cesta—Prvi maj, Su- štarjeva cesta—Ribnik, Med- vešek—Cahtm, vrtec Mojca— Partizanska cesta, cesto Tončke čečeve, uredila ploč- nik v Bevškem, križišče pri KomimaM, prostor med vele- blagovnico in kreditno ban- ko ter cesto do Globušaka. Zraven tega pa bi uredili še trg Svobode, Kešetovo in Ko- vinarsko naselje ter plačali prvi del posojila, ki so ga bili najeli že lani za sofinancira- nje urejanja trojanske ceste. (š) Priprave na referendum v drugi polovici aprila se bodo Trboveljčani na refe- rendumu odločili za ali proti uvedbi krajevnega samopri- spevka za investicije v šol- stvo. Akcijski odbor za izved- bo referenduma in zbiranje sredstev je izdal brošuro, kjer so objavljeni podatki o stanju v osnovnem šolstvu, nujnosti združevanja sredstev prispevkov delovnih organiza- cij in samoprispevka občanov za zboljšanje materialnih po- gojev osnovnih šol, nadalje sklepi občinske skupščina in občinske konference SZDL, nekateri stilistični podatki in drugo. 17. marca so v ob- čini začeli tudi z zbori voliv- cev, kjer prav tako razprav- ljajo o šolstvu in samopri- spevku. Akcijski odbor je na prvi seji sprejel več sklepov, med njimi, da učiteljski kolektivi osnovnih šol aktivno sodelu- jejo na zborih volivcev in v nadaljnjih pripravah na re- ferendum. Odbor meni, da lahko sindikalne organizacije v podjetjih mnogo pripomo- rejo k uspešni izvedbi refe- renduma. Spričo neutemeljenih govo- ric, ki so tu in tam že izbile na dan, da bodo sredstva iz samoprispevka potrošili za druge namene, so člani odbo- ra .sodili, da je potrebno od- ločno dokazovati namembnost sredstev za investicije v os- nov?io šolstvo. Zategadelj bo odbor večkrat posredoval ob- čanom in delovnim organi- zacijam poročila o uporabi teh sredstev. Na seji odbora so se dogovorili, da bodo po- skušali do referenduma na javnih mestih razgrniti načr- te in slikovno opremo o no- vi osemletki. Za učinkovitej- še delo odbora pa so izvolili petčlanski izvršni odbor, vr PROSTOVOLJNEMU KRVODAJALSTVU V PRIHODNJE VEČ POZORNOSTI Kri je potrebna ob vsakem času Na nedavnem posvetu o kr- vodajalstvu so med drugim ugotovili, da je zmeraj teže pridobiti občane za prosto- voljno oddajo krvi. Akcijo za prostovoljno oddajo krvi vo- dijo v revirjih občinski od- bori rdečega križa, občani pa darujejo kri na transfuzijski postaji splošne bolnišnice Tr- bovlje, ki deluje že enajst let. Sicer ni mogoče trditi, da ne bi dobilo krvodajalstvo ustreznega mesta v Trbovljah in Ilriistniku, zlasti v večjih, kažejo polno razumevanje za krvodajalstvo. V vrsti delov- nih organizacij so z interni- mi predpisi odobrili prosto- voljnim krvodajalcem dela prost plačan dan, ko oddajo kri. Uspehi so slabši pred- vsem tem, kjer se tudi vodil- ni kader ne zavzema zadosti za uspeh te izredno humane akcije. Na transfuzijski postaji splošne bolnišnice Trbovlje je prostovljno darovalo kri lani 1025 občanov, in to iz Trbovelj in Hrastnika; nekaj pa jih je bilo tudi iz sosed- njega Zagorja. Največ krvo- dajalcev je bilo iz Trbovelj, Darovali so skoraj 150 litrc-v krvi. V splošni bolnišnici Tr- bovlje so lani opravUi sku- paj skoraj 800 transfuzij, pri čemer so porabili nad 200 li- trov krvi, zraven tega pa so še 521 krvi predelali v krv- no plazmo, ki so jo upora- bili pri 73 transfuzijah na raz- nih oddelkih trboveljske bol- nišnice. Za operacijske posege ozi- roma za zdravljenje bodo v splošni bolnišnici Trbovlje letos potrebovali 300 litrov kr- vi. Poraja se vprašanje, če bo moeuče zaeptoviti po>treb: na količino krvi. Na nedav"'"; posvetovanju o krvodajaj v Trbovljah so poudarili bodo morale tudi družiK'^ organizacije in društva oa'^^ niti krvodajalski akciji P. zornosti. S sodelovanjem dejavnikov, od rdečega do delovnih organizacij. „^ zagotoviti zadostne koli^'^ krvi. Kri je potrebna ob * kem času, zato ni mogoče [■ voUti, da bi ostali v splj*. bolnišnici Trbovlje brez •'^j, in s tem izpostavljali i^'^Vj^ nosti dragocena človeška ljenja. 12 TEDNIK TRBOVLJE 21. marca VOLTAIRE: ZGODBA O DOBREM BRAHMANU Franqois Marie A r o u e t, s pisateljskim imenom Voltaire (1694—1778), je bil francoski pesnik in pisatelj, eden izmed vo- tlij francoskega prosvetljenstva. Napisal je ve- liko število tragedij, zgodovinskih del, zgodb, jtritičnih obravnav in filozofskih spisov. Nje- gov pisateljski in družbeni vpliv je bil velikan- Voltaire, ki se je vse življenje z ostrim posmehom boril zoper družbene in verske predsodke, velja za najbolj francoskega duha, lii se je odlikoval z jasnostjo, skladnostjo in Žlahtno lahkotnostjo sloga. — V slovenščini imamo njegovi zgodbi Candide (v sijajnem prevodu Otona Župančiča) in Zadig. Na svojih popotovanjih gern spozaial starega brah- mana, res prav modrega uiožna, polnega duhovito gti in hudo učenega; po- yi-h je bil še bogat in prav jato še modrejši; zakaj, ^er ni ničesar pogrešal, mu ni bilo treba nikogar varati. V hiši so se mu spretno sukale tri lepe že- ne in se trudile, da bi mu bile všeč; in kadar se ni ^baval s svojim ženami, se je posvečal modro- slovju. Blizu njegove hiše, ki je bila lepa, bogato okraše- na in obdana s prijetnimi vrtovi, je prebivala stara pobožna Indijka, bedasta in prav revna. Nekega dne mi je dejal brahman: »Želel bi, da ni- sem bil rojen.« Vprašal sem ga, zakaj. Odvrnil mi je: »štirideset let se učim, to je štiride- set izgubljenih let; druge ljudi poučujem, a sam ni- česar ne vem; vse to mi polni dušo s tolikim ob- čutkom ponižanja in stu- da, da mi je življenje ne- znosno: rodil sem se, ži- vim v času, in vendar ne vem, kaj je čas; sem na neki točki med dvema ne- skončnostma, kakor pravi- jo naši modrijani, a ni- mam niti pojma o več- nosti; sestavljen sem iz gmote; mislim, a nikdar nisem mogel dognati, od tod izvira misel; ne vem, ili je razumnost v meni lekakšna preprosta spo- sobnost, kakor ta, da mam hoditi, prebavi jati, JI ali mislim z glavo ta- dsto, kakor prijemam z rokami. Ne le da mi je A'or mojih misli neznan, skrito mi je prav tako tudi zhodišče mojih kretenj: ■le vem, čemu sploh živim, P vendar me vsak dam sprašujejo o vseh teh stvareh: odgovarjati mo- ram; nič pravega ne vem odgovoriti; govorim mno- go in ostajam zmešan in osramočen nad samim se- boj, brž ko končam. še mnogo huje mi je, kadar me sprašujejo, ali je Višnu rodil Brahmo ali pa sta oba od vekomaj. Bog mi je za pričo, da o tem prav ničesar ne vem, in to se dobro opaža v mojih odgovorih. »Ah, ča- stitljivi oče,« mi pravijo, »poučite nas, kako je to, da zlo preplavlja ves svet.« V enakih škripcih seoi, kakor tisti, ki me sprašujejo: časih jim pra- vim, da je na svetu vse v najlepšem redu; toda vsi tisti, ki so jih vojske čisto vmičile in pohabile, mi tega ne verjamejo, jaz sam pa prav tako ne. Skri- jem se doma v kot in mo- ja radoznalost in neved- nost me pritisneta k tlom. Prebiram naše stare knjige, a te mi samo še zgostijo mrakove. Govo- rim s tovariši: nekateri mi odgovarjajo, da je tre- ba življenje uživati in se iz ljudi norčevati; drugi mislijo, da vedo neke re- či, in se izgubljajo v pre- tiravanjih, vse to pa lepo- množuje mučno čustvo, ki me navdaja. Časih bi se domala pogreznil v obup, če pomislim, da na kraju vseh mojih preiskav le ne vem, od kod prihajam niti kaj sem, kam grem, niti kaj bo z menoj.« Duševni ustroj tega do- bričine me je navdal z resnično skrbjo; ni ga namreč bilo ne razumnej- šega ne iskrenoj šega člove- ka mimo njega. Doumel sem, da kolikor jasneje je bilo njegovo spoznanje in kolikor občutljivejše nje- govo srce, toliko bolj ne- srečen je bil. še tisti dan sem videl staro ženico, ki je stano- vala v njegovi soseščini. Vprašal sem jo, ali je ni nikoli zaskrbelo, ker ne ve, kako je ustvarjena njena duša. Vprašanja niti dobro razumela ni: nikdar se še ni bila niti za tre- nutek razmislila nad no- benim teh vprašanj, ki so vznemirjala bruhmana; iz vsega srca je verovala v preobražen je Višnu j a, in če si je le kdaj pa kdaj mogla preskrbeti malo vode iz Gangesa, da se je mogla umiti po predpisih, se je imela za najsrečnej- šo vseh žensk. Sreča tega ubogega bit- ja me je vsega prevzela. Vrnil sem se k modrijanu in mu dejal: »Kaj vas ni sram, da ste nesrečni, medtem ko biva prav ta trenutek pred vašimi vrati star avtomat, ki sploh nič ne razmišlja in zadovoljno živi?« »Prav pravite,« mi je odgovoril, »stokrat sem si bil dejal, da bi bil srečen, če bi bil tako bedast, ka kor je moja soseda, a ven- dar ne bi hotel take sre- če.« Ta brahmanov odgovor je napravil name globlji vtis od vsega drugega; izpraševal sei.n se in spo- znal, da prav zares tudi jaz sam ne bi hotel biti srečen, če bi moral biti bedast. Predložil sem stvar mo- drecem in bili so mojih misli. »Ampak v takšnem na- činu mišljenja je vendar naravnost divje nasprot- stvo: kajti navsezadnje, za kaj pa gre? Da bi bili srečni. Mar ni vseeno, ali imaš kaj duha ali pa si be- dak? še več: vsi, ki zado- voljno žive, zagotovo vedo, da so zadovoljni; tisti, ki razmišljajo, niso tako go- tovi, da prav razmišljajo. Jasno je torej,« sem de- jal, »izbrati si ne smemo zdrave pameti, že zato ne, ker je tudi ta zdrava pamet v določeni meri vzrok naših nesreč.« Vsi so bili enih misli z menoj, a vendar nisem ni- kogar našel, ki bi bil hotel pristati na tako kupčijo in hotel postati bedak zato, da bi bil zadovoljen. Iz tega sem spoznal, da srečo sicer zelo cenimo, a pamet še bolj. Ampak če vse to premi- slimo, se nam zdi, da je zelo nespametno ceniti pa- met bolj od sreče. Kako bi se moglo pojasniti to nasprotje? Kakor vsa dru- ga. O njem se da dovolj govoriti v francoskem parla- mentu je imel neki posla- nec neskončno dolg in ne- skončno nepomemben go- vor. Tedaj je ministrski predsednik pripomnil svo- jim sosedom: »Govoriti in nič pove- dati je za nekatere politi- ke izredna priložnost, da izrazijo svoje misli.« • V razdobju boja za žen- sko enakopravnost se je neki poslanec silno zavze- mal za ženske pravice. Naposled je ves razvnel zaklical: »Sploh pa je med mo- škim in žensko zelo majh- na razlika!« Tedaj je nenadoma vstal sivolas konservativec in med viharnim odobra- vanjem vzkliknil: »Naj živi razlika!« Ko je bil slavni pisatelj Anatole France izvoljen v Akademijo, ga je prince- sa Mathilde povabila na slavnostno večerjo. Toda povabljenec ni dosti vii- slil na to, pozabil je in se domislil svečanosti šele zadnji trenutek. Zato je prišel k princesi celo uro prepozno. Ko se je sku- šal opravičiti, je bila go- stiteljica zelo milostljiva. »Vaša netočnost me ce- lo veseli,« je dejala. »Ni- ste namreč prišli eno uro prepozno, ampak cel te- den prezgodaj.« Povabljen je bil za na- slednji torek. INDIJSKA VAS Med nerazvitimi deželami tudi Indija ni izjema. Nemara je le prej. kot druge spoznala, kaj ji je najnujnejše, in zače- la z vso vnemo razvijati kmetijstvo. Indija dela orjaške korake. Lani je povečala proiz\'0dnjo skoraj za 100 odstotkov. Pred dvema sušnima letoma :e In- dvj3 požela 89 milijonov ton žitaric in tako dosegla re- kord, kateremu mnogi prija- telji Indije niso mogli ver- jeti, dokler ni bil zadnji ki- logram zamenjan za skladišč- no primaiiico. Letos bo žetev nemara dosegla nad 95 mili- jonov ton žita. Potem pa sta prišli dve su- šni leti, ko se je proizvodnja znišala na 73 oziroma na 75 milijonov ton. Pomoč iz tu- jine je bila premajhna in ne- zanesljiva. S tem pa so bile omajane tudi politične in gospodarske postavke prejšnjih načrtov, saj so odkrili povezavo tuje pomoči in domačega gospo- darskega stanja: čim večje so težave domačega gospodar- stva .toliko težji so pogoji za ponx)č iz tujiine. DVE ŽETVI NA LETO Slabosti indijske načrtoval- ne postavke, kakor danes raz- laga.jo spremembe, niso bile toliko v »nezadostnem pozna- vanju indijske kmečke duše«, kakor v nezadostnem pozna- vanju »duše tuje pomoči«. Zato je predsednik republike poudaril kot gla\Tio nalogo vlade, da mora Indija do le- ti 1970 doseči, da se bo lahko prehranjevala sama. Pr\'en- stvo je dobilo kmetijstvo. To ni zgolj navadna sprememba v dajanju prvenstva, ampak izdelava pravcate »strategije«. Po enoletnem gospodarskem načrtu, ki začasno zamenjuje petletnega, hoče Indija doseći največji napredek na poljih, kjer je že poskrbljeno za na- makanje. Pri tem bodo upo- rabljali novo tehniko, boljše seme in več gnojiva, da bi tako dobili dve žetvi na leto. S tem bo ostvarjena prva »notranja prednost« v polje- delstvu. Druga »notranja pre- dnost« pa zadeva namakanje poljskih poanršin, ki so na sušnih področjih. Tako se hoče Indija naj- prej rešiti muhastega »boga'< sušnega vetra in vložiti sred- stva tja, kjer je ta »bog« naj- močnejši. »Obenem s tem pa se hočemo rešiti tudi muhar stvih političnih pojavov,« je zapisal neki indijski časnkar, misleč pri tem na pomoč iz tujine. ZADRUŽNA PROIZVODNJA Za indijsko vas je bila ame- raj značilna ne samo nizka proizvodnja, ampak tudi za- Dstali premoženjski odnosi. 80 odst. obdelovalne površine je v lasti 20 odst. vaškega pre- bivalstj'a. In ko so v pogojih stare proizvodnje take odno- se lahko potiskali na drugo mesto, je v pogojih tehni- čnega napredka to čedalje težje. Razvijanje zadružnega kme- tijstva je področje, ki v se- danjih pogojih najbolj zani- ma indijsike gospodarstveni- ke. Toda polo\-ica deželnih vlad še ni izpeljala agrarne reforme. Razen tega je država od 700.000 akrov zemlje, ki je predvidena za reformo, lah.ko vzela v svojo pravno last sa- mo 200.000 akrov. Pospešeni razvoj zadružnega gospodar- jenja ne obeta ra\Tio poseb- nih uspehov. Morda se prav zato planska komisija raje ukvarja s sistemom »pro- gresivnega obdavčenja«. Odpor posestnikov do pro- gresivne obdaTCitve in agrar- ne reforme, kakor tudd poli- tični pomen tega elementa. Je videti za deželne organizacije vladajoče stranke pm'-sem ra- zaimljiv. Toda s tem ni ustre- ženo višjim interesom central ne vlade in tudi niso prene- hale njene obveznosti do ce- lote. LADISLAV BRUNm Ljudska modrosi Počasna voda več brega podere kakor deroča. Kdor veliko govori, veli- ko ve ali veliko laže. Namečka se še otrok ve- seli. Kdor veliko pije, ga kmalu zvije. Podarjenemu konju se ne gleda na zobe. Kdor vodo žuli, mu v črevih kruli. Po delu plačilo. Kdor vpraša, ali je tre- ba, ne dd rad. Pod kožo je vsakdo kr- {■>av. Kdor vpraša, ne zajde. Pod soncem je vse mo- goče. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Josip Jurčič: 46 DESETIBRATI Ozre se nazaj in zagleda znano podobo iz nekda- njih časov, namreč Krjavlja. Mož je bil malo postaren, Se slabeje oblečen ko včasi, pa še vedno tistega zabuhlega obraza z majhnimi, živimi očmi in čokatim životom. Gnal, ali bolj prav, vlekel je za seboj serasto l^ozo, kateri je bila debela vrv okoli vratu prevezana. V levici pak je držal polenu podobno palico, in ker se •ftu je koza z vsemi štirimi nogami upirala, je včasih Postal in jo pretepel, potem pa zopet vlekel za seboj in klel: »Bleda voda, volk te potiplji, konjska smrt, ^ bi hudiča ne videl, hej! Jaz ti bom že dal pasje obl- ati in palico p>o rebrih, da se mi boš vedela izgubljati.« Tako je privlekel Krjavelj kozo do Kvasa. »Kaj se ti je zamerila žival, da jo tepeš?« pravi Kvas. »Kaj?« pravi Krjavelj in korači vštric Kvasa s svo- jo kozo — »izgubila se mi je bila. 2e dva dni nisem ^jdel te berdje potepivne. Pasel sem in čevelj sem šival, pa je je zmanjkalo. Za vraga je ni bilo nikjer. Koliko sem prestal zavoljo kleka! Dve noči nisem spal i^ obe noči se mi je sanjalo le o kozi in o kozi. Jesti "^sem mogel nič, ni kislega mleka ni kruhovca. Zme- sem je iskal po hosti in i>o i>olju, klical in vpil: ^rka, na soli, na, serka! Pa menite, da sliši? Jokal sem ^ po hosti, kaj pravim, jokal, da mi je sedem vrst teklo po Ucu, kakor da bi se rajnice matere ali ■^oje Urške domislil. Pa menite, da se človek kozi Smili? Ko bi se na meh drl, se ji ne smili! Čakaj, ča- ^j, ti bom že dali« In rekši se Krjavelj zopet obrne in jame srdito l^atepavati po kozi za kazen, da mu je toliko nadloge * žalosti prizadela. »Nikar ne tepi!« brani Kvas. »žival nima pameti!« »Kaj!« rohni Krjavelj. »Ce vi mojo kozo zagovarjate, ^ je pred Bogom in ljudmi poredna in pregrešna, ni- ^'■e nič boljši ko ona.« Kvas se nasmeje moževi jezici. »Ali mi veš povedati, kaj je na Slemenicah nove- ga? Kaj počenja stric Dolef?« ga vpraša, da bi govor na drugo napeljal, obenem pa, da bi kaj zvedel. »Dolef? Kaj ste ga poznali? Pač, pač, saj on je bil tudi gospod, ko je bil še mlad. Dolef je že tam, kjer muh ni, tri čevlje pod ježo, kakor je dejal deseti brat Martinek Spak, ko ni bil še umrl. — Pa kaj ste pop red dejali, da koza nima pameti?« »Umrl je, praviš? Ali je to res?« vpraša Kvas strme. »Deseti brat? Kajpak da!« »Dolef!« »Tudi Dolef. Pri Obrščaku se je bil lansko zimo brinovca nalezel in je v snegu obtičal za svinjakom. Mesec mu je luč držal, svinje so mu pa za zadnjo uro krulile — Bog jim odpusti, saj jih je Obrščak že zaklal in jaz sem tudi dve klobasi od njih dobil, Dolef je pa zmrznil.« Po tej vesti je Kvas postal resen in se zamislil. Pač žalosten konec za moža, kateremu je bil Bog dal obilo uma in drugih darov. — Tako Kvas ni slišal obširnega Krjavljevega razlaganja, da ima koza več pameti ka- kor človek, da se to jasno vidi na njegovi kozi, ki samo zaradi slabe vesti noče rada iti za Krjavljem, temveč se mu vedno ustavlja itd. V svojem blebetanju je Krjavelj omenil tudi dese- ,teaa brata kakorveljavno pričo, da je res, kar trdi o kozji pameti. To je Kvasu naneslo misli od nesrečnega Dolfa na Martinka, in da bi zvedel, v kakem spominu je njegov bratranec, je vprašal: »Ali je že dolgo, kar je deseti brat umrl?« »Naj umrje, mrcina!« zagodrnja Krjavelj. »On je imel denar in pri meni je ležal in jaz sem mu stregel. Pa menite, da mi je kaj pustil. Nič! Pa jaz že vem, kdo je tega kriv.« »Kdo?« »Tukaj gori na Slemenicah je bil nekdaj ni dol- go let tega — ravno tisto leto je deseti brat umiral — nekov masle, goljuf in podpihovavec za šolmoštra, za takega, ki brati in pisati uči, in kaj vem kaj še. Tisti nepridiprav je bil zadnje dni pri Martinku in mu je odsvetoval, naj mi ničesar ne zapusti. Jaz vem, da je tako storil, dasiravno sem ga za pet ran prosil, naj me v testamentu zaznamova. Ako bi ga jaz še enkrat v pest dobil, ko bi mi pred oči prišel, jaz bi ga pomikastil in pretrl in pretepel, kakor se snop pretepe. V vodo bi ga vrgel, v globoko vodo, ali pa še ozmerjal bi ga, da bi me pomnil.« »Ali bi ga p>oznal, ko bi zdaj k tebi prišel, Krja- velj?« »O kajpak! Kakor srebrn groš, tako bi ga poznal. Tolikšen je ko vi in tak, ves tak, samo brade nima ta- ke volčje podobe kot vi. Pravijo nekateri, da mu je Marijan, ta, ki se je tukaj na Stavnik, dve uri od tod, preselil in zdravnikovo hčer za ženo vzel, Polesek dal, zastonj, prav zastonj. Jaz pa tega ne verujem, zakaj dobro vem, da Marijan ni tako neumen, da bi kaj takega zastonj dal.. Posebno pa takemu malopridne- žu ne, kakor je bil ta. Mar naj bi dal meni kaj ali pa komu drugemu, če ima preveč.« »Ali pa veš, da je tisti šolmošter, kakor mu praviš, tako malopriden, Krjavelj?« »Vem, vem. Pa čigav ste pa vi in od kod ste, da mene po imenu poznate?« vpraša Krjavelj zvesto. DOLENJSKI LIST* TEDNIK* VESTNIK'vsak četrtek 60.000 izvodov! 13 M A L I OGLASI Vsaka beseda ▼ malem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre> dovanju naslova v upravi Usta zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TEB ČESTITK Celje, Gregor- čičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM 1000 kg polsladke krme — prodam. Franc Doberšek, Vinski vrh pri Slivnici. SENO za konja prodam. Anton Goleč., Brezova, Šmartno v Rožni dolini. "malo rabljen štedilnik-levi prodana Krajnčeva 4 — Polule KRASNO 18 mesecev staro — pšenično telico, odlič- no mlekarioo prodam za- radi bolezni. Alojz Peper- ko, Kompole Štore. PARCELO v sončni legi v Savinjski dolini, primer- no za vikend prodam. Do- stop z avtomobilom. Na slov v upravi lista. HIŠO prodam. Naslov v upravi lista VIOPED T-12 dvosedežni v zelo dobrem stanju pro- dam. Celje, Ronkova 1 — ob Ljubljanski cesti. ENOSTANOVANJSKO hišo z vrtom blizu bazena in avtobusne postaje proda- mo. Krasna lega. Vselitev in cena po dogovoru. Og- led vsako popoldne. Sko- be — Gačnik, Prebold 94. OJAČEVALEC HI-FI »Iskra« 18 W prodam. Ludvik Gaj- šek, Celje, Trg V. Kongre- sa 6. V SREDIŠČE Šentjurja — prodam nedograjeno v ce- loti podkleteno hišo: 4 sobe in kuhinja. Takoj vseljivo. Primemo za obrtnika. V račim vza- mem stavbno parcelo z gradbenim dovoljenjem. Delno plačilo možno z dolgoročnim kreditom ali čekom. Anton Brečko — Šentjur. - ZAZIDALNO parcelo prodam. Naslov v upravi lista. FIAT 600, generalno poprav- ljen prodam. Ogled pri Iva- nu Naraksu, Dobriša vas 51, Petrovce. MOTOR PRIMA 150 ccm do- bro ohranjen prodam. Zu- pan, Vodnikova 7. POLOVICO hiše na lepem, sončnem kraju v Celju (as- falt) prodam. Samo resni kupci z gotovino 9,000.000 SD. Naslov v upravi lista. OSTREŠJE (rušt) 10 x 9 m krit z opeko prodam. Gostil- na Pospeh. Kasaze, Petrov- ce. KUHINJSKO pohištvo, skoraj novo prodam. Olga Rozman, Celje, Titov trg 3. ZAZIDALNO parcelo z gradbe- nim dovoljenjem in gotovi- mi temelji prodam. Hudinja — novo naselje. Naslov v upravi lista. PARCELO okrog 700 m^ že z zidanimi kletnimi prostori in prvo ploščo prodam. In- formacije ADOLF JAZBIN- SEK, Debro pri Laškem 315 — p. Laško. TELEVIZOR »FAVORIT« pro- dam za 950 ND. Vlado Gro- beLnik, Dobriša vas 57, Pe- trovce. PARCELO za vikend prodam. Naslov v upravi lista. AVTO OPEL Caravan, regist- riran, tehnično pregledan, prodam poceni. Jože Jelene, Bistrica 14 — Lesično. KLAVIR Hoifman prodam — tudi na obroke. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO hišo v Ce lju, ix>dkleteno, z veliko te- raso in garažo prodam za 9.000,000 SD. Pismene po- nudbe pod šifro »POMLAD PRED VRATI«. UTO proda Anton 2agar, Na- zarje. SPALNICO, mrežno omaro, štedilnik prodam. Ogled do 11. ure. Teharje 22. ZAPOSLITEV STAREJŠO žensko, tudi upo- kojenko iščemo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v up- ravi lista. ŠTIRIČLANSKA družina išče upokojenko za 8-umo po- moč v gospodinjstvu. Na- slov v upravi lista. PRIDNO in pošteno gospodinj- sko pomočnico iščem. Dr. Cretnik, Šentjur pri Celju 63. POŠTENO, pridno kmečko dekle dobi zaposlitev v go- stilni. Naslov v upravi lista. STANOVANJA OPREMLJENA) spahiico m dnevno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice oddam. Naslov v upravi lista. SOBO oddam brezplačno di- jakinji, ki bi pomagala pri učenju dijakinji. Naslov v upravi lista. SOBO in kuhinjo zamenjam za večje ali enako kjerkoli. Alojz Grajželj, Celje, Can- karjeva ll/II. BODOČA zakonca nujno išče- ta opremljeno sobo v Celju. Ponudbe na »AVTOELEK- TRIKA« Teharska c. 35 SOBO s posebnim vhodom — iščem nujno. Plačam vna- prej, nudim nagrado. Na- slov v upravi lista. DEKLETU nudim stanovanje. Posebni vhod. Jožica Stibin, Kovinarska 10. RAZNO GRADITELJI HIŠ — PO- ZOR! Izdelujem aluminija- ste kamise, okvire za role- te, razjne ograje in oprav- ljam vsa stavbena ključav- ničarska dela. — Priporoča se: Miloš Klinar, Celje, Vrun- čeva 14 — tel. 30-51. GARAŽO oddam. Naslov v up- ravi lista. GARAŽO oddam. Naslov v up- ravi lista. PETLETNEGA otroka dam v celotno oskrbo. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. IZDELUJEM kvalitetne in preizkušene potisne puhalni- ke za seno in silažo, gnoj- nične črpalke, kotnike za okna in vezave za rolete. Priporoča se: Ivan H a b • j a n, ključavničarstvo, Ce- lje, Mariborska c. 14. PREKLICI PREKLICUJEM neresnične go- vorice o Pavli in Alojzu Gro- bin, kmetovalcema iz Kor- pu! 19, ki sem jih govoril glede njunega poštenja. — Anton Kajba, škofije p. Pristava. PREKLICUJEM neresnične ža- ljive besede, ki sem jih iz- rekla zoper Eriko Gajšek, Sele 10 p. Gorica pri Slivni- ci in se ji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnega postopka. Darinka Salamon, Sele, Gorica pri Slivnici. BELINA ANTONIJA, posestni- nica v Zagradu št. 35, obža^ lujem vse žaljivke, ki sem jih izrekla o Drc^ici Bevc, gospodinji iz Zagrada 52 ter izjavljam, da žaljivk v zvezi z njo ne bom več prenašala ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega po- stopka. Gradbeno podjetje GRADBENIK LJUBNO OB SAVINJI razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO PRI STANOVANJSKI ENOTI Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene smeri s 3-letno prakso — srednja strokovna izobrazba gradbe- ne smeri s 5-letno prakso Rok za prijavo je 15 dni po razpisu. ZAVAROVALNICA MARIBOR obvešča vse občane, da so od 1. januarja 1968 v veljavi novi pogoji in ceniki pri vseh zavaroval- nicah Jugoslavije. S tem datumom je ukinjena tudi teritorialna za- ščita in ni več meja za zavarovance, kakor tudi ne za zavarovalnice. Mariborska zavarovalnica ima svojo tradicijo že vrsto let, saj uspešno deluje in posluje vse od osvoboditve. Tudi pri zahtevi po novih pogojih za obstoj zavarovalnic je zadostila zakonskim pred- pisom in lahko kot samostojna zavarovalnica dela naprej enakopravno kot vse druge zavarovalnice, ki so se združile. Zastopniki naše zavarovalnice delajo neprekinjeno na našem območju, prav tako pa tudi na ostalih območjih, kjer so formirani novi zastopi izven nOr šega dosedanjega območja. Zaupajte vsa zavarovanja svoje imovine in vsa osebna zavarovanja naši zavarovalnici; ta vam bo nudila najugodnejše pogoje za zavarovanje, prav tako pa je tudi konkurenčna v režiji. Nudimo vam najsolidnejši, hiter in kvaliteten servis! Priporoča se: ZAVAROVALNICA MARIBOR V MARIBORU, PARTIZANSKA CESTA 47 nasproti glavnega kolodvora v NEDELJO 24. IN PONEDELJEK 25. MARCA iggj LICITACIJA ISA CARINARNICI LJUBLJANA CARINARNICA LJUBLJANA BO PRODAJALA na licitaciji 24. in 25. marca 1968 od 8. ure daljj v prostorih carinarnice Ljubljana, Šmartinska 152 j — Javna skladišča, motorna vozila in ostali oj^, terial. Ogled blaga za prodajo bo v petek, 22. marca iggj od 9. do 13. ure in v soboto, 23. marca od 9. 13. ure in od 14. do 17. ure v prostorih carinarnice, / MOTORNA VOZILA ZAČETNA CENA N DIK 1. oseb. avto Mercedes 220 B, 1. 1961, t voznem stanju 19.0(n 3. tovorni avto Hanomag, 1. 1956, v nevoznem stanju 9^ 3. osebni avto, Ford Taunus 17 M, 1. 1962, v nevoznem stanju osoj 4. osebni avto Opel Rekord 1700, 1. 1962, v nevoznem stanju ^ 5. osebni avto Moriss 1100, 1. 1963, karamboliran g.SOg 6. osebni avto Mercedes 190 D, 1. 1961, v nevoznem stanju gsod 7. osebni avto Opel Kadett, 1. 1967, karamboliran 8. osebni avto Opel Karavan, 1. 1958/59, v nevoznem stanju Jsoj 9. osebni avto Chevrolet-Impala, 1. 1959, v nevoznem stanju igoj 10. osebni avto Alfa Romeo, Giulietta TI. 1. 1962, karamb. 76« U. osebni avto Opel Rekord, 1. 1964/63, karamboliran 7600 12. osebni avto Opel Caravan, 1. 1958, v voznem stanju 750) 13. tovorni avto VW-keson, 1. 1963, v nevoznem stanju 7201 14. osebni avto Opel Caravan, 1. 1964, nekompleten 72O0 15. osebni avto Opel Rekord, 1. 1961, t nevoznem stanju 730(1 16. osebni avto Citroen LD 19 P, 1. 1962, v nevoznem stanju 720( 17. osebni avto Fiat Steyer 1100, 1. 1960, v nevoznem stanju 6900 18. osebni avto Volkswagen — Combi, 1. 1939, v nevoz. stanju 6800 19. osebni avto Opel Rekord, 1. 1961, karamboliran 680« 20. osebni avto Opel Rekord, I. 1959, v nevoznem stanju 6700 21. tovorni avto VW-Combi-keson, 1. 1957, v nevoznem stanju 660« 22. osebni avto VW-Combi, 1. 1961, v nevoznem stanju 6600 23. osebni avto NSU Prinz, i. 1963, nekoonpleten G300 24. osebni avto Opel Rekord, 1. 1960, karamboliran o200 25. osebni avto Opel Rekord, 1. 1965, karamboliran i;m 26. osebni avto Opel Rekord, 1. 1939, v nevoznem stanju 5900 27. dostavni avto Ford Turist, 1. 1962, v nevoznem stanju 5S00 28. osebni avto Opel Rekord, 1 1965, karamboliran 5900 29. osebni avto Opel Rekord, 1. 1959, v nevoznem stanju .60« 30. osebni avto Simca, 1. 1956/57, v nevoznem stanju liOO 31. osebni avto VW, 1. 1954, nekompleten 5:>00 32. osebni avto Vaiuchall, 1. 1960, karamboliran jOOO 33. osebni avto DKW F 11, 1. 1960, v nevoznem stanju 4900 34. osebni avto Opel Rekord, 1. 1937, v nevoznem stanju 4900 35. osebni avto VW 1600, 1. 1966, nekompleten 460« 36. osebni avto VW, 1. 1934, v nevoznem stanja 450« 37. osebni avto Peugeot Variant, 1. 1963, karamboliran 430« 38. osebni avto Opel Rekord — Caravan, 1. 1959/60 karamb. 4300 39. osebni avto DKW 1000 S, 1. 1961, v nevoznem stanju 4200 40. osebni avto Vaushall Cre^ta, 1. 1960, nekompleten 420« 41. osebni avto Ford Taunus 15 M, 1. 1957, v nevoznem stanju 3900 42. osebni avto NSU Prinz, 1. 1960, v nevoznem stanju 3600 43. osebni a\-to Sirena, 1. 1960, v nevoznem stanju 360« 44. osebni avto VW-1200, 1. 1957, v nevoznem stanju iiOO 45. osebni avto Sirena, 1. 1961. v nevoznem stanju 330« 46. osebni avto VW Combi, 1. 1966/67, karamboliran 320« 47. osebni avto Renault L-4, 1. 1963, karamboliran 3200 48. osebni avto Lloyd LD 900, letnik 1959, karamboliran 310« 49. osebn^ avto Fiat Steyer 1100 M, 1. 1957, v nevoz. stanju 3000 50. osebni avto VW, 1. 1957, nekompleten 290« 51. osebni avto Opel Rekord, 1. 1954, karamboliran 280« 52. osebni avto Škoda, 1201, letnik 1957, v nevoznem stanju 280« 53. osebni avto Lancia Appia, 1. 1959, v nevoznem stanju 280« 54. osebni avto Fiat Steyer 1100 N, 1. 1959. v nevoz. stanju 28« 55. osebni avto VW-Carman, 1. 1967, karamboliran ŽOM 56. osebni avto VW, 1. 1956, karamboliran 2600 57. osebni avto VW, 1. 1958, karambolirsa 58. osebni a\'to VW, L 1953, karamboliran ItiOO 59. motorno kolo Puch—175 SV, v nevoznem stanju 8JJ PONOVNO NA UCITACIJI: 60. osebni avto Austin, 1. 1956, v nevoznem stanju 16"' Cl. osebni avto Hilnutn, 1. 1953, karamboliran lOOD 62. osebni avto Mercedes 300 B, 1. 1955, v nevoznem stanja 480« 63. osebni avto VauzhaU Caravan, 1. 1956, v nevoznem stanju l^"* 64. osebni avto Renault Dauphine, 1. 1958, nekompleten 9l predmeti in tekstil. Motorna vozila bomo prodajali v nedeljo, 24. marca 196^' ostalo blago pa v ponedeljek, 25. marca 1968. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe- Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačal} kavcijo v višini 10 odst. od začetne cene v carinarnic Ljubljana, zastopniki podjetij pa morajo dati tudi P"' oblastilo. Vse informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu oi 17. marca 1968 dalje na št. 316-588 — carinarnica Lju''' (jana. Spisek ostalega blaga za prodajo bo izobešen na oglas"^ deski carinarnice Ljubljana. Iz Carinarnice LjubljaD" 14 TEDiMIK OGLASI 21. marca 196^ TlLEVlZIJSKi SPORED NEDELJA, 24. MARCA 9.10 Kmetijska oddaja v madžar- ščini (Pohorje, Plešivec) — (Beograd) 9.25 Poročila (Ljubljana) • 9.30 Zbor VasiUj Mirk iz Konto- vela—Preseka — oddaja iz cikla Naši zbori (Ljubljana) 10.(X) KmeUjska oddaja (Zagreb) 10.45 Mokedajeva matineja: Tepec iz XenemUnda — češki film (Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV Itonferraica — (Zagreb) 15.10 Mladi in moda — posnetek oddaje iz Londona (Zagreb) 16.00 Smučarski skoki v Planici — posnetek (17.30) (LJubljana) 17.35 Clk cak (do 17.50) (Ljub- ljana) 18.55 TV Kažipot (Ljubljana) 19.15 Gora skrivnosti — serijski film (Ljubljana) 19.45 Filmska burleska (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.45 Cik cak (Ljubljana) 20.50 TV Magazin — zabavno-glas- bena oddaja (Zagreb) 21.50 Športni pregled (JHT) 22.20 TV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 25. MARCA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponoviitev — (Zagreb) 15.45 Ruščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otro- ke — (Zagreb) 17.30 Komandir čete — oddaja za JLA (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.30 Pri naših pravljičarjih: Tina Vajtova (Ljubljana) 18.50 Reportaža — Sarajevo (Za- greb) 19.20 Naše infekcijske bolezni — (Ljubljana) 19.40 Od Budimpešte do Prage — aktualna tema (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Dr. Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (Ljubljana) 21.35 Vzhod da avantgardi živ- ljenjsko moč — oddaja iz cikla Pota sodobne glasbe — (Ljubljana) 22.05 Zadnja poročila (Ljubljana) TOREK, 26. MARCA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.45 Angleščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.40 Poročila (Ljubljana) 17.45 Risanka (Beograd) 18.00 Obrežje — oddaja za italijan- sko narodnostno skupino — (Ljubljana) 18.25 Test z glasbo (Ljubljana) 18.45 Beat in balalajke — ansam- bel Moj mira Šepeta v SZ (Ljubljana) 19.10 Ameriška protislovja — od- daja iz cikla Svet na zaslo- nu (Ljubljana) 19.50 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV obzornik (Ljubljana) 20.30 Bela karavana — sovjetski celovečerni film (Ljubljana) 22.00 Problemi znanstveno razisko- valnega dela — oddaja \z cikla Človek, znanost in proizvodnja (LJubljana) 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana) SREDA, 27, MARCA 16.55 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Obvezane glave — lutkovna zgodba iz serije Kjukčeve dogodivščine (LJubljana) 17.45 Kje Je, kaj Je (Beograd) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreto) 19.05 Glasbena oddaja (Beograd) 19.45 TV Prospekt Zagreb) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Izbor popevke za »Zlati ključ« v Karlovyh Varyh — (Beograd) 21.35 Belfegor — serijski ftlm — (LJubljana) 22.15 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 28. MARCA 9.40 T v v šoli (Zagreb) 10.35 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponoviitev — (Zagreb) 15.45 Nemščina — ponoviteiv — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.10 Poročila (LJubljana) 17.15 Tik tak: Peter Klepec (LJub- ljana) 17.30 Pionirski TV studio (Ljub- ljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Narodna glasba (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (LJub- ljana) 19.05 Večer Pavla Minčiča — po- snetek iz Ateljeja 212 (Beo- grad) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 2C.30 Cik cak (LJubljana) 20.35 Ob celjskem gledališkem te- dnu — oddaja iz cikla Kul- turna tribuna (LJubljana) 11.15 S tujega baletnega odm — (Ljubljana) 21.50 Zadnja poročila (Ljubijanaj PETEK, 29. MARCA 9.40 TV T Šoli (Zagreb) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 17.25 Poročila (Ljubljana) 17.30 Moj prijatelj Flicka — se- rijski film (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Slovenski ansambli tekmuje- jo — posnetek javne radij- ske oddaje (Ljubljana) 19.25 Jubilejni Ho-ruk — 10 let mladinske akcije (Ljubljana) 20.00 TV Dnevni (Beograd) 20.35 Smrt trgovskega potnika — ameriški celovečerni film — (LJubljana) 22.25 Zadnja poročila (Ljubljana) 22.35 Koncert resne glasbe (Beo- grad) SOBOTA, 30. MARCA 9.40 TV v šoU (Zagreb) 14.20 TV v ŠoU — ponovitev — (Zagreb) 15.30 Veslaška regata Oxford: — Cambridge — prenos (EVB) 17.35 Kažipot (LJubljana) 18.00 TV Obzornik (LJubljana) 18.20 Mladinska igra (Beograd) 19.20 Sprehod skozi čas (Ljub- ljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Humoristična oddaja (Beo- grad) 21.345 Videofon — zabavno-gla^e- na oddaja (Ljubljana) 21.50 Bonanza — serijski film — (Ljubljana) 22.40 Zadnja poročala (Ljubljana) Zbirno-prodajni center Zagreb \ razpisuje ^ JAVNO USTNO \ LICITACIJO za prodajo gradbenih objektov \ in lesenih barak j in sicer: • dne 29. marca 1968 ob 10. uri za; gradbene objekte in lesene barake \ pri KOMANDI GARNIZONA MARI-i BOR (MELJE) in dne 30. marca 1968 ob 10. uri zal gradbene objekte pri Domu JNA i v Celju Pravico do udeležbe imajo vse fizične in pravne' osebe. i Podrobnejše informacije v zvezi z javno licitacijo i v Mariboru nudi vsak dan KOMANDA GARNIZONA' MARIBOR od 7. do 14. lu-e, informacije za Javno; licitacijo v Celju pa dobite v DOMU JNA CELJE = v dneh od 27. do 29. marca 1968 od 10. do 12. ure.j RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5,15, «00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00. 18.00, 18 30 in 22.00 Pisan glasbeni spo- red od 4.30 do 8.00. PETEK, 22. MARCA: 8.08 Glas- bena matineja s skladbami o po- kadi. ^.2b Jože Ceme poje na- rodne v priredbi in ob spremljavi Ljuba Rančigaja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični »apotki za tuje goste. 12.30 Kme- Jljski nasveti — inž. Alojz Štu- "ec: Kritična mesta v oskrbi s *menom. 12.40 Iz kraja v kraj. j3-30 Priporočajo vam ... 14.35 "^i poslušalci čestitajo in po- javljajo. 15.20 Turistični napot- fi- 15.25 Glasbeni intermezzo. fi5 Kulturni globus. 16.00 Vsak ^ za vas. 17.05 Človek in zdrav- f' 18.15 Zvočni razgledi po za- "'vni glasbi. 18.45 Na mednarod- =«11 križpotjih 19.00 Lahko noč, JJroci! 19.15' Minute S pevko J^jdo Sepe. 20.00 Glasbeni cock- y- 21.15 Oddaja o morju in po- morščakih. sobota. 23. marca: 8.08 glasbena matineja. 9.25 Dvajset ?fut X našimi ansambli. 10.15 Ijfi vas doma. 11.00 Poročila — "rtstičnl napotki za tuje ooste. i'-15 Kar po domače. 12.30 Kme- "Kkl nasveti — dr. Jože Ferčej: feja govedi samo za meso. 12.40 '^jo vam . . . 14.05 Od melodl- » do melodije. 15.20 Glasbeni In- ?"nezzo 15.45 Naš podlistek - f{ Pišef: Zgodbe kratkovidnega ^eka. 16.00 Vsak dan za vas. '"'š Gremo v kino. 17.35 Igra- beat! 18.15 Pravkar prispelo, i'50 s knjižnega ti;ga. 19.00 Lah- ^ noč, otroci! 19.15 Godala ? /."nu. 20 00 Tekmovanje ansam- J!"^^- 21.30 Iz fonoteke radia Ko- 1*^^^22.10 Oddaja za naše Izse- -''Edelja, 24. marca: 6.00 I? 8.00 Dobro jutro! 8.05 RadiJ- !>i«. za otroke — Svetislav ^uskus: nVozli«. 9.05 NaSi poslu- čestitajo in pozdravljajo — L 10.00 še pomnite — to vari- jo-• ■ 11.00—11.15 Poročila — Ijijftlčni napotki za tuje goste. Nm? Pogovor s poslušalci. 12.10 «7' poslušalci čestitajo in po- nfv^vljajo _ II. 13.15 Iz operet Q Partitur. 14.00 Glasba ne po- \J meja. 14.35 Humoreska tega — Ilf in Petrov: Trikartov [,u_?et ena zim* za nami. Razen hudega mra- za in precej slabo spluženih cest nam bo ostada v spoij^, nu malce tudi zato, ker se je čez ta zadnjo zimo velejij. ska mladina nekoliko umiri, la. Ja, poboljšali so se ti fantje, človek le pride ob določenem času k pameti xa spozna, da koši za smeti in prometni znaki le niso stva- ri, nad katerimi bi se morali znesti. Precej se jih je tuii že ostriglo in bo sonce spo. mladi sijalo v Velenju na či- sto drugačne glave. No, ja... vsako veselje traje določen čas. Ko sem že ravno pri po mladi, naj omenim, da smo v karnevalski direkciji opra- vili inventuro, ki je bila prejšnjo soboto v restavraci- ji na jezeru. Je bilo luštno, kaj? Tisti, ki ste bild tam, že veste! Diplome, ki ste jih do- bili za prizadevno delo, neka- teri celo za desetletno udej- stvovanje pri karnevalu, pa lepo v okvir, da se boste vsak dan spomnili, kaj vas drugo leto spet čaka. Midva s Hudalesom sva, kajpak, tudi med »diplomiranimi«. Tako, da veste. Pa še nekaj. Odslej imamo med karneval- skimi sodelavci edino enega, ki ima dve diplomi — to je inženir Rudi Hudovemik. Sedaj pa čisto druga tema. Gre za poštne nabiralnike. Iz starega Velenja se je po- šta odselila pred tremi leti in takrat so pobrali vse tri nabiralnike. Kaj pravite, ali si ne zaslužijo po tolikih le- tih spet vsaj enega nabiralni- ka? Montirali bi ga lahko na novo pekarno in obenem še luč na vrhu, da se bo sploh videlo, kje je pekama. Pa ne mislite, da bi morala luč na- mestiti pošta. Zares čudno, da je pri tolikem denarju, kolikor je veljala nova pe- kama, morak) zmanjkati prav za luč. Je že tako, vsakega nekaj žuli. Z novo cesto, ki jo gra- dijo do križišča so po\-zročili skrbi tudi gostilničarki Ange^ li Arlič. Tik praga gre cesta, da gost še avtomobila ne bo imel kam postaviti. Za vse stvari torej le ni dobro, da jih imaš takorekoč pred no- som.« ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega ANTONA LAPORNIKA se zahvaljujeva za izraze so- čustvovanja vsem, ki so dra- gega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so darovali vence, zlasti pa še delovnemu kolektivu pivo- varne, ki je svojemu nekda- njemu članu izkazala vso pietetno pozorno.st. Žalujoči: soproga Francka in hčerka Tonči TEDNIK - Uredništvo in uprava t;elje, Gregorčičeva 5. poštni predal Idi, Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovonu urednik BERNARD STRMCNIK Časopis J« ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pott, »Na delo«, »NaSe delo« (1945) kot »Celjski tednika (1948—1950) nato kot »Savinjski cestnik« <19^^ 1954) m od 1955 ponoTOo kot »Ceijskl tednik«. S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile oW.lne Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur prt Celju Šmarje pn Je;i5ah tn ^a'^, TEDNIK izhaja ob četrtkih ladaja: CP »DELOi - delovna enota »Infonnacije — propaganda« Celje Tisk tn klišeji: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne Ste^iJ) 60 par (60 starih din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din. poUetna 15 novih (1500 starih) din. tujina 60 (6000) Tekoči račun: 507-1 1280 - TELEFONI: UrednlS'' 23-69, maU oglasi tn naročnine 3105 ekonomska propaganda 30-85. Badlo Celje 20 09 Pred dnevi so morali v žaltu podreti stoletni laški topol, ki je bil meščanom v ponos kot del njihove zgodovine in razvoja. Toda hortikulturno društvo, ki se je od velikana prisrčno poslovilo, ga je mo- ralo žrtvovati zaradi bolezni. Priznati moramo, da sta podiralca GG Šempeter spretno opravila svoje delo in četudi se je velikan raztreščil čez cesto, je le za nekaj minut ustavil promet. Vključitev celjske omrežne skupine v avtomatsko te- lefonsko medkrajevno omrežje Jugoslavije pomeni pomembno prelomnico v vzpostavljanju telefonskih zvez našega območja z vso državo. Posnetek kaže direktorja PTT podjetja iz Celja, Eda Šepca med govorom. Zadaj: podpredsednik skupščine občine Celje, Zdravko Trogar in v sredini direktor združe- nega podjetja Slovenije, Jože Gerbec. (Foto: L, Srše) Dva Celjana, Simo Važič in Drago Žuntar ter čl^O osiješke Slavonije, Ivica Pavličevič na zmagovalne^? odru po teku na 8 km v krosu. Dvojna zmaga ceU" skih atletov na nedeljskem krosu v mestnem parkij; je bil največji uspeh, ki so ga dosegli domači atle*' na tej pomembni prireditvi. K vsemu temu pa ^j^ dodali še vseekipno zmago. Pomeni to — come h^K AD Kladivarja v vrh jugoslovanske atletike? Da bi (Foto: M. Božič)