S. Petovar – Moja
poklicna pot

stran:

8

A. Gradi{nik – Moja
poklicna pot

stran:

12

ALUMNI OMM
Novice Kluba Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani
DECEMBER 2023 / [TEVILKA 19

UVODNIK
Na prireditvah ob 48. Skoku ~ez ko`o in stoletnici prve prireditve na UL smo govorili tudi o montanisti~ni solidarnosti in
pomo~i. @e takoj po uni~ujo~ih ujmah v avgustu letos so ljudje ponovno dokazali, da so pre`eti z montanisti~no solidarnostjo in
pomo~jo bli`njim. Po Skoku sem razmi{ljal, koga nagovoriti in povabiti, da bomo s ~lanki napolnili novo {tevilko ~asopisa
ALUMNI OMM, tokrat devetnajsto. Vabilu se je prijazno odzval Stanko Petovar, ki je opisal svojo poklicno pot in povedal:
»…mi smo hoteli nekaj ve~…«, in dosegli so zastavljene cilje.
Ob majski vesti, da je na{ stanovski kolega Andrej Gradi{nik pri{el na Mont Everest sem vedel, da je skrb za dodatni ~lanek
odve~. Spomnil sem se tudi na na{o {olsko uro geografije pred 70. leti. Profesor nam je ob vstopu v razred povedal: »V~eraj sta
E. Hillary in {erpa Tenzig pri{la vrh ^omolungme« in nadaljeval razlago o Himalaji. Gradi{nikova pot na vrh Everesta je opisana
v prispevku »Na vrhu sveta.« V njem je pomembno sporo~ilo, da je med vzpenjanjem na vrh nujna in dobrodo{la tudi
»rotacija«. Kako z gorskim kolesom nabira vi{inske metre in nadome{~a himalajske vrhove Iv~ Kotnik zvemo v zapisu »od
Velenja do Velenja«. S prijateljem prekolesarita razdaljo od izvira do izliva Drave v Donavo in se vrneta nazaj v [ale{ko dolino.
@elimo sre~no pot na na~rtovanih turah in skrbno pisanje dnevnika za naslednji prispevek.
O tehni{ki in kulturni dedi{~ini govorita ~lanka o ^ermak [pirekovi pe~i in Kova{kem muzeju
v Kropi, ki dobro predstavljata in razvijata bogato kroparsko dedi{~ino `elezarstva in
`ebljarstva. V prispevkih so vklju~eni tudi rektorjev govor na 48. Skoku ~ez ko`o, poro~ilo z
Uvodnik
livarskega posveta in posveta SRIP MATPRO v okviru 28. ICM&T v Portoro`u ter seznam
diplomantov. Prispevki na{e stalne sodelavke Jerneje bodo objavljeni v naslednji {tevilki
Skok ~ez ko`o
~asopisa. V tokratni {tevilki ~asopisa je na{ pokojni prof. Ciril Rekar povezan s Kropo,
kova{tvom in z leta 1953 odkrito Slovensko pe~jo. Povabil je umetni{kega kova~a Jo`a
Zgodovina
Bertonclja, da je koval v delavnicah in{tituta na Lepem potu. Bertoncljev kovan lestenec je
prof. Rekar leta 1956 podaril nem{kim kolegom in In{titutu za metalurgijo TU Clausthal, ki {e
Generacije metalurgov
danes krasi tamkaj{njo vhodno avlo, v Sloveniji pa njegova dela lahko ob~udujemo tudi na
Lepem potu v Ljubljani ali na Gorenjskem.
V prostem ~asu
Na leto{njem Skoku me je vzradostil pogovor z doti~nim botrom, ko mi je le-ta zaupal, da je bil
ob povabilu za botra zelo ponosen.
Dogodki
Sre~no!
Jakob Lamut
Novice

Vsebina:
01
02
03
08
15
18
22

V prostem ~asu

stran:

15

28. ICM&T in
SRIP MATPRO

stran:

19

02
48. Skok ~ez ko`o

Nagovor rektorja

Nagovor rektorja
Spo{tovane {tudentke in {tudenti,
sodelavke in sodelavci, prijateljice in
prijatelji!
V veliko veselje mi je, da sem lahko
danes tukaj z vami, {e posebej zato, ker
danes praznujete ~astitljivo, `e stoto
obletnico od prvega skoka ~ez ko`o.
Rudarstvo in metalurgija sta eni od
najstarej{ih ~lovekovih dejavnosti in ti
dve panogi sta bili ene od tistih
aktivnosti, ki so omogo~ile sam razvoj
civilizacije. Brez iskanja in predelovanja kovin ne bi bilo mogo~e za~eti s
kmetijstvom, saj so kovinska orodja
omogo~ila obdelovanje zemlje v tak{nih
obsegih, da je lahko tako pridelana
hrana nahranila ljudi, ki so za~eli `iveti v
mestih v vedno ve~jem {tevilu. Rudarjenje in predelava kovin sta spremljala
~love{tvo skozi ves njegov razvoj in
~eprav se nam morda v~asih zdi, da so
to v Evropi izginjajo~e gospodarske
panoge, sam menim, da to nikakor ni
res. Svet danes potrebuje razli~ne rudnine, ne samo tiste, ki so pognale
industrijsko revolucijo kot sta premog in
`elezo, temve~ vedno ve~ novih,
tak{nih, ki danes pomagajo poganjati
tehnolo{ko revolucijo. Danes se nahajamo v prelomnem obdobju. Svet se
segreva zaradi na{ih aktivnosti, a to
krizo bomo lahko premagali le z znanjem, med katerega pa zagotovo sodi
tudi pridobivanje in predelava rudnin, ki
jih nujno potrebujemo. Izkopavanje premoga bo verjetno res v nekaj letih v
Evropi postalo preteklost, a potrebe po
drugih rudninah ne bodo usahnile, nasprotno, potrebovali bomo nova znanja,
ki nam bodo omogo~ala pridobivati in
predelovati razli~ne rudnine iz materialov, ki so danes neizkori{~eni. Ravno
pred nekaj dnevi je Evropska komisija
objavila memorandum o tem, da bomo
tudi v Evropi morali za~eti razmi{ljati,
kako pridobivati in proizvajati ve~
razli~nih materialov, ki jih potrebujemo
za dana{njo tehnologijo, tudi za tehnologijo, s katero se bomo lahko borili
proti globalnemu segrevanju. Znanje, ki
ga pridobivate {tudenti montanistike pa

seveda ni le znanje rudarjenja in predelave kovin. Va{e znanje je pomembno
pri gradnji predorov, pri vedno bolj
pomembnem izkori{~anju geotermalne
energije in na {tevilnih drugih podro~jih. Zato ni naklju~je, da je bil {tudij
montanistike eden od {tudijev, ki so
potekali na Univerzi v Ljubljani od
samega za~etka, od ustanovitve na{e
univerze leta 1919 in prepri~an sem, da
se bodo ti {tudiji nadaljevali. Svet se
spreminja in se mora spremeniti v
svojem delovanju, da bomo ohranili
planet primeren za `ivljenje na{ih otrok
in vnukov, in pri tem rudarjenje zagotovo ni neka pre`ivela panoga, temve~
pomemben segment gospodarstva in
dru`be, ki bo s svojim znanjem prispeval
k nadaljnjemu napredku ob ohranjanju
na{ega planeta primernega za `ivljenje
na{e vrste. Veseli me, da sem lahko
danes z vami na tem pomembnem in
prijetnem dogodku. Vsem skaka~em
iskreno ~estitam, organizatorjem pa
`elim {e veliko zabavnih skokov ~ez
ko`o v prihodnjih letih.
Sre~no!
Prof. dr. Gregor Majdi~
Rektor Univerze v Ljubljani

48. Skok ~ez ko`o
V soboto, 1. aprila 2023 je v Grand hotelu
Union v Ljubljani potekala tradicionalna
prireditev – 48. Skok ~ez ko`o. Skok ~ez
ko`o je stanovski dogodek, ki ga
organizirajo {tudentje Naravoslovnotehni{ke fakultete in sicer z oddelkov za
geotehnologijo, rudarstvo in okolje,
oddelka za materiale in metalurgijo in
oddelka za geologijo. Za~etki tradicije
na Univerzi v Ljubljani segajo v leto
1923, ko je bil skok na takrat imenovani
Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo
prvi~ izveden. Tako smo letos praznovali `e 100. obletnico.
Skok ~ez ko`o se je na Naravoslovnotehni{ki fakulteti za~el ob 10. uri
zjutraj, ko so na malem skoku sko~ili

{tudentje zaklju~nih letnikov, ki se niso
mogli udele`iti velikega skoka v Grand
hotelu Union. Letos so se tega skoka
udele`ili tudi gostujo~i {tudentje iz
Zagreba in Prijedora. Prireditev se je po
kraj{em premoru nadaljevala ob 14. uri
s sprevodom skaka~ev po Ljubljani. S
petjem in korakanje smo se sprehodili
po ljubljanskih ulicah in se ustavili pred
Univerzo, mestno hi{o ter na koncu {e
na Pre{ernovem trgu. Ob 19. uri pa se je
za~el uradni del velikega skoka ~ez
ko`o z uvodom fanfar Pihalnega
orkestra Premogovnika Velenje, ki
tradicionalno naznanijo pri~etek slavnostnega Skoka ~ez ko`o. Za~etnim
nagovorom je sledil tradicionalen
prevzem »oblasti« Prezidija, ki je vodil
celotno dogajanje. Na leto{njem 48.
Skoku ~ez ko`o so (v dvorani hotela
Unio) stanovski kolegi v svoje vrste
sprejeli 16 montanistov. Med njimi je
bilo 13 skaka~ev zaklju~nih letnikov,
~astni skok pa sta opravila rektor
Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor
Majdi~ ter zaslu`ni profesor Franc
Vidergar. Skok je najprej opravil brucmajor, ki je vsem skaka~em pokazal
kako uspe{no opraviti skok. Vsak izmed
njih se je moral povzpeti na sod, kjer se
je predstavil ob~instvu s svojimi
generalijami in geslom, po uspe{nem
zagovoru spiti vr~ek piva in sko~iti ~ez
ko`o. Po skoku je vsakega skaka~a
pri~akal njegov boter, ki ga je ovil s ko`o
in mu ~estital za uspe{no opravljen
skok. Letos je dogodek obiskalo pribli`no 360 obiskovalcev. Po uradnem
delu dogodka je sledila ve~erja in
zabava ob glasbi v `ivo.
Zdi se nam, da je tak{no tradicijo
potrebno ohranjati {e naprej, saj je bilo
navdu{enje nad dogodkom prisotno na
vsakem koraku. Ponosni smo, da smo
tak{no prireditev lahko izpeljali in
upamo, da jo tako uspe{no izpeljejo {e
naslednje generacije.
Jo{t Ir{i~ in Ga{per Krek
predsednik in podpredsednik
skokovega odbora 48. Skoka ~ez ko`o

03
Muzejske zbirke, povezane s tehni{ko dedi{~ino

Zgodovina

Kova{ki muzej v
Kropi in odkritje
arheolo{kih ostankov Slovenske pe~i
pred sedemdesetimi
leti
Kropa po urbanisti~nih posebnostih ter
po tehni{kih, kulturnih in zgodovinskih
spomenikih sodi med najpomembnej{e
slovenske zgodovinske kraje. Kova{ki
muzej kot del zgodovinskega okolja
Krope predstavlja in razvija zavest o
pomenu kroparske dedi{~ine. [tevilni
originalni predmeti, povezani z zgodovino `elezarstva in `ebljarstva, dokumentarno gradivo, makete, na drugih
lokacijah v kraju pa arheolo{ki ostanki
Slovenske pe~i in ohranjena `ebljarska
kova~nica, vigenjc Vice, prikazujejo
zgodovino kraja, tehni~no-zgodovinski
razvoj obdelave `eleza od rude do
`eblja ter gospodarske, socialne in kulturne razmere v Kropi in sosednjih
`elezarskih naseljih pri Radovljici od
nastanka do propada fu`in ob koncu 19.
stoletja. Muzej deluje v okviru Muzejev
radovlji{ke ob~ine, ki poleg muzeja v
Kropi zdru`ujejo {e ^ebelarski in
Mestni muzej ter Galerijo [iv~eva hi{a v
Radovljici ter Muzej talcev v Begunjah
na Gorenjskem.

sko tradicijo kraja. Najobse`nej{a je
tehni{ka zbirka, v kateri najve~ji del
predstavljata zbirki `ebljev in industrijskih izdelkov, povezanih z delovanjem
industrijske zadruge in tovarne vijakov
Plamen v Kropi. Izjemnega pomena je
ohranjena zbirka ro~no kovanih `ebljev
iz Krope in Kamne Gorice. V ve~ kot pol
tiso~letja, ko sta v Kropi obratovali dve
fu`ini, v Kamni Gorici pa ena, so tu
`ebljarji v kova{kih delavnicah vigenjcih izdelovali nad sto vrst `ebljev, v
muzeju pa je ohranjen obse`en pregled
ro~no kovanih `ebljev iz 19. in prve
polovice 20. stoletja. V zbirki so mdr.
ohranjeni primerki `ebljev za sredozemski trg (`eblji tratti in grossi za
uporabo v ladjedelni{tvu), s katerimi so
gorenjske fu`ine od 15. do sredine 19.
stoletja za oskrbovala bene{ko tr`i{~e
in pristani{ka mesta v severnem
Jadranu, zlasti Trst. V prvi polovici 20.
stoletja so pomemben del `ebljarske
proizvodnje postali ~evljarski `eblji in
`eblji za potrebe `eleznic. Posebnost so
bili `eblji planin~arji za okovanje
planinske in delovne obutve, ki so bili
zadnji ro~no kovani `eblji v Kropi in
Kamni Gorici (do leta 1955). Nepogre-

{ljiv del muzejske predstavitve `ebljarstva v Kropi je tehni{ki spomenik
vigenjc Vice, kova~nica za ro~no
kovanje `ebljev s stavbno zasnovo iz 18.
stoletja. Vigenjc Vice je edini {e v celoti
ohranjeni vigenjc; v njem je z avtenti~no
opremo dokumentirano delovno okolje
iz ~asa ro~nega kova{tva. V vigenjcu
Vice so kovali {e v prvi polovici 20.
stoletja, zlasti `eblje planin~arje, zdaj
pa je ogled s prikazom ro~nega kovanja
`ebljev omogo~en najavljenim skupinam.
Poseben del tehni{ke zbirke muzeja
predstavljajo izdelki, ki so nastali v
kroparski umetnokova{ki delavnici
pred drugo svetovno vojno in po njej. K
prepoznavnosti kroparskega umetnega
kova{tva doma in na tujem je s svojim
kova{kim opusom, idejnimi zasnovami
zna~ilnih kroparskih umetnokova{kih
izdelkov ter z delovanjem na podro~ju
izobra`evanja veliko prispeval umetni{ki kova~ Jo`a Bertoncelj (1901–1976), ki velja za najpomembnej{ega
slovenskega mojstra sodobnega oblikovanja `eleza. Samostojnemu oblikovanju `eleza se je Bertoncelj posvetil
med letoma 1953 in 1955 med delom na

Muzejske zbirke, povezane s tehni{ko
dedi{~ino
Osrednji del zbirk Kova{kega muzeja
predstavljajo predmeti in dokumenti,
povezani s fu`inarstvom, rudarstvom in
oglarstvom ter z `ebljarstvom v Kropi in
Kamni Gorici. Muzej v svojem arhivu
hrani {tevilne dokumente, povezane z
rudarskim pravom in podelitvami rudarskih pravic ter s poslovanjem fu`inarjev
in industrijske `ebljarske zadruge, ki je
po propadu fu`in nadaljevala `elezar-

Maketa Zgornje fu`ine (plav`, presnovka, kladivo, vodni pogon) v Kova{kem muzeju. Maketa
prikazuje fu`ino potem, ko so leta 1810 opustili `elezarske postopke z redukcijo `elezove rude in vse
tri fu`ine v Kropi in Kamni Gorici predelali v visoke pe~i. Opu{~ene so bile med letoma 1875 in 1880.
Foto: Fotodokumentacija Muzejev radovlji{ke ob~ine – Kova{ki muzeja Kropa, foto: Miran Kambi~,
2011.

04
Muzejske zbirke, povezane s tehni{ko dedi{~ino

Zgodovina

Demonstracija kovanja `ebljev v vigenjcu Vice
za udele`ence simpozija ob 70-letnici odkritja
Slovenske pe~i. Fotodokumentacija Muzejev
radovlji{ke ob~ine – Kova{ki muzej Kropa, foto:
Nejc Vurnik, 2023.

Metalur{kem in{titutu v Ljubljani,
kamor ga je povabil in`. Ciril Rekar (v
tem obdobju je Bertoncelj skoval tudi
monumentalni lestenec za Tehni{ko
univerzo v Clausthalu), po letu 1956 pa
je koval v Kamni Gorici in Kropi. Leta
1975 je izbor svojih kovanih umetnin
poklonil Kova{kemu muzeju in od takrat
v muzeju predstavljajo posebno muzejsko zbirko.
Kova{ki muzej – prvi tehni{ki muzej z
javno dostopno muzejsko zbirko v Sloveniji
Zbiranje predmetov za muzej kroparske
zgodovine se je za~elo `e pred drugo
svetovno vojno. Leta 1938 so bili ~lani
Kovinarske zadruge Plamen, predhodnice kasnej{e Tovarne vijakov
Plamen Kropa, povabljeni k zbiranju
spominov na ~as, ko so v Kropi in Kamni
Gorici {e obratovale fu`ine in vigenjci.
Leta 1949 je na pobudo doma~inov in
^rtomirja Zorca, profesorja na Industrijski {oli v Kropi in zaupnika Zavoda
za za{~ito znanstvenih in kulturnih
spomenikov Slovenije, za~el delovati
poseben odbor za ustanovitev muzeja.
Po treh letih priprav, ki so tekle vzporedno z ustanavljanjem Tehni{kega
muzeja Slovenije, je Kova{ki muzej 29.
junija 1952 pred {tevilnimi krajani in
predstavniki strokovne javnosti odprl
takratni minister za znanost in kulturo
Boris Ziherl. Zbrane je nagovoril tudi
in`. Ciril Rekar, predstojnik Metalur-

{kega in{tituta v Ljubljani in predsednik
pripravljalnega odbora Tehni{kega
muzeja Slovenije, ki je bil tudi pobudnik
ustanovitve nacionalnega tehni{kega
muzeja. Po zaslugi in`. Rekarja in
muzealca prof. Franja Ba{a je bil v prvih
dveh povojnih desetletjih zavarovan
pomemben del premi~ne in nepremi~ne
slovenske tehni{ke dedi{~ine, poleg
muzeja v Kropi pa ustanovljeni krajevni
tehni{ki muzeji na Jesenicah, v Idriji, na
Ravnah na Koro{kem in v @eleznikih.
Do leta 1955 se je muzej v Kropi imenoval Tehni{ki muzej Slovenije, zbirni
center Kropa. Muzejskemu odboru v
Kropi je s strokovnimi napotki stal ob
strani ravnatelj Tehni{kega muzeja
Franjo Ba{, ki je tudi uredil prvo
razstavno zbirko. V teh letih je bila
muzejska dejavnost zelo razvejana in
bogata, v letih 1953 in 1954 je bil odkrit in
za{~iten tehni{ki spomenik Slovenska
pe~, leta 1955 je bila ob 60-letnici
tovarne Plamen pripravljena odmevna
razstava @ebelj in vijak, posebna
raziskovalna ekipa je na Jelovici
preu~evala sledi `elezarstva, rudarstva
in oglarstva, objavljenih je bilo ve~
temeljnih del o Kropi. Po prizadevanjih
muzejskega odbora je Kropa leta 1953

postala prvo spomeni{ko za{~iteno
naselje v Sloveniji.
Najdejavnej{a muzejska odbornika v
letih pred ustanovitvijo Kova{kega muzeja in kasneje sta bila Jo`a Ga{per{i~
in Jo`a Bertoncelj, ki je bil prvi skrbnik
muzejske zbirke in je za novoustanovljeni muzej tudi zbral ve~ino
predmetov. Jo`a Ga{per{i~ (1896–1964)
je bil pred drugo svetovno vojno
ravnatelj Kovinarske zadruge Plamen,
sicer pa vsestranski kulturni delavec in
pisec ve~ strokovnih ~lankov o zgodovini `elezarstva, rudarstva in
oglarstva v Kropi, Kamni Gorici in na
Gorenjskem. Leta 1956 je na pobudo
Franja Ba{a napisal svoje temeljno delo
Vigenjc – vodnik po zgodovinskih
`ebljarskih kova~nicah v Kamni Gorici,
Kolnici, Kropi in @eleznikih. Delo je iz{lo
v Zbirki vodnikov Tehni{kega muzeja
Slovenije.
Odkritje in za{~ita tehni{kega spomenika Slovenska pe~
Eden najpomembnej{ih dogodkov v
prvem desetletju delovanja Kova{kega
muzeja in Tehni{kega muzeja Slovenije
je bilo odkritje arheolo{kih ostankov
stare talilne pe~i v Dnu nad Kropo
konec maja 1953. Muzealci in metalurg

Stalna razstava umetni{ko kovanih del mojstra Jo`a Bertonclja v Kova{kem muzeju. Fotodokumentacija Muzejev radovlji{ke ob~ine – Kova{ki muzej Kropa, foto: Gorazd Kav~i~, 2019.

05
Muzejske zbirke, povezane s tehni{ko dedi{~ino

Zgodovina

in`. Rekar so ob najdbi ocenili, da gre za
pe~ za taljenje `elezove rude starej{ega tipa (13.–15. stoletje), ki je nedvomno vredna, da se jo ohrani kot
spomenik. Za{~ita arheolo{kih ostankov Slovenske pe~i, kot so najdbo ob
odkritju poimenovali, sklicujo~ se na
omembe v arhivskih virih iz 16. stoletja,
je bila zna~ilen primer Ba{evega prepri~anja o potrebi varovanja tehni{ke

dedi{~ine in situ. Zaradi za{~ite tega
tehni{kega spomenika je Okrajni
ob~inski odbor v Radovljici prestavil
na~rtovano traso ceste. Postopek
odkopa, dokumentiranja in za{~ite je v
skladu s takratnimi uveljavljenimi in
predpisanimi standardi izvedel Tehni{ki
muzej Slovenije oz. njegov ravnatelj
Franjo Ba{, primerke ohranjene `lindre
pa je na Metalur{kem in{titutu anali-

Arheolo{ki ostanki Slovenske pe~i v Dnu nad Kropo, odkriti leta 1953 ob gradnji ceste Kropa–Jamnik.
Zasnova pe~i, visoke 3 metre, je bila prilagojena uporabi lokalne `elezove rude – bobovca. Po
izra~unih in`. Cirila Rekarja so z enim taljenjem iz 500 kg rude in 800 kg lesnega oglja z redukcijo
`elezove rude pridobili do 200 kg te`kega volka. Fotodokumentacija Muzejev radovlji{ke ob~ine,
foto: Nejc Vurnik. 2023.

ziral in`. Ciril Rekar. Leta 1954 je bil
tehni{ki spomenik Slovenska pe~
za{~iten z zavarovalno stavbo. Javnosti
je bil predan na slovesnosti 3. oktobra
1954 v okviru prireditev prvega mednarodnega tedna muzejev po drugi
svetovni vojni, v istem tednu sta sledili
{e odprtje kam{ti v Idriji 8. oktobra in
obnovljene `age venecijanke na Vrhniki
10. oktobra 1954. Prireditve od odprtju
Slovenske pe~i v Kropi so se udele`ili
mnogi tehni{ki strokovnjaki, muzealci in
akademiki. Ob tej prilo`nosti je iz{la tudi
knji`ica Slovenska pe~ avtorjev Franja
Ba{a in Cirila Rekarja.
Slovenska pe~ je najstarej{i materialni
dokaz `elezarstva na Slovenskem iz
obdobja nastanka fu`in in oblikovanja
stalnih `elezarskih naselij na prehodu iz
srednjega v novi vek. Ob 70-letnici
odkritja tega pomembnega tehni{kega
spomenika smo Muzeji radovlji{ke ob~ine in Kulturno dru{tvo Kropa 3. marca
2023 v Kropi organizirali strokovni
simpozij s programskimi sklopi s podro~ij geologije, rudarstva, metalurgije
ter arheologije in zgodovine. Referati
simpozija so zbrani v tematski {tevilki
Vigenjca, glasila Kova{kega muzeja,
leto XXII–XXIII, 2023.
Sa{a Florjan~i~,
kustodinja Kova{kega muzeja v Kropi

06
Mojster, ki je ustvarjal tudi med metalurgi
na Lepem potu v Ljubljani

Zgodovina

Jo`a Bertoncelj,
mojster umetnega
kova{tva

Jo`a Bertoncelj (1901 – 1976) [1]

Jo`a Bertoncelj je v slovenskem
prostoru znan kot najpomembnej{i
slovenski mojster v sodobnem umetni{kem oblikovanju `eleza. Rodil se je v
Kropi na Gorenjskem, v stari rodbini, ki
se je ukvarjala s kova{tvom. Nadarjenost za oblikovanje `eleza je v njem
prepoznal Jo`e Ga{per{i~, takratni
direktor `ebljarske zadruge Plamen.
Ugotovil je, da Bertoncljeve sposobnosti presegajo program zadruge. Ko so
v Kropi leta 1937 ustanovili umetno
kova~nico, se je Bertoncelj {olal ob
delu. Direktor ga je napotil na preu~evanje kova{ke literature. Za izpopolnjevanje svojega kova{kega in
risarskega znanja je obiskoval risarski
te~aj pri arhitektu Francetu Toma`i~u v
Ljubljani, ki je med drugim tudi zasnoval
stavbo Montanistike v Ljubljani na
A{ker~evi cesti. [2]
V 1940. letih se je Jo`a Bertoncelj izpopolnjeval na avstrijskem [tajerskem pri
mojstru Johannu Vallisu, ki je v spri~evalu {e posebej poudaril njegovo

izvirnost. Bertoncelj je najprej opravljal
dela pomo`nega, strojnega in skladi{~nega delavca, pozneje pa `ebljarja,
risarja in umetnega kova~a. Njegovi
kova{ki izdelki iz tega obdobja so
temeljili na baro~ni tradiciji.
Po drugi svetovni vojni je med leti 1950
in 1956 tudi deloval na Metalur{kem
in{titutu v Ljubljani (sedaj IMT – In{titut
za kovinske materiale in tehnologije).
Tu je Bertoncelj oblikoval mnoge
vrhunske stvaritve – kova{ka dela,
zasnovana na zdru`evanju oblikovanja
in kovanja. Izdeloval je kovane mre`e,
lestence, sve~nike, knji`na opirala, lu~i
in druge predmete, ki {e danes krasijo
stavbo in njene prostore na Lepem potu
11 v Ljubljani.
Enega od izdelanih lestencev je prof.
Rekar leta 1956 podaril kolegu in prijatelju Willyju Oelsnu ob otvoritvi nove
stavbe Institut f. d. Eisenhüttenkunde v
Clausthalu, Nem~ija - sedaj In{titut za
metalurgijo. Dolga leta je bil lestenec v
pisarni predstojnikov in{tituta, zdaj pa
krasi tamkaj{njo glavno avlo in{tituta.
Podoben lestenec lahko ob~udujemo
tudi v Ljubljani, v avli stavbe na Lepem
potu 11.
Na podlagi svojih prefinjenih izdelkov in
zrelega oblikovanja je Jo`a Bertoncelj
dobil status samostojnega oblikovalca
in je bil leta 1955 sprejet v ~lanstvo
Dru{tva slovenskih likovnih umetnikov
uporabne umetnosti Slovenije in Jugoslavije. Vedno je delal po lastnih idejah,
razen pri spomeniku `rtvam koncentracijskega tabori{~a (skulptura okostnjaka) na Ljubelju in izdelavi zmaja na
ljubljanskem gradu, ko je delal po
na~rtih arhitekta Borisa Kobeta.
Pozneje je skoval tudi 14 zmajev, ki
dr`ijo svetilke ob Ljubljanici, ter noge in
okovje za mizo na ljubljanskem magistratu, vendar ta dela niso ponovila
uspeha njunega predhodnega sodelovanja. Po letu 1957 je spet koval doma, v
Kropi in Kamni Gorici. Njegova dela so
opazili avstrijski, nem{ki in skandi-

Na fotografijah je prikazan eden od lestencev, ki
ga je skoval Jo`a Bertoncelj na pro{njo prof.
Cirila Rekarja.

navski turisti, ki jih je zaneslo v Kropo.
Zaradi izjemne kakovosti je bilo veliko
njegovih del prodanih v tujino. Njegova
kova{ka dela se danes nahajajo po
Sloveniji, Evropi in Severni Ameriki.
Leta 1969 so odprli razstavo njegovih
del v gra{~ini v Radovljici. Ob tej prilo`nosti je prireditelj zapisal: »Dela
na{ega ustvarjalca spominjajo po
svojem izrazu in kvaliteti na dela srednjeve{kih mojstrov obrtnikov, ki svoje
umetnosti niso obe{ali na veliki zvon, pa
so vendarle zapustili dedi{~ino, ki jo
ob~udujemo {e danes.« Za svoje delo je
leta 1970 dobil Pre{ernovo nagrado
gorenjskih ob~in.
Leto pred svojo smrtjo je Bertoncelj 42
kosov svojih stvaritev poklonil Kova{kemu muzeju. V muzejski zbirki, v t. i.

07
Mojstrovine umetni{kega kova~a Jo`a Bertonclja

Zgodovina

Obto`ujem – J´accuse. [3]

Spominski park na Ljubelju. [3]

Bertoncljevi sobi, so se ohranili nekateri klju~ni eksponati iz njegovega kroparskega in deloma kamnogori{kega
obdobja, zlasti kovane mre`e z bogato
ornamentiko, ovnove glave, maske in
kovani zmaji. Zna~ilen motiv kovanega
zmaja je lepo viden na fotografiji

podno`ja konferen~ne mize, ki je po
70-letih od izdelave {e vedno originalna
v uporabi na IMT v Ljubljani.
V spominskem parku Koncentracijskega tabori{~a Ljubelj jug, podru`nice
Mauthausna na Ljubelju nas Bertoncljeva ~rna skulptura okostnjaka {e

danes v groze~em molku opozarja na
nacisti~ne zlo~ine z eno samo besedo:
J´ACCUSE – OBTO@UJEM. Jo`a Bertoncelj je skulpturo »Obto`ujem« izdelal
po na~rtih Borisa Kobeta. [1, 2]
Izvedba tega skupnega projekta je
potekala vse od leta 1950. Mojster
Bertoncelj je kova{ka dela izvajal v
delavnicah na Lepem potu v Ljubljani.
Profesor Ciril Rekar je leta 1954 – {e
pred uradnim slavnostnim odprtjem
spomenika v spominskem parku na
Ljubelju – kovano umetnino spo{tljivo
predstavil sodelavcem fakultete in
Metalur{kega in{tituta, kjer je tudi
potekal slavnostni dogodek.
Darja Steiner Petrovi~
Jakob Lamut
Literatura in viri:
[1] https://kropa.org/o-kropi/osebnosti/
item/38-joze-bertoncelj
[2] http://www.slovenska-biografija.si
[3] https://www.mojaobcina.si/trzic/

Umetelno podno`je konferen~ne mize s stiliziranim zmajem.

08
Stanko Petovar, univ. dipl. in`. metalurgije
»Rad se spominjam pre`ivetega obdobja v {tudijskih in poklicnih ~asih.«

Generacije metalurgov

Moja poklicna pot
Oris poklicne poti
Nekega ve~era sem kot direktor Metala
Ravne po celodnevnih poslovnih pogovorih na [entanelu gostil direktorja in
lastnika ve~jega nem{kega trgovca z
jeklom. Gospod je bil precej starej{i od
mene ter na{ dolgoletni kupec legiranih
jekel – orodnih jekel. Ko sva nazdravila z
vinom, me je vpra{al kako to, da sem
tako mlad izbral tako dobro vino.
Pokazal sem na sliko Jeruzalema na
steklenici renskega rizlinga in dejal, da
sem tam pre`ivel svoje otro{tvo. Sicer
se je opravi~il, a vseeno dejal »Butec,
kaj pa potem dela{ v jeklarstvu?«
Res sem se rodil pod jeruzalemskimi
vinogradi, 26. septembra 1956, kjer sta
bila oba star{a zaposlena v vinogradni{ki zadrugi. Bilo nas je sedem otrok,
zato se je o~e v `elji za bolj{i zaslu`ek
zaposlil kot voznik pri [pedtransu
Maribor. Zaradi »avtomatizacije dela« z
uvedbo traktorjev, so mater odpustili.
Tako je pomagala pri poljedelskih delih
pri sosednjih kmetih. Tudi otroci smo
velikokrat morali pomagati. Po kon~ani
osnovni {oli v Miklav`u pri Ormo`u leta
1971, me je mamin brat navdu{il za
{olanje na metalur{ki {oli na Ravnah in
mi ponudil bivanje pri njih. Veliko otrok
iz na{ih krajev je po vojni od{lo na
{olanje in si na{lo zaposlitev v @elezarni
Ravne. Tudi moji strici so se izu~ili in
delali kot livarji, valjarni, klju~avni~arji
ali strugarji. Leta 1971 so na Ravnah
odprli oddelek Srednje tehni{ke metalur{ke {ole Jesenice. @elezarna Ravne
je dala vsem vpisanim {tipendijo. Na
{oli so nas u~ili splo{ne predmete
u~itelji iz [olskega centra Ravne, strokovne pa strokovnjaki iz `elezarne.
Imeli smo veliko prakti~nega pouka,
tudi med po~itnicami sem delal po
raznih metalur{kih obratih.
Kar sedem dijakov se nas je odlo~ilo za
nadaljnje {olanje na Odseku za metalurgijo, Oddelka za montanistiko, Fakul-

Stanko Petovar

tete za naravoslovje in tehnologijo
(FNT), Univerze v Ljubljani. [tudij smo
vsi uspe{no kon~ali. Za nami sta bili {e
dve generaciji metalurgov, a malo jih je
nadaljevalo {tudij. Po treh generacijah
metalur{kih tehnikov so v [olskem
centru na Ravnah pre{li na program
strojne tehnike.
[tudij me je zelo privla~il, saj sem kot
metalur{ki tehnik imel dolo~eno osnovno metalur{ko znanje. Predavatelji –
na{i profesorji – pa so poleg teoreti~nih
razlag pogosto povedali tudi veliko
primerov iz prakse. Proti koncu {tudija
sva s Stanetom Vidmarjem, prav tako
{tudentom metalurgije pomagala na
Dru{tvu Livarjev Slovenije pri organizacijskih delih za seminarje in strokovna
sre~anja. Tako nama je profesor Ciril
Pelhan omogo~il tudi obisk najve~jega
metalur{kega sejma METEC / GIFA v
Düsseldorfu. Zato pa me je profesor
tudi na zadnjem izpitu iz Teorije in tehnologije livarstva toliko ve~ spra{eval o
sodobnih postopkih ter opremi za
livarstvo. Seveda sem tudi diplomo
opravljal pod njegovim mentorstvom,
veliko smernic in napotkov pa sem dobil
tudi od somentorja docenta dr. Andreja
Rosine. Njima, kot tudi vsem ostalim

predavateljem sem {e danes hvale`en
za preneseno znanje. Pre`ivel sem lepa
{tudijska leta, tudi v »{estici« [tudentskega naselja, kjer smo bivali in se
dru`ili Koro{ci in Gorenjci. [toranov v
na{i generaciji metalurgov ni bilo.
Po diplomi v za~etku leta 1980 in po
odslu`enju voja{kega roka sem se leta
1981 zaposlil v @elezarni Ravne v TOZD
Razvoj proizvodnje in trga, na oddelku
MR – metalur{ki razvoj. Moj prvi {ef je
bil dr. Jo`e Rodi~, mentor med pripravni{tvom pa Milan [vajger univ. dipl. ing.
met. (TOZD je takrat pomenilo: Temeljna organizacija zdru`enega dela, o.a.).
Med pripravni{tvom sem spoznaval
obstoje~e naprave in tehnologije. Proizvodnja jekla je potekala v dveh obratih
TOZD Jeklarne: na desnem bregu reke
Me`e so v jeklarni 1 so delovale tri
elektri~ne oblo~ne pe~i (EOP): 5 tonska
(pe~ 1), 10 tonska (pe~ 4) in 25 tonska
(pe~ 2) ter dve indukcijski dve tonski
(pe~ 5 in 6).
V jeklarni 2 na levem bregu sta delovali
dve 40 tonski EOP s transformatorjema
12 MVA (pe~ 7 in pe~ 8). Oznaka pe~i je
bila prva {tevilka v oznaki izdelane
{ar`e. Pe~ 3 je bila 500 kilogramska
indukcijska pe~ v mini livarni v TOZD
Jeklolivarna. V letu 1981 je jeklarna
izdelala 211 tiso~ ton jekla. Ve~ina je
odpadla na konstrukcijska jekla in le
dobrih 10 % je bilo specialnih, orodnih in
nerjavnih jekel. Jeklo so vlivali sifonsko
v kokile, mase ingotov od 250 kg do
14 ton. Leta 1981 so v obeh jeklarnah
uvedli mehaniziran sistem livnih plo{~
Bofors. Vro~e so jih pod jeklenim
pokrovom z vozovi prepeljali v valjarno
ali kova~nico. Od leta 1981 je prevoz
potekal v posebnih izoliranih paletah s
te`kimi paletnimi vozili Kemag.
Takrat so v jeklarni 2 ob `e obstoje~i
hali, kjer je `e od leta 1973 stala prva
naprava za pretalitev jekla pod `lindro
(EP@ 1), izvajali gradbena dela za nov
obrat EP@ 2. Na EP@ 1 so lahko izdelali
kvadratne ali okrogle ingote od 200 do

9
Stanko Petovar, univ. dipl. in`. metalurgije
»S~asoma smo hoteli ve~....«

Generacije metalurgov

500 mm, dol`ine do 2 m in mase do 3
tone. Leta 1982 je pri~ela obratovati
naprava EP@ 2 s premerom kristalizatorja od 500 do 1000 mm, najve~je
dol`ine ingota 6 m in mase do 36 ton.
EP@ {ar`e so bile ozna~ene s prvo
{tevilko 0. V razvoju je delovala {e 30
kilska indukcijska pe~ (pe~ 9).
V razvoju smo pripravljali projekt »Sekundarna metalurgija jeklene taline« po
postopkih VAD (Vacuum Arc Degassing) in VOD (Vacuum Oxigen Decarburization). Leta 1982 smo pri~eli z
obdelavo 45 tonskih talin na VAD
napravi v jeklarni 2 (VPP 2). Leta 1983 pa
obdelavo 15 in 25 tonskih talin na VAD
ter 15 tonskih {ar` na VOD napravi v
jeklarni 1 (VPP1). VPP pomeni vakuumska lon~na (ponov~na) pe~.
Kot raziskovalec za jeklarstvo sem delal
na podro~ju izdelave in litja specialnih,
orodnih in hitroreznih ter jekel za
posebne (voja{ke) namene in sodeloval
s kolegi za vro~e preoblikovanje le-teh.

Direktorji obratov Metala Ravne leta 2004 ( od leve: vodja vzdr`evanja Mitja @ivi~, univ.dipl.
in`.el., direktor prodaje Stanko Triglav,univ.dipl.in`.met., direktor jeklarne Stanko Petovar,
univ.dipl.in`.met., direktor valjarne Brane Ke~ek, univ.dipl.in`.met., direktor kova~nice
Zdravko Mlakar, in`.met. in direktor Kontrole in razvoja Vladimir Perovnik, univ.dipl.in`.met.

Podiplomskega izobra`evanja s podro~ja Procesne tehnike in modeliranja
jeklarskih procesov sem se udele`il na
pobudo prof. Lamuta leta 1985 pri prof.
K. Koch-u na TU Clausthal, ZRN.

{ar`ah in smo skraj{ali ali je zaradi
kosmi~enja celo odpadlo `arenje ingotov. Kljub ni`ji vsebnosti du{ika in
aluminija smo problem pokanja pri
valjanju na bloomingu re{ili z uvedbo
prekristalizacije ingotov po odlitju,
zlasti pri legiranih krom nikljevih
konstrukcijskih jeklih.

Ob zagonu VAD – vakuumske ponov~ne
pe~i – leta 1982 v jeklarni 2 sem ob mag.
Alojziju Rozmanu uvajal tehnologijo
sekundarne rafinacije jekla. Usposobila
sva prve operaterje in smo jih po
izmenah uvajali v redno delo.
V primerjavi s klasi~no rafinacijo v EOP
se je u~inek sekundarne rafinacije
pokazal na zni`ani vsebnosti in tipu
nekovinskih vklju~kov, pove~anem
izkoristku legirnih elementov in zanesljivem doseganju njihovih ciljanih vrednosti in bolj{o plasti~nost {ar`. Na
podlagi statisti~nih obdelav podatkov
smo zo`ili meje legirnih elementov, s
pomo~jo procesnega ra~unalnika
jeklarne uvedli dinami~ne cilje legiranja
za dosego mehanskih lastnosti in prekaljivosti Jominy. Po razplinjanju taline
na VAD je bilo manj vodika v odlitih

Pripravili in uvedli smo tehnologijo z
izdelavo nerjavnih jekel po postopku
VOD ter dinami~ni model legiranja za
dosego ustrezne vsebnosti delta ferita,
ki omogo~a dobro vro~o plasti~nost
jekla.
S~asoma smo hoteli ve~. Po uspe{ni
izdelavi jekel legiranih s kromom,
nikljem ali aluminijem za grelne elemente RAVNIN 4 ( v mas.%: 20 Cr in 80
Ni) in RAVNAL 2 (22 Cr, 6 A,l ostalo je
Fe), smo s strokovnim timom vpeljali
izdelavo nikljevih zlitin po tehnolo{ki
poti EOP in EP@, ter vro~e predelave s
kovanjem na GFM stroju. Za potrebe
takratne vojne letalske industrije smo
izdelali zlitino RAVNIC3, ( v mas. %: 0,06

C, 20 Cr, 20 Co, 6 Mo, 2 Ti, 0,5 Al, ostalo
Ni) katere lastnosti so bile ustrezne
Rolls Royce certifikatu za Nimonic 263,
ki se uporablja pri visokih temperaturah, n. pr. v zgorevni komori motorjev
nadzvo~nih letal.
Na~rtovali smo prodor na trg nikljevih
zlitin in specialnih jekel za visoko obremenjena orodja. Za to proizvodnjo smo
leta 1989 v novi hali jeklarne postavili
VIM (Vacuum Induction Melting) z
vlivanjem ingotov v vakuumu.
V drugi polovici osemdesetih let so
postajali pogoji poslovanja zaradi
dru`beno politi~nih razmer v takratni
dr`avi vedno te`ji. Prihajalo je tudi do
bojkota slovenskih izdelkov v nekaterih
delih nekdanje dr`ave. Ve~ino jekla
smo takrat prodali doma~im kupcem.
Njim so bile prilagojene proizvodne
zmogljivosti `elezarne.
Leta 1989 sem postal vodja metalur{kega razvoja, konec leta 1990 direktor
jeklarne in ~ez pol leta direktor metalurgije vklju~no z jeklo livarno.

10
Stanko Petovar, univ. dipl. in`. metalurgije
»Izzivov ni in ni bilo konec.«

Generacije metalurgov

Nadaljevali smo s strukturnimi spremembami proizvodnje. Leta 1990 smo
pri~eli v jeklarni 2 na mestu EOP 8 graditi temelje za novo 45 tonsko EOP UHP
(Ultra High Power) s transformatorjem
36 MVA. S proizvodnjo smo pri~eli leta
1991.
Po osamosvojitvi smo zgubili takrat
doma~e tr`i{~e. Lastnik `elezarn je
postala dr`ava, ki je po svojih mo~eh
pomagala re{evati socialni program
zaposlenih in prese`nih delavcev.
Ni nam preostalo drugega, kot iskati trg
v Evropi in Ameriki. Osvajali smo nove
kupce na podro~ju legiranih in
specialnih jekel dolgega programa
(jeklo v okroglih, kvadratnih in plo{~atih
palicah) in prilagajali kakovost njihovim
zahtevnim standardom.
Iz poslovne enote Metalurgija @elezarne Ravne novembra 1992 nastal S@
Metal Ravne d.o.o., ki se je kot
naslednik @elezarne Ravne pri~el
uveljavljati kot dobavitelj specialnih in
orodnih jekel. Leta 1993 smo prvi iz
kovinske bran`e v Sloveniji prejeli ISO
9001 certifikat.
Jeklo livarna s pet tonsko EOP in obema
frekven~nima pe~ema je postala
sestrska firma Metala. Jekleno talino je
dobivala tudi iz 10 in25 tonske Metalove
EOP. Zaradi optimizacije proizvodnih

kapacitet ob nizkem obsegu naro~il
smo leta 1994 ustavili 25 tonsko EOP,
proizvodnjo pa koncentrirali na 45
tonski UHP EOP. Od leta 1989 do 1995 so
bili zelo negotovi ~asi, na stol~ku
Slovenskih `elezarn so se zamenjali kar
{tirje direktorji.
Z novim letom 1995 mi je po priklju~itvi
JEKLA [TORE prenehal mandat
direktorja Metala. Postal sem prokurist
zadol`en za skupno nabavo. Pogoji za
dobro delo so bili zelo te`ki. Ni bilo
surovin, predvsem starega `eleza, pa
tudi denarja ne. Toda s ~asom so se
pogoji poslovanja izbolj{ali in smo la`je
zadihali. Lastnik se je odlo~il prodati
Jeklo [tore.
Od leta 1997 pa vse do 2012 sem bil
zopet direktor jeklarne in te`ke valjarne
blooming oz. valjarne gredic.
Zaradi racionalizacije smo proizvodnjo
hitroreznih jekel prenesli iz jeklarne 1 v
jeklarno 2. Ustavili smo 25 t EOP, 10 t je
vzel v najem Litostroj, ki je prevzel jeklo
livarno. Leta 2000 je tudi ta prenehal
delovati in s tem tudi Jeklarna 1.
Blooming, postavljen leta 1969 ni ve~
omogo~al vro~ega preoblikovanja
novih vrst plemenitih in visoko legiranih
jekel. V proizvodnjo smo uvajali jekla z
vi{jo dodano vrednostjo: za turbine,
{iroko plo{~ate profile orodnih jekel za

Udele`enci mednarodnega seminarja o procesni metalurgiji jekla v Fiesi

industrijske no`e itd. Opu{~ali smo
proizvodnjo navadnih nelegiranih jekel.
Odlo~ili smo se za projekt zamenjave
te`ke
proge
z
modernim
Morgardshammarjevim ogrodjem in
mo~nej{im pogonom. Novi blooming je
za~el obratovati leta 2008. V jeklarni 2
smo posodabljali vlivali{~e. Sistem Bofors smo zamenjali s polavtomatsko
linijo priprave livnih plo{~ in stripanja
ingotov SPT. Bil je zelo zahteven
projekt, saj redna proizvodnja ni smela
trpeti.
Leta 2001 smo pri~eli liti 25 tonske
ingote, ki so se kovali na novi 25/30 MN
hidravli~ni stiskalnici izdelani v sestrski
dru`bi Sistemska tehnika Ravne. Ker
smo leta 2008 v prostorih jeklarne 1
postavili novo kova~nico te`kih
odkovkov s 45 MN stiskalnico, smo
posodobili livna mesta za ve~je kova{ke
bloke- ingote mase 35 in 45 ton. Iz teh
smo kovali velike plo{~e za velika
orodja namenjena za industrijo plastike
in aluminija.
Da bi zagotovili lastnosti orodij velikih
dimenzij, smo leta 2012 pri~eli z izdelavo
ingotov do premera 1400 mm in mase do
50 ton po tehnolo{ki poti UHP EOP,
obdelava taline na VAD, vlivanje
elektrod in njihovo pretaljenje na novi
EP@ napravi. Nova EP@ naprava
omogo~a taljenje v za{~itni atmosferi in
prepre~i navzemanje taline z vodikom iz
atmosfere ter nevarnost nastanka
kosmi~ev v odkovkih predvsem pri
utopnih krom nikljevih jeklih za velika
orodja za delo v vro~em. Ima pa {e
drugo talilno mesto s stabilno kokilo za
ingote premera 400 in 600 mm.
Leta 2012 sem postal svetovalec
direktorja jeklarne. Izzivov {e ni bilo
konec. Pripravili smo projekt {e ene 45
tonske VAD – VOD naprave. Na mestu
ugasle EOP 7 smo postavili sodobno
VAD – VOD napravo. Ta projekt je
mo~no posegal v obmo~je tehnolo{kih
poti jeklarne, a smo ga z dobro koor-

11
Stanko Petovar, univ. dipl. in`. metalurgije
»Delo v `elezarni od leta 1981 do 2019.«

Generacije metalurgov

dinacijo med proizvodnjo in izvajalci del
uspe{no izpeljali.
VOD tehnologije nismo uporabljali `e
skoraj 17 let, zaposlen je bil samo {e en
operater iz biv{e jeklarne 1, ki je delal
na 15 tonski VOD napravi. S kolegom
Jo`etom Triplatom, ki je po dolgoletnih
izku{njah v jeseni{ki jeklarni s strani
dobavitelja tehnolo{ke opreme SMS
Mevaca nadziral zagon nove naprave in
pomagal pri usposabljanju operaterjev
za VOD tehnologijo. Z mlaj{imi sodelavci z veliko prakti~nimi izku{njami,
ki so na Ravnah ob delu kon~ali {tudij
na OMM NTF Ljubljana, sem nekaj let
delal kot mentor za razli~na podro~ja
dela v jeklarni.
Ker smo se na Ravnah odlo~ili za razvoj
vi{je vrednih izdelkov za letalsko
industrijo je bil moj zadnji projekt izgradnja dodatnih EP@ kapacitet ter VAR
(Vacuum Arc Remelting) naprav. Do
potrditve projekta s strani lastnika je
pri{lo (ko sem bil `e odsoten) le za EP@
4, VAR pa {e ~aka na potrditev. EP@ 4
obratuje od leta 2021.
Nagrada @elezarne Ravne
V okviru projekta Nagrada `elezarne
Ravne, med pobudniki je bil tudi na{
profesor, smo razpisali raziskovalne
projekte. Z njimi smo zlasti {tipendistom
omogo~ili delo na projektih, povezanih z
izdelavo plemenitih jekel, uporabo
vmesnih produktov kot sekundarnih
surovin, ekolo{kimi izzivi itd. Udele`enci
teh projektov so danes uspe{ni na
svojih delovnih mestih. Projektne
naloge smo raz{irili tudi na srednje{olsko mladino.
Mednarodno in doma~e sodelovanje
Omeniti moram sodelovanje na letnih
sre~anjih avstrijske jeklarske sekcije
ASMET. Sre~anj so se udele`evali
kolegi iz Avstrije, [vice in tudi iz Nem~ije, predstavnik OMM ter dobavitelji
metalur{ke opreme iz Avstrije in Nem~ije. Poleg ogledov obratov smo si na
predavanjih izmenjali izku{nje. Vsega ti

seveda tam ne povedo, saj smo
nenazadnje bili konkurenca tako
Böhlerju, Breitenfeldu ali Thysenu.
Toda ob obhodu veliko vidi{, ~e zna{
gledati. Na sre~anjih so sodelovali tudi
kolegi iz [tore Steel in Acroni Jesenice.
Doma smo se jeklarji sre~ali na »Seminarjih o procesni metalurgiji jekla« Na
posvetih v~asih tudi z mednarodno
udele`bo so sodelovali predstavniki/ice: Acroni, Metal, [tore Steel,
OMM, IMT GZS, Exoterm, Termit, TDR –
Metalurgija Ru{e, GZS in tudi gostje iz
Avstrije, Nem~ije, Poljske in Srbije.
Za primer strokovnih in znanstvenih
razprav navajam teme, predstavljene
na dvodnevnem 11. seminarju v maju
2006 na Ravnah:
1. S. Petovar: Pozdravni nagovor.
2. J. Lamut: Jeklo in material.
3. J. Ilievski: Posodobitev jeklarne
Metal Ravne.
4. G. Manojlovi}: Modernizacija konti
liva v jeklarni [tore Steel.
5. B. Arzen{ek: Optimizacija vzmetnih
lastnosti jekla 50CrV4.
6. S. Grbi}: Ponovna uporaba prahu iz
odpra{evalne naprave EOP pri izdelavi
navadnih vrst jekel.
7. F. Tehovnik: Vpliv sekundarne izdelave in litja avstenitnih nerjavnih jekel
na vro~e preoblikovanje.
8. V. Ur{i~: Laboratorijski preskus
zdr`ljivosti premazov.
9. D. Zadnek: Predstavitev tehnolo{ke
novosti – pe~ za kontinuirno `arenje
termoizolacijskih izdelkov.
10. M. Stopar: Procesno vodenje
jeklarne.
11. M. Klinar: Izdelava zlitine Invar M 93.
12. B. Sen~i~: Razvoj visokotrdnih
vzmeti.
13. M. Tolar: Gospodarstvo z `lindrami v
jeklarni Acroni.
14. B. Korou{i}: Evalvacija procesnih
parametrov in njihov vpliv na specifi~no
porabo elektri~ne energije v elektro
pe~i z ra~unalni{kim programom.

15. M. Torkar: Morfologija oksidov na
nerjavnem jeklu AISI 304 po kratkotrajnem `arenju in njihova korozijska
odpornost.
16. T. Kolenko: Matemati~ni model za
izra~un strjevalnega profila pri kontinuirnim ulivanju.
17. B. Arh: Redukcija kromovega oksida
iz `lindre EOP z uporabo kalcijevega
karbida.
18 J. Pristavec: Vpliv termi~nih napetosti na konstrukcijo kokile.
Predavanja z avtorji in soavtorji so
navedena v zborniku na 134 straneh
izdanem na dan seminarja.
^utim dol`nost, da re~em hvala na{emu
profesorju Lamutu, pobudniku in
organizatorju teh, zdaj `e tradicionalnih
seminarjev; letos bo `e 21. nadaljevanje
pod naslovom »Posvet o procesni
metalurgiji jekla« in za dolgoletno
sodelovanje in pomo~ pri razvoju
na{ega jeklarstva.
Mladim in`enirjem priporo~am, da se
aktivno vklju~ijo v tovrstne aktivnosti
doma in v mednarodnem merilu. Mi smo
imeli preve~ aktivnosti za pre`ivetje in
izbolj{anje polo`aja na svetovnih trgih,
namesto na mednarodnih smo na
doma~ih seminarjih poro~ali o
rezultatih dela, ki se ka`e v uspe{nem
delu na{ih podjetij.
Zaklju~ek
Ko sem leta 1981 pri{el v @elezarno
Ravne, je proizvodnja jekla potekala v
petih EOP in zna{ala 211 tiso~ ton.
Indukcijske pe~i so proizvedle 6500 ton
legiranega,
nerjavnega,
obrabno
obstojnega 12 Mn (Hadfield) jekla in
posebne jeklene litine. Ob zaklju~ku
aktivne poklicne poti je proizvodnja
potekala samo v eni UHP EOP in dvema
za sekundarno obdelavo taline ter s
tremi EP@ napravami. Leta 2019 je bilo
odlitih 123 659 ton jekla. Le 15 %
predstavljajo legirana konstrukcijska
jekla, glavnina (85 % proizvodnje) pa so
orodna jekla za delo v hladnem in

12
Andrej Gradi{nik, univ. dipl. in`. metalurgije, specialist mened`menta
»Sem sre~en ~lovek.«

Generacije metalurgov

vro~em stanju, hitrorezna jekla in jekla
za delo pri povi{anih temperaturah,
jekla za turbine, kemijsko odporna
nerjavna jekla itd. Le dobrih 15 % se
porabi pri doma~ih kupcih, ostalo pa
izven Slovenije.
Na `alost sem leta 2019 zbolel in tako
zaklju~il delovno kariero metalurga.
Sedaj sem upokojen in se rad spominjam pre`ivetega obdobja v {tudijskih kot tudi poklicnih ~asih.
Sre~no!
Stanko Petovar

Moja poklicna pot
Rodil sem se leta 1963, v letu, ko je Martin Luter King imel svoj znameniti govor

Pri petih letih na Triglavu

vrednote in mi pomenijo vir navdiha ter
nudijo prostor za spro{~anje. Poslovna
pot pa mi omogo~a osebno rast in
razvoj.
Koro{ka, dolina ob reki Me`i, tri gore,
Peca, Raduha in Ur{lja, kraji z jeklarsko

Andrej Gradi{nik

»I have a dream«. [estdeset let pozneje
sam pravim: »I am living my dream«.
Sem sre~en ~lovek. Nekateri ljudje v
`ivljenju ne najdejo prave ljubezni, meni
pa je `ivljenje podarilo tri. Dru`ino, gore
in poslovno pot. Dru`ina mi nudi varno
zavetje in daje smisel mojemu `ivljenju.
Gore in izku{nje v strmih stenah so
izklesale moj karakter, mi izoblikovale

Pre~enje ledeni{ke razpoke

in rudarsko tradicijo ter klenimi ljudmi,
to je moja de`ela.
Osnovno {olo in gimnazijo sem
obiskoval na Ravnah na Koro{kem. Ker
je moj o~e slu`il kruh v @elezarni Ravne
se mi je zdelo kar nekako samoumevno,
da sem zaprosil za {tipendijo in {el
{tudirat metalurgijo na Fakulteto za
naravoslovje in tehnologijo na Univerzi
v Ljubljani. [tudentska leta so bila
hkrati tudi moja najbolj aktivna plezalska leta, v katerih sem se udele`il
{tevilnih odprav v izvenevropska
gorstva. Ob zaklju~ku {tudija me je v
poklicni stan pospremil moj boter na
skoku ~ez ko`o profesor dr. Ladislav
Kosec.
Vrata v @elezarno Ravne – pozneje
Metal Ravne in poslovno pot mi je na
{iroko odprl Andrej Kokalj univ. dipl. in`.
metalurgije. Spomnim se, sedela sva v
travi na bregu nad fabriko, poslu{ala
odmev kladiv v kova~nici in hrup
elektrooblo~ne pe~i v jeklarni, iznad
katere se je vil rumenkast dim. Andrej je
govoril o jeklu, katerega kakovost je

13
Andrej Gradi{nik, univ. dipl. in`. metalurgije, specialist mened`menta
»Veliko je prilo`nosti za ustvarjanje novih zgodb.«

Generacije metalurgov

Preko navpi~nih serakov

poznana po celem svetu, o te`kem delu
kova~ev, ki bi ga lahko olaj{ali z novimi
agregati in tehnologijami, o izzivih in
prilo`nostih, ki ~akajo fabriko... Poslu-

{al sem ga z odprtimi usti in takrat sem
se za dolga leta zapisal Materi fabriki.
Svoje prve delovne izku{nje sem pridobival v tehnolo{kem oddelku Kova~nice
Metala Ravne. Prvi vodstveni izziv sem
sprejel v vlogi Vodje planiranja proizvodnje. S sodelavci smo povezali, do
takrat lo~ene priprave del jeklarne,
kova~nice in valjarne v centralno planiranje, ki v taki obliki deluje {e danes.
Ob delu sem na Ekonomski fakulteti v
Ljubljani zaklju~il specialisti~ni {tudij
mened`menta. V letu 1994 sem slu`boval v Ljubljani, na sede`u Slovenskih
`elezarn (danes Slovenska industrija
jekla). Kot Asistent predsednika sem
pridobil prva vedenja korporativnega
vodenja. Po vrnitvi v Metal Ravne sem
delal kot Vodja strate{kega razvoja in
~lan poslovodstva. Po letu 1997 sem v
vlogi Namestnika glavnega direktorja
pomagal {tirim direktorjem, ki so se
zamenjali v desetih letih. So~asno sem
{tirinajst let bil tudi direktor Serpe, ki je

Na vrhu sveta

izvajala storitve vzdr`evalnih posegov
in ve~jih popravil strojev in naprav ter
proizvajala rezervne dele in sklope
naprav.
V obdobju 2007 do 2019 sem bil tri mandate Glavni direktor Metala Ravne. Pri
svojem delu sem zagovarjal projektno
vodenje na vseh nivojih podjetja, postavili smo sistem ukrepov in projektov
za doseganje ciljev poslovanja s katerim smo aktivno vlogo dali {irokemu
krogu sodelavcev. Negovali in krepili
smo pripadnost na{i »Materi fabriki«.
Izpolnili smo `eljo, ki me je spremljala
od mojega vstopa v fabriko – izvedli smo
{tevilne investicije s katerimi smo
posodobili strojne kapacitete, pove~ali
kapacitete jedrnega programa, omogo~ili razvoj novih tehnologij ter novih
izdelkov in izbolj{ali pogoje dela za
zaposlene. V dvanajstih letih smo za
investicije namenili pribli`no 180 mio
evrov.
Leta 2012 sem prejel nagrado GZS za
izredne gospodarske dose`ke. Leto
pozneje je iz{la moja knjiga z naslovom
Sanje in podnaslovom Koro{ka 8000.

Jetija ni bilo doma

Aktivno sem sodeloval s strokovnimi
skupnostmi, kot ~lan Sveta za metalurgijo, ~lan Strate{kega sveta Strojne
fakultete in pridobil sem naziv Ambasador znanj, ki ga podeljuje LIfe learning academija.

14
Andrej Gradi{nik, univ. dipl. in`. metalurgije, specialist mened`menta
»Veliko je prilo`nosti za ustvarjanje novih zgodb.«

Generacije metalurgov

Ponovno snidenje z `eno metalurginjo

Proti taboru

Na podro~ju Lokalne skupnosti sem
deloval v Svetu Srednje {ole Ravne,
Svetu Zdravstvenega zavoda Ravne,
Svetu Gasilskega zavoda Ravne in
Razvojnem svetu koro{ke regije. Prejel
sem nagrado Ob~ine Ravne na Koro{kem.

Greben in Hillaryeva stopnja vodita do vrha

Bil sem ~lan in predsednik UO GZS
Koro{ke gospodarske zbornice, ~lan
UO GZS in ~lan komisije za nagrade za
izredne gospodarske dose`ke, ki jih
vsako leto podeljuje GZS.
V dvanajstih letih vodenja Metala
Ravne sem sodeloval s petimi razli~nimi

predsedniki in upravami Slovenske
industrije jekla. Zaradi razli~nih pogledov na na~in vodenja dru`be smo se v
letu 2019 raz{li.
Po devetindvajsetih letih dela v jeklarstvu sem od leta 2020 direktor in
solastnik Skupine Vertis, ki povezuje
gradbeno podjetje Vertikala-X, proizvodno podjetje Sky Steel, ki izdeluje
jeklene konstrukcije in rezervne dele
ter sklope naprav in investicijsko
podjetje Prisoje, ki se ukvarja s projekti
ve~stanovanjskih objektov. Med drugim smo s svojimi podjetji v dobrih treh
letih zgradili in prodali 180 stanovanj, na
Prevaljah, Ravnah in v Slovenj Gradcu.
Nekaj ~asa sem ob tem delal tudi kot
poobla{~enec DUTB. Dasiravno sem se
v zgodnji mladosti zapisal jeklarstvu pa
se dobro po~utim tudi v novih dejavnostih, ki mi ponujajo druga~ne izzive in
prilo`nosti za ustvarjanje novih zgodb.
Vedno pa me bodo spremljali lepi
spomini na mojo metalur{ko pot in ljudi
s katerimi smo skupaj hodili po njej.
Sre~no!
Andrej Gradi{nik

15
Uspe{no zaklju~ena gorsko-kolesarska tura ob reki Dravi

V prostem ~asu

Reporta`a s
kolesarske ture
Pot: od izvira do izliva-ustja Drave, torej
od Inichena ali San Candida v Italiji, do
okolice Erduta pri Osijeku na Hrva{kem
in to od Velenja do Velenja, na kolesu.
^as: od 7. septembra do 15. septembra
2023 ali 9 dni, od tega pa 64 ur na kolesu,
prevo`enih 1254 km, ter 13141 vi{inskih
metrov in ves ~as zelo lepo in toplo
vreme.
Kolesarja: Ivan Kotnik – Iv~ in Ivan
Avber{ek – Hansi.
Izvir Drave je na Tobla{kem polju, pri
Pustri{ki dolini v Italiji, blizu meje z
Avstrijo.
Takoj po izviru Drave, ki je v bistvu le
neko malo zajetje pitne vode ob robu
travnikov, je le streljaj oddaljen Toblach
(po ital. Dobbiaco), ki je ena od
nesojenih prestolnic Ju`ne Tirolske.
Nad izvirom se bohotijo `e prve ostrice
Dolomitov, gore v skupini Sexten, ki tej
pokrajini dajejo pravlji~no podobo in so
seveda tudi {e dodaten magnet za
mno`ico turistov.
Drava, `e kmalu po izviru sprejme
{tevilne, mo~nej{e pritoke in hitro
zapusti Italijo.
Nato pa te~e po Avstriji, Sloveniji in ob
Hrva{ko-Mad`arski meji, ter se na zlije
v Donavo pri vasi Aljamu{ (blizu Erduta),
ki se nahaja dobrih 40 km od Osijeka.
Izvir Drave le`i na vi{ini 1210 metrov nad
morjem, izliv oziroma ustje Drave pa je
na vi{ini 81 metrov.
Od izvira Drave pri Inichenu, do kraja
Legrad na Hrva{kem, je ob reki speljana
mednarodna Dravska kolesarska pot
(nem{ko DRAURADWEG ), ki poteka
ve~inoma po lokalnih in gozdnih (belih)
cestah in kolovozih.
Skupna dol`ina Drave je tako 725 km (po
vodni~ku oziroma literaturi), najin
{tevec ka`e 749 km.

Ivan Kotnik – Iv~ in Ivan Avber{ek – Hansi ob izviru Drave

Drava je po literaturi tudi plovna
pribli`no 90 km, od izliva do kraja
Vla~ine na Hrva{kem.
Vsi ti podatki so seveda vzeti iz
vodnikov. V naravi, oziroma v resnici pa
ti podatki ve~krat ne veljajo, ker se je
vmes, ob reki, medtem marsikaj
dogajalo.
De`evje, poplave in plazovi, pa tudi
na~rtovane rekonstrukcije, vzdr`evanja
in obnove cest, so seveda naredili
svoje.
Tako so te poti in potke ob reki vmes,
bodisi spremenjene ali celo uni~ene in
zaprte, predvsem pa niso nikjer na novo
izpeljane in trasirane ali vsaj ozna~ene.
Brez {tevilnih improvizacij zato tudi na
tej poti ne gre. Je pa najbr` tudi zato
obDravska kolesarska tura {e toliko bolj
zanimiva in privla~na.
Dravska kolesarska pot, seveda po
[ale{ko, je tudi brez dobrega gorskega
kolesa nemogo~a ali vsaj zelo
vpra{ljiva, saj so `e ustrezne gume na
tej poti izjemno pomembne oziroma
nenadomestljive.

Ker je moj visoko{olski profesor in mentor, dr. Jakob Lamut slu`il voja{ki rok
(JLA) v Osijeku in je v enem mojem delu,
predvsem poklicnega `ivljenja tudi moj
vzornik, pa {e ves ta ~as me nekako ni
pozabil, mu z najve~jim veseljem in
spo{tovanjem, posve~am to kolesarsko
turo.
Torej, novo, [ale{ko ime te kolesarske
ture je JAKOBOVA obDRAVSKA gorsko
kolesarska tura, od »Veleja do Veleja«,
na kratko pa jo bomo imenovali kar,
Jakobova tura.
Na hitro pa to pomeni, da na turi
uporabljamo gorsko kolo, pa mali, cca
8 kg te`ak »borbeni« nahrbtnik, ter
debelo denarnico in mo~no motivacijo.
Ves ~as sva bil z mojim prijateljem
Hansijem (Ivan Avber{ek) na kolesu, le
nazaj grede sva od Osijeka do Zagreba
peljala z no~nim vlakom.
Glavni razlog za to no~no »razvajanje«,
so pa predvsem razmere na teh
hrva{kih cestah, kjer {e posebej v tem
~asu, kar mrgoli te`kih tovornjakov in
»{leperjev«, ki polni jesenskih pro-

16
Reporta`a s kolesarske ture

V prostem ~asu

duktov, predvsem nevarno divjajo po
teh cestah in so pa~ enostavno glavni.
Seveda, ko le pomislim, da so taki
kamioni s prikolico na cesti pravi tankerji, se `e zgroziva in nama je zato
vo`nja z no~nim vlakom takoj privla~nej{a, predvsem pa bolj varna.
Sicer bi bila pa vo`nja nazaj proti Sloveniji po teh ozkih, pra{nih in blatnih
cestah, najmanj zelo ali preve~ nevarna
oziroma, smrtno nevarna. Kolesarskih
poti pa tukaj itak ni ali pa so zelo slabo
ozna~ene. V tem ~asu, ko pobirajo
polj{~ine, pa so te potke {e posebej
neuporabne. Na Hrva{kem na tej poti
nisva sre~ala niti enega kolesarja, tako
da sva bila prava »eksota«.
Seveda moram pa na koncu te najine
avanture napisati {e to, da sva skupaj
stara dobrih 140 let, kar pa tudi ni
zanemarljivo.
[ale{ka obdravska ali Jakobova
kolesarska tura, od Veleja do Veleja,
tako {tarta v Velenju in [o{tanju, ter po
Mozirju nadaljuje ob Dreti v Gornji Grad.
Nato naju ~aka prvi prelaz ^rnivec, kjer
naju na poti v Kamnik spremljajo
stra{ljivi prizori, ki so posledica zadnjih
poplav. Za Kamnikom, sledi [kofja loka,
potem pa preko Kladja in Cerknega, v
Mostu na So~i tudi prvi~ preno~iva. @e
tu se za~nejo pojavljati te`ave s
preno~i{~em. Vsi hotel~ki, hostli in
podobno, so zasedeni ali pa `e zaprti.
Predvsem pa so zasedene najcenej{e
postelje. Po sistemu »daj {to ima«, se
tudi tukaj zve~er dobro podlo`iva in tudi
prespiva.

preno~i{~e. Tudi v Italiji se sre~ujeva s
podobnimi te`avami kot v Sloveniji,
polni ali pa nekateri hoteli so `e zaprti in
poceni preno~i{~ ni nikjer na razpolago. Pa le za eno no~ in s kolesoma
seveda nisva za nikogar posebno zanimiva. A kljub temu pozno zve~er sita in
od`ejana zaspiva v toplih posteljah
najinega za~asnega gnezdeca.
Moj prijatelj Hanzi je zadovoljen `e zato,
ker vse kar naredi na tej turibje ok in
tako bo seveda do vrnitve v Velenje. Jaz
ga popolnoma razumem in verjamem,
da bo res tako, pa k temu dodajam {e,
da lepe in prijetne re~i vse prehitro
minejo in da res ni vsak dan torta.
Iz Tolmezza, ob reki Piave, so pred
nama `e pravi Dolomiti, ~aroben svet, ki
sva ga do`ivljala najprej z alpinizmom in
turnim smu~anjem, zdaj pa vedno bolj
tudi z gorskim kolesom. Do Inichena
vodijo nekako vsaj tri uporabne poti.
Midva se seveda odlo~iva za najkraj{o,
pa zato tudi najbolj strmo in zahtevno
pot. Najprej se morava povzpeti na
sedlo Sapadda in potem preko San
Stefana in Cadore, ter naslednjega

Zjutraj naju prijazen receptor v hotel~ku
ob najini poti, po obilnem zajtrku in
prijazni ceni, {e pospremi do izhoda in
nama poka`e pot naprej.
Potem se zapeljeva ~ez So~o do Kanala
in potem navzgor v Lig, kjer tudi zapustiva Slovenijo. Sledi Rezija in njeno
glavno sredi{~e ^ividale, ki le`i ob
samih, z grozdjem napolnjenih vinogradih, potem pa, pozno popoldan dose`eva Tolmezzo, kjer si zopet poi{~eva

Ob Dravi v Slovenji

Na izlivu Drave v Donavo

prelaza Kroci dose`eva Sexten in zatem
Inichen. kjer se najina tura v bistvu
sploh za~ne. Vmes pa se seveda dogaja
marsikaj. Najprej iz Tolmezza kmalu
naletiva na zaprto cesto in vpra{anje
kaj sedaj. Iz zagate naju re{i doma~i
kolesar na elektri~nem kolesu, ki naju
najprej potola`i, da ta zaprta cesta za
kolo ni ovira, potem pa naju nekaj ~asa
{e celo spremlja, da se ob obilici
kolesarskih in pe{poti, ne izgubiva. Ko
se pod Sapaddo poslovimo, nama pove,
da ima on ene {est »bajpasov« in da
zato tudi na elektri~nem kolesu ne sme
pretiravati.
V Inichenu oziroma San Candidu
najprej poi{~eva pravi izvir Drave, ki ga

17
Reporta`a s kolesarske ture

V prostem ~asu

ljudje oziroma {tevilni turisti, tukaj sploh
ne poznajo. Je pa res izvir Drave le
skromno zajetje pitne vode.
Se pa ta skromni poto~ek `e kmalu, ko
ga napolnijo {tevilni, podobni poto~ki,
razvije v energi~en hudournik in tako
nastane Drava, ki `e po nekaj kilometrih
zapusti Italijo, seveda kot prava
hudourni{ka reka, ki je v tem ~asu, kljub
kar dolgemu lepemu vremenu dero~a in
polna vode.
[e vedno je na najini poti veliko turistov
in z zasedenimi preno~i{~i, tako da v
popolni temi pripeljeva do Lienza, kjer
uspeva tretji~ preno~iti. Preno~i{~e v
hotelu v Lienzu nama pomaga poiskati
begunec iz Sirije, ki tukaj `e sedem
mesecev biva z dru`ino.
Nato sledi vo`nja po Avstriji do za~etka
Vrbskega jezera, kjer v zelo turisti~nem
kraju Velden `e ~etrti~ preno~iva. Cene
v Avstriji so res {e vedno zelo visoke in
zato komaj ~akava, da jo zapustiva.
Naslednji dan kon~no le dose`eva
Dravograd in preno~itev najdeva v
Radljah ob Dravi. Nov hostel, prijazno
osebje in seveda prijazne cene, pa
odli~na hrana, naju hrabrijo, da bo
naprej {e vse dobro. Predvsem pa naju
vzpodbuja in pomirja vremenska napoved. Vreme je dobro, super in zaenkrat
ne ka`e na kak{ne pomembne spremembe, ki bi nama lahko ote`ile ali celo
onemogo~ile nadaljevanje avanture.
V Ru{e naju naslednji dan pride
po~akat ali bolje iskat, prijatelj Andrej,
ki `ivi v prijetnem gnezdecu, z `eno
Alenko, v Limbu{u, pri Mariboru in to tik
ob Dravi. Alenka naju seveda obilno
nahrani, da potem {e la`je nadaljujeva
naporno kolesarjenje proti Ormo`u.
Med temi polji je na belih cestah vedno
nasprotni veter in to ne glede na to v
katero smer se pelje{. Preno~iva v
Vara`dinu na Hrva{kem, potem ko sva
tavala po Ormo{kih lagunah, kjer baje
`ivijo tudi vodni bivoli. Midva jih bova

ljajo `elezni{ko postajo, ki je zato
seveda zaprta in tudi za naju neuporabna. V bli`ini je bil hostel, ki je bil
poln ukrajinskih prebe`nikov, zato se
nisva mogla dogovoriti niti za tu{iranje,
kaj {ele za preno~evanje.Tako se
odlo~iva, da bova na vlak po~akala kar
na klopci pred `elezni{ko postajo.

Ob Dravi v Avstriji

o~itno morala poiskati drugi~, tokrat jih
pa nisva niti videla.
Naslednji dan preno~ujeva, po 150 prevo`enih ubijajo~ih ravninskih kilometrih, polnih navarnih »{leperjev«, v
Slatini, ki je bila v~asih Podravinska
Slatina. Seveda pa je postala tudi pravo
mesto. Naslednji dan sledi {e zelo dolga
pot do Osijeka in {e naprej do ali blizu
Erduta, kjer se Drava, kot mogo~na
reka, zlije v Donavo. Zanimivo, da tudi
tu, v okolici Osijeka, v bistvu nih~e ne
ve, kje to~no se Drava izliva v Donavo.
Sicer pa, zakaj bi to koga sploh
zanimalo. Je pa~ konec Drave tam
nekje naprej je itak Donava in Srbija. Na
sre~o imava tudi le malo te`av s
komarji, ki jih je tu baje ogromno, so pa v
tem ~asu, na sre~o, `e zelo razred~eni.
To sicer ni ~isto res, je pa res, da imajo,
ti redki komarji, veliko raj{i Hanzija, kot
pa mene. Ko si tako na hitro ogledava
ustje Drave, se morava {e vrniti nazaj v
Osijek, kjer je poleg ostalega tudi edina
mo`nost za preno~itev. Tu se pa najina
zgodba seveda {e zdale~ ne kon~a
oziroma zaklju~i.
V Osijeku na `elezni{ki postaji izveva,
da vlak v Zagreb, ki bi lahko odpeljal tudi
najini kolesi, odpelje {ele ob dveh
zjutraj naslednji dan. Ker se po isti poti
nazaj v Slovenijo nisva hotela voziti,
ostale mo`nosti so pa zelo neprijazne,
se odlo~iva za ta no~ni vlak do Zagreba.
Potem bova pa naprej za Slovenijo `e
na{la neko mo`nost. V Osijeku obnav-

V Zagrebu, ki ga dose`eva zjutraj, malo
po sedmi uri, pa ugotoviva, da so zveze,
vsaj z vlakom, za Slovenijo, slabe
oziroma jih sploh ni. Problem sta
predvsem najini kolesi in zato se zjutraj
na `elezni{ki postaji v Zagrebu oble~eva v preznojena kolesarska obla~ila
in se s kolesi odpraviva proti Velenju. Iz
Zagreba za~neva kolesariti v jutranjo
konico, ki je pa na sre~o bolj usmerjena
v prihod v Zagreb in zato la`je in hitreje
dose`eva Zapre{i} in Zabok, nato pa
mimo Kumrovca pripeljeva do Pod~etrtka. Po~utiva se, kot da sva `e
skoraj doma.
Od tu po kolesarski stezi, ki naju vodi v
[marje pri Jel{ah, pa naprej do Vojnika
in v Dobrno. Iz Dobrne kolesariva po
doma~ih terenih do Velenja, ki ga
dose`eva pozno popoldan, po devetih
dneh kolesarjenja.
Ja, spet ena uspe{no zaklju~ena
zgodba, pred nama pa se odpirajo `e
nove, predvsem kolesarske poti. Najbolj naju vabi Donava, ki izvira nekje v
Schvarzwaldu na »vrhu« Nem~ije in po
2850 km zaklju~i svoje pot v Romuniji,
kjer se z mogo~no delto izlije v ^rno
morje.
[e vedno pa naju ~aka tudi kolesarjenje
od vzhoda do zahoda Nepala, ki bo pa
najbr` ostal le nekoliko bole~ cilj, za
katerega mi bo zmanjkalo predvsem
~asa, ki po~asi postaja najin sovra`nik.
Evo in tako spet ugotavljava, da lepe
re~i ~isto prehitro minejo in res: »Ni
vsak dan torta«.
Iv~ Kotnik

18
Tradicionalna livarska konferenca IFC Portoro`

Dogodki

63. mednarodna
livarska konferenca
IFC, Portoro` 2023
Od 13. do 15. septembra 2023 je v
Portoro`u ponovno potekal osrednji
slovenski livarski dogodek IFC Portoro`
2023, organiziran s strani Dru{tva
livarjev Slovenije in Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani.
Mednarodno konferenco je spremljala
tudi livarska razstava, na kateri se je
predstavljalo skupaj 53 podjetij in
organizacij. Vseh udele`encev je bilo
kar 271 iz 16-ih evropskih dr`av. Moto
leto{nje konference je bil Proaktivna,
inovativna in fleksibilna livarna. Na
posvetu se je zvrstilo 33 predavanj v
dveh sekcijah, @elezove litine, livarske
tehnike in tehnologije ter Ne`elezne
zlitine. Vklju~enih je bilo 5 postrskih
predstavitev ter kot posebna sekcija
tudi predstavitve dela magistrskih in
doktorskih {tudentov ter mladih raziskovalcev. Le tem devetim {tudentom in
raziskovalcem je v spodbudo za
odlo~anje za livarski poklic, fundacija
Albertus s sredstvi omogo~ila brez-

Pozdravni nagovor ob otvoritvi posvetovanja. Z leve proti desni: mag. Mirjam Jan Bla`i~, prof. dr.
Primo` Mrvar, prof. dr. Rebeka Rudolf.

pla~no sodelovanje in udele`bo na
konferenci.
Na predve~er konference so se udele`enci sre~ali na pozdravno-spoznavni
prireditvi v Piranu, kot je to `e tradicija.
Pozdravni nagovor je imel predstavnik
Ob~ine Piran, pod`upan Christian
Poletti. Prvi ve~er poteka konference je

Udele`enci posvetovanja na plenarnem predavanju.

bil livarski ve~er, kjer so se vsi
udele`enci ob dobri hrani, glasbi in
predvsem dobri livarski dru`bi dru`ili in
poglabljali prijateljske, poslovne ter
strokovne vezi, kar je tudi eden glavnih
namenov livarskega posveta v
Portoro`u.
Mitja Petri~

Predstavnik fundacije Albertus, dr. Carsten Cuhlgatz z mladimi doktorandi
in raziskovalci.

19
IMT & NTF-OMM & GZS
Posvet v okviru 28. Mednarodne konference o materialih in tehnologijah

Dogodki

Materiale potrebujemo – ali jih bomo
izdelovali mi, ali kdo
drug
»Industrija proizvodnje materialov je
trenutno v najve~ji stiski in se soo~a z
zaskrbljujo~im padanjem naro~il.
Potrebujemo konkretne in ciljane
ukrepe dr`ave. Dr`ava, ki ne bo imela
zadostnih virov strate{kih materialov,
jih bo prisiljena uva`ati, zato mora s
svojimi materiali upravljati pametno ter
spodbujati vlaganja v raziskave in
razvoj alternativnih materialov in
tehnologij«, je jasno povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal,
ki se je udele`ila letnega sre~anja SRIP
MATPRO (Strate{ko razvojno-inovacijsko partnerstvo Materiali kot kon~ni
produkti) v Portoro`u, 12. oktobra 2023,
ki je potekal v okviru 28. Mednarodne
konference o materialih in tehnologijah.
Kovinski in multikomponentni materiali
so klju~ne surovine za {tevilne industrije, kot so avtomobilska, gradbena,
elektronska, energetska, letalska in
druge industrije. »Pomanjkanje teh
materialov lahko omeji proizvodnjo in
vpliva na odvisnost od proizvodnje iz

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS

Marko Drobni~, predsednik sveta SRIP MATPRO in predsednik uprave Taluma

tretjih dr`av, ki te materiale proizvajajo
z bistveno vi{jim oglji~nim odtisom«, je
poudaril predsednik sveta SRIP
MATPRO in hkrati predsednik uprave
Taluma Marko Drobni~.
S tem, ko so v Talumu ukinili proizvodnjo
primarnega aluminija in ga morajo
uva`ati iz Azije, se jim je oglji~ni odtis
proizvodnje podvojil, je {e povedal. Aluminij je nepogre{ljiva sestavina vetrnih
turbin, son~nih panelov, hidroelektrarn,
baterij, elektri~nih vozil, sistemov za
prenos elektrike, sistemov za energetsko u~inkovitost stavb itd. Samo za
proizvodnjo ~istih tehnologij se bo
povpra{evanje aluminija po napovedih
pove~al s 14 milj. ton v letu 2020 na 21
milj ton do leta 2050. Poleg neto ni~elnih
tehnologij se aluminij mno`i~no uporablja za embala`o v `ivilski, farmacevtski industrija, uporablja se tudi v
voja{kih, komunikacijskih, digitalnih in
vesoljskih tehnologijah.
Na posvetu je sodeloval tudi Anders
Wijkman {vedski znanstvenik, mnenjski
voditelj in avtor, ki se ukvarja predvsem
z vpra{anjem zadostnosti in recikliranja
naravnih virov. Povedal je, da naravni
viri niso nekaj samoumevnega in niso

neskon~ni. »Trenutno se ukvarjamo z
zmanj{evanjem fosilnih virov, ampak v
bodo~e bomo morali fokus preusmeriti
tudi na manj{o uporabo in recikla`o
strate{kih surovin. Dr`avam v razvoju,
ki bodo v prihodnje najve~ tro{ile
naravne vire moramo pomagati, da se
bodo razvijale na bolj trajnosten na~in,«
je izpostavil Wijkman, ki vidi re{itev v
elektrifikaciji, ki ne bo temeljila na
fosilnih gorivih, v tehnolo{ki transformaciji in recikla`i surovin.
Evropski poslanec Franc Bogovi~ je bil
poro~evalec za odbor za regionalni
razvoj in kohezijo pri EP za pripravo
mnenja o uredbi o kriti~nih surovinah, ki
jo je Evropska komisija predlagala
marca letos. »V lu~i zmanj{anja strate{ke odvisnosti EU je potrebno zagotoviti zanesljivo, trajnostno in cenovno
dostopno oskrbo s kriti~nimi surovinami«, pravi Bogovi~. Izpostavil je
pozornost, ki bi jo morala EU nameniti
dr`avam kandidatkam in sosednjim
dr`avam, ki so bogate s strate{kimi
surovinami. »Brez dostopa do teh
surovin, digitalni in tehni~ni prehod ne
bo deloval. Brez baterij ne bo e-mobilnosti in brez litija ne bo baterij«, je
sklenil Bogovi~.

20
IMT & NTF-OMM & GZS
Posvet v okviru 28. Mednarodne konference o materialih in tehnologijah

Dogodki

»Ob izrednem porastu zahtev po
aluminiju in jeklu je nujna ohranitev
obstoje~e proizvodnje teh kovin v Evropi in v Sloveniji«, je prepri~an prof. dr.
Jo`ef Medved z Naravoslovnotehni{ke
fakultete Univerze v Ljubljani.
Metalur{ka in kovinsko predelovalna
podjetja imajo v Sloveniji pomembno
vlogo, saj ustvarijo 25 % BDP. »Metalurgija ni onesna`evalec in velik porabnik energije, ampak velika prilo`nost za
razvoj in napredek«, je {e dodal Medved. Prilo`nost vidi tudi v recikliranju
aluminija, ki ga je mogo~e reciklirati
»neskon~no velikokrat«, ne da bi pri
tem izgubili svoje lastnosti, kar prispeva
k bolj u~inkovitemu upravljanju z viri.
Pove~ujejo se tudi potrebe po jeklu,
zato Medved predlaga, da se dolo~ijo
merila za nizkooglji~no jeklo in aluminij
in da se tudi jeklo doda na seznam
strate{kih kovin.
Prof. dr. Andrej Kr`an iz Kemijskega
in{tituta je izpostavil, da materiale potrebujemo, vpra{anje je le, kdo jih bo
delal, mi ali kdo drug. Je pa vpra{anje,
ali res potrebujemo toliko materialov?
@ivimo namre~ razsipno in potrebno bo
zmanj{ati rabo tako materialov, surovin
kot vseh naravnih virov nasploh.
Z njim se je strinjal tudi prof. dr. Bojan
Podgornik z In{tituta za kovinske materiale in tehnologije in dodaja: »Zeleni
prehod in brezoglji~na dru`ba sta
nujna, vendar ne za vsako ceno. Pristopati je potrebno premi{ljeno in na
podlagi znanstveno podprtih raziskav.
Ve~ji poudarek moramo dati na recikliranje ter izrabo sekundarnih surovin«. Na primeru son~nih panelov,
avtomobilov in vetrnih turbin je na{tel
prednosti, ki jih lahko doprinesejo strate{ki materiali, kot na primer zmanj{anje porabe energije, ve~ja trdnost in

Prof. dr. Jo`ef Medved, OMM, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani

manj{a potrebna koli~ina materiala,
ni`je trenje in ni`ja izguba energije,
ve~ja odpornost, ve~ja reciklabilnost in
manj{a poraba energije ter ni`ji oglji~ni
odtis.
Predsednik sveta SRIP MATPRO Drobni~ je posvet zaklju~il s petimi zavezami.
Da bi v naslednjem razpisnem obdobju
podjetja vklju~ena v SRIP {e dodatno
pove~ala dodano vrednost. Da bi
pritegnili v panogo ~im ve~ mladih. Da
bi pove~ali vlaganja v raziskave in
razvoj, tako dr`ava kot podjetja sama.
Da bi odlo~evalci razumeli, da je predelava materialov klju~na za zeleni
prehod. In da bi industriji zagotovili
predvidljivo poslovno okolje brez dodatnih bremen.
Na okrogli mizi o materialih kot strate{ki
konkuren~ni prednosti so govorili dr.
Jernej [tromajer, sekretar v kabinetu
ministra na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in {port, dr. Slobodan
[e{um, generalni direktor Direktorata

za gospodarsko in javno diplomacijo na
Ministrstvu za zunanje in evropske
zadeve, dr. Toma` Boh, v.d. generalnega direktorja Direktorata za znanost
in inovacije na Ministrstvu za visoko
{olstvo, znanost in inovacije ter Gorazd
Jenko z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, kjer se ukvarja s koordinacijo strategij pametne specializacije.
Sli{ali smo, da je slovenska industrija
materialov veliko bolj zelena in trajnostna kot tista na vzhodni polobli
sveta. Da so podjetja, ki sodelujejo v
SRIP MATPRO od leta 2014 do lani
pove~ala dodano vrednost za 63 %, kar
uvr{~a ta SRIP med najbolj uspe{ne.
Pogosto pa so govorniki izpostavili
kadre, ki jih je v Sloveniji premalo, da bi
lahko izkoristili izzive in prednosti, ki jih
prina{a zeleni prehod.
Tja{a Polc in Sebastjan [ik
Gospodarska zbornica Slovenije,
SRIP MATPRO

21
Tradicionalni posvet o procesni metalurgiji jekla

Dogodki

21. posvet o
procesni metalurgiji
jekla
Tradicionalni 21. posvet o procesni
metalurgiji jekla je potekal 23. novembra 2023 v organizaciji in prostorih
Oddelka za materiale in metalurgijo in v
so organizaciji In{tituta za kovinske
materiale in tehnologije. Udele`ilo se ga
je 27 udele`encev iz industrije in
raziskovalnih ustanov. Sponzor posveta
je bil [tore Steel d.o.o. in uvodnem delu
je udele`ence nagovoril Metod Marolt,
direktor Jeklarne. Prof. dr. Jakob Lamut
je otvoril posvet in poudaril pomen
metalur{ke industrije in industrije
pomo`nih materialov. Za tem smo prisluhnili sedmim strokovnim predavanjem s podro~ja: `linder, energetske
bilance in zmanj{anje porabe energije,
prihodnosti jeklarstva v lu~i zmanj{anja
izpustov CO2, razvoja specialnih jekel,
modeliranja litja in razvoja tehnolo{kih
procesov.
Bogata diskusija med predavanji in {e
posebej v okviru okrogle mize »Jeklarska industrija prihodnosti« je pokazala
pomen jeklarske industrije za Slovenijo
in {ir{e. Dejstvo je, da smo na podro~ju
prehoda v brezoglji~no dru`bo `e
marsikaj dosegli, ~aka nas {e mnogo
izzivov, na vseh podro~jih pa ne bo
mogo~e popolnoma uresni~iti ciljev
brez ustreznih ukrepov dr`avnih
institucij. Potrebno je narediti analizo
stanja in `e dose`enih mejnikov. Udele`enci posveta pozdravljajo delovanje
Strate{kega sveta za metalurgijo in
predlagajo intenziviranje delovanja pri
komuniciranju z dr`avnimi dele`niki in
promociji stroke.
Jo`ef Medved

22
NTF – Oddelek za materiale in metalurgijo

Novice
Diplomanti, magistranti in doktorandi
Oddelka za materiale
in metalurgijo
Na Oddelku za materiale in metalurgijo
je v letu 2023 diplomiralo 8 diplomantov
visoko{olskega {tudijskega programa
Metalur{ke tehnologije, 9 diplomantov
univerzitetnega {tudijskega programa
In`enirstvo materialov, 27 magistrantov
drugostopenjskega {tudijskega programa Metalurgija in materiali, na
doktorskem {tudijskem programu Znanost in in`enirstvo materialov pa sta
doktorirala dva doktoranda.
Diplomant · Mentor/Somentor · Naslov
Visoko{olski {tudijski program Metalur{ke tehnologije
Logar Miha · prof. dr. Milan Bizjak ·
Nastanek po{kodb pri hladnem preoblikovanju jeklene plo~evine
Blagojevi} Mladen · doc. dr. David
Bomba~, prof. dr. Peter Fajfar · Vpliv
orientacije vzor~enja na krivulje te~enja nerjavnega jekla AISI 316L
Herceg Luka · prof. dr. Ale{ Nagode,
Matej Poro~nik · Vpliv razli~nih toplotnih obdelav na mehanske lastnosti
jekla SIQUAL 7765
Ro`manec Maj · prof. dr. Borut Kosec
· Emisijski kuponi in proizvodne metalur{ke tehnologije

livarskih procesov za gravitacijsko
kokilno litje zlitine OTV1B
Brlogar Matja` · doc. dr. Mitja Petri~ ·
Vpliv izhodne mikrostrukture zlitine
AlSi10Mg na mehanske lastnosti po
toplotni obdelavi
Univerzitetni {tudijski program In`enirstvo materialov
Grobi{a Bla` · prof. dr. Milan Bizjak ·
Zaznavanje mikrostrukturnih sprememb med toplotno obdelavo hitro
strjene zlitine Al-Ti-V-Fe z meritvijo elektri~ne upornosti
Kocijan~i~ Sta{ · doc. dr. Mitja Petri~ ·
Dilatometrijska analiza in elektri~na
upornost sivih litin med strjevanjem
Nussdorfer Domen · prof. dr. Jo`ef
Medved · Vpliv specifi~ne povr{ine
sekundarnih surovin zlitine EN AW 5182
na kakovosti taline
Modrijan O`bej · prof. dr. Goran Kugler
· Modeliranje rekristalizacije z upo{tevanjem vpliva precipitacije in upora
atomov topljenca na mobilnost velikokotnih mej
Bohak Tilen · prof. dr. Peter Fajfar ·
Vpliv toplotne obdelave na mehanske
lastnosti in mikrostrukturo zlitine EN
AW-7075
Jan`i~ Alja` · prof. dr. Peter Fajfar, dr.
Jakob Kraner · Vpliv deformacije na
anizotropijo plo~evine aluminijeve zlitine EN AW-5754
Miladinovska Julija · prof. dr. Ale{
Nagode · Vpliv jeklenih vlaken v kompozitnem tornem materialu

Peri~ Sandra · prof. dr. Borut Kosec,
prof. dr. Goran Kugler · Zgorevalna
toplota in kakovost izbranih lesnih pelet

Djuri} Leon · prof. dr. Jo`ef Medved
Matic Navotnik · Na~rtovanje in analiza toplotnih razmer hranilnika elektri~ne energije

Bozovi~ar Leonard · doc. dr. David
Bomba~, Jan Foder · Vpliv debeline na
mikrostrukturo in mehanske lastnosti
debele plo~evine konstrukcijskega
jekla S355J2

To{ Urh · doc. dr. Bla` Karpe dr. Toma`
Tom{e · Optimizacija parametrov sintranja in karakterizacija vzorcev pripravljenih iz mikrokristalini~nih prahov
tipa Nd-Fe-B

Ir{i~ Jo{t · prof. dr. Primo` Mrvar, asist.
dr. Sebastjan Kastelic · Izra~un

Magistrski {tudijski program Metalurgija in materiali

Lazarevi} Jelena · prof. dr. Jo`ef Medved, doc. dr. Jaka Burja · Termodinami~na in kineti~na optimizacija
legiranja `vepla
Rem{kar Samo · prof. dr. Peter Fajfar,
doc. dr. Mitja Petri~ · Vpliv mikrostrukture zlitine CuSn20 na zvok glasbenih
vilic
Kova~ Sandro · doc. dr. Matja` Knap,
mag. Milan Klinar · Vpliv usmerjevalcev toka v vmesni ponovci na vsebnost nekovinskih vklju~kov
Sedej Kaja · prof. dr. Milan Bizjak ·
Vpliv toplotne obdelave na magnetne
lastnosti statorskih paketov iz gotove
elektroplo~evine
Praznik Mitja · prof. dr. Jo`ef Medved,
doc. dr. Jaka Burja · Vpliv reakcij med
`lindro in jeklom z visokim `veplom na
napake pri litju v ingot
Sedej Sara · prof. dr. Milan Bizjak dr.
Ana Drmota Petri~ · Stabilnost fizikalnih in mehanskih lastnosti brizganih
NdFeB plastomagnetov
[umandl Patrik · prof. dr. Milan Bizjak
dr. Alja` Drnov{ek · Karakterizacija
obrabe trdih prevlek TiAlN pri povi{ani
temperaturi
Gnamu{ Max · prof. dr. Ale{ Nagode ·
Vpliv frekvence pri indukcijskem kaljenju jekla OTV1B na globino zakaljene
plasti
Filipi~ Filip · doc. dr. Matja` Knap, doc.
dr. Jaka Burja · Uporaba `lindre z nizko
bazi~nostjo za ohranjanje visoke vsebnosti `vepla v jekleni talini 46MnVS5
Arzen{ek Matija · doc. dr. David Bomba~, dr. Peter Cvahte · Simulacija
toplotne obdelave v sklopu iztiskavanja
aluminijeve zlitine v vro~em
Mlinar Timotej · prof. dr. Peter Fajfar,
dr. Peter Cvahte · Vpliv hitrosti deformacije na dol`ino stiskalni{kega
ostanka med iztiskavanjem aluminijeve
zlitine EN AW-6082

23
NTF – Oddelek za materiale in metalurgijo

Novice
Oper~kal Neja · doc. dr. Bla` Karpe ·
Optimizacija sferoidizacijskega `arjenja
jekla 50Mn7

[egel Gregor · prof. dr. Jo`ef Medved
· Karakterizacija nekovinskih vklju~kov
v zlitinah Pb-Ca-Sn

Pav{i~ Alja` · prof. dr. Maja Von~ina,
doc. dr. Mitja Petri~ · Napovedovanje
kakovosti udrobnilnih sredstev tipa
Al-Ti-B z meritvami elektri~ne upornosti

@erjav Jereb Bla` · prof. dr. Peter
Fajfar, dr. Barbara [etina Bati~ ·
Arheometalur{ka karakterizacija ~elade iz pozne `elezne dobe

Toma`i~ Tanja · doc. dr. David Bomba~, Jure Jamer · Vpliv tehnolo{ke poti
preoblikovanja na mehanske lastnosti
jekel za turbinske lopatice

Zgonc Dejan · prof. dr. Borut Kosec,
Robert Robi~ · Optimiranje pogojev
topilnega `arjenja debele plo~evine iz
jekla 17–4 PH.

Tr{ar Ajda · prof. dr. Ale{ Nagode ·
Utrjevanje in korozijske lastnosti zlitine
EN AW-2011 v razli~nih stanjih
Bo`ank Jure · prof. dr. Jo`ef Medved,
doc. dr. Tilen Bala{ko, dr. Bla` [uler ·
Razvoj nekovinskih vklju~kov pri izdelavi jekla PK346
Einfalt Lara · prof. dr. Jo`ef Medved ·
Analiza homogenizacije kompozita
Al-Mg2Si z meritvijo elektri~ne upornosti in DSC
Flor Ma{a · prof. dr. Peter Fajfar · Vpliv
procesnih parametrov na mehanske
lastnosti zlitine EN AW-3003

Lovri} Tea · prof. dr. Ale{ Nagode ·
Vpliv toplotne obdelave na dele` zaostalega avstenita v indukcijsko kaljenih jeklih
Mrvar Jakob · doc. dr. Mitja Petri~ ·
Celovito obvladovanje precizijskega
litja z uporabo trajnih vlo`kov
Koblar Ana · doc. dr. Bla` Karpe, prof.
dr. Ingrid Milo{ev · Vpliv organskega
inhibitorja in pH na korozijo bakrovih
zlitin
^urila Sven · prof. dr. Ale{ Nagode,
Martin Petri~, prof. dr. Milan Bizjak ·

Vpliv razli~nih matic na lastnosti kompozitnega tornega materiala
[uc An`e · doc. dr. Mitja Petri~, doc.
dr. Tilen Bala{ko · U~inek dodatka
cepiva bogatega s cerijem na razvoj
mikrostrukture centrifugalno ulitega
nadevtektoidnega hitroreznega jekla
Ljuti~ Benjamin · prof. dr. Primo` Mrvar
doc. dr. Mitja Petri~ · Izdelava in karakterizacija tanke plasti med titanom in
zlatom
Doktorski · {tudijski · program ·
Znanost in in`enirstvo materialov
Kern Katarina · prof. dr. Milan Bizjak,
doc. dr. Bla` Karpe · Vpliv parametrov
anodizacije na lastnosti oksidnih
prevlek na aluminiju in aluminijevih
superplasti~nih zlitinah
Zorc Matija · prof. dr. Ale{ Nagode ·
Razvoj in karakterizacija `elezovih in
manganovih zlitin za spajkanje nelegiranih in malolegiranih jekel

24
Napovednik

Sre~anje Kluba alumnov OMM NTF UL bo na praznik stanovske zavetnice sv. Barbare, v ponedeljek, 4. decembra
2023, ob 12.00 uri, v predavalnici P-5 na A{ker~evi 12 v Ljubljani.
Program sre~anja:
1. Poro~ilo o delovanju Kluba ALUMNI OMM
2. Na~rt dela za naslednje leto
3. Strokovno predavanje:
Andrej Gradi{nik, direktor skupine VERTIS d.o.o.: »Na vrhu sveta«.
4. Diskusija
5. Pogostitev in dru`enje.
VLJUDNO VABLJENI!

Vse podatke o Klubu ALUMNOV OMM NTF UL najdete
na internetni strani:
http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni
Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni
strani kluba.
ISSN 2591-1392

Izdajatelj: Klub ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana
Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr.
Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef
Medved
Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar