4300 iztislcov
Št. 6.
V Gradcu, 16. marca 1911.
60. Letnik.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List zei gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.
List velja na leto 1 krone.	Udje drnžbe prispevajo na leto 8 krone.	Udje dobd list zastonj.
Vsebina: Avstrijska industrija in njen razvoj. — Živinski sejmi in kuga slinavka. — Kaj je vzrok, da ne prinaša gnojenje travnikov dobička, kakoršnega pričakujemo. Rdeča detelja. — Krmilo za svinje „Z“. — O gnojenju travnikom. — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Kuga v gobcu in na parkljih (slinavka, volčiča). — Iz podružnic. — Vposlano. — Uradno. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
Avstrijska industrija in njen razvoj.
(Opazke neagrarca.)
Nepriljubljenejši izgovor industrije za njeno kmetijstvu nasprotno stališče v najvažnejših pra-šanjih je bilo naziranje, zastopano od modernih nacijonalnih ekonomov, da industrija in kmetij “tvo v nobeni državi ne moreta mirno obstajati skupaj, to je: v gospodarskem oziru je vsaka država lahko ali le izrečno industrijska ali samo kmetijska. Vsak razvoj in razvitek industrije gre lahko le na škodo kmetijstva, narobe pa se v državi, ki je samo ali vsaj pretežno kmetijska, industrija ne more nikdar prav razviti. To mnenje se je v industrijskih, pa tudi drugih krogih tako zelo vkoreninilo, da so od leta 1873 sem zelo počasni razvoj avstrijske industrije opravičevali s tem, da je Avstrija še preveč agrarna država. Ta prazna vera o „industrijski ali agrarni državi" je seveda močno vplivala na zahteve industrije, ki jih je za svoj nemoteni razvoj stavila državi: zahtevala je, naj se odpro carinske meje za vse kmetijske pridelke, a zapro za industrijske izdelke.
Agrarci so proti vsemu temu zaman po-vdarjali, da je krepko razvito kmetijstvo nele najboljši in najtrdnejši predpogoj za gospodarski razvoj kake države, ampak tudi najnaravnejši temelj za razvoj vsake industrije. Glavno načelo: Najprej kmet, potem obrt, nato trgovina, potem delavci in uradniki in nazadnje šele industrija, ki je tako važno za pravilni razvoj posameznih gospodarskih obratov, se je kratkomalo prezrlo ali pa z ozirom na izvoz industrijskih izdelkov postavilo naravnost na glavo, tako da se je smatrala industrija za temelj in podlago razvoja in da so postali vsi drugi gospodarski činitelji od nje odvisni. Danes se torej to pravilo glasi: „Najprej industrija, nato delavci in uradniki, ker industrija brez njih ničesar ne opravi, potem trgovina, ker brez nje bi industriji prišla prodaja izdelkov predrago, obrt pa poleg industrije ni več upravičena in tudi kmet je nepotreben, ker se živila za delavce in uradnike dobe lahko ceneje iz inozemstva".
Vse to se čuje tako pametno in je za onega, ki v gospodarskih stvareh ni poučen, naravnost samoumevno. Saj je razvoj industrijskega izdelovanja po mnogih deželah tako velikanski, v vseh pa tako zelo napredujoč, da se industrija res zdi nekak izvor vsega gospodarstva. K temu še pride, da ima industrija po mnogih krajih res to nalogo in ta pomen. Kakor hitro se naseli v kakem kraju industrija, postane iz neznatnega kraja kmalu velik kraj, trg ali celo mesto.
Da pa vse to industriji še dolgo ne daje pravice, da bi se smatrala kot početek in izvor vsega gospodarstva kake države, da je tako sklepanje napačno, o tem se kmalu vsak prepriča, če si z zgodovinskega stališča predoči gospodarski razvoj katerekoli države. Celo v najnovejši državi, kakor z ozirom na evropske Ameriko še vedno lahko imenujemo, ni nastala najprej industrija. Ne, ona je bila šele zaključek velikanskega kmetijskega obratovanja, zdrave obrti in razsežne trgovine. Kakor so bile vse te prejšnje stopnje razvoja
dobre in zdrave, tako lepo se je tam razvijala tudi industrija. Z mnogo večjo upravičenostjo, naravnost sigurnostjo se zato lahko tudi reče: v tistem trenutku, ko bo prišel v Ameriki obstoj kmetijstva, obrti in trgovine v nevarnost, ko bo oškodovan ali ko bo katera teh panog samo za silo životarila, v tem trenutku bo tudi za ameriško industrijo prišel čas hitrega nazadovanja.
Z ozirom na vse to, kar smo doslej povedali, je pred nedavnim izdana knjižica „Težkoče industrijeln e produkcije v Avstriji", ki jo je izdal tajnik „Zveze nemških industri-jalcev", dr. Friedrich Herzl, zato tako zelo zanimiva, ker posredno odreka upravičenost staremu geslu „industrijska ali agrarna država", to pa s tem, ker navaja popolnoma druge ovire za industrijski razvoj; na drugi strani pa daje potrdilo vsemu zgoraj od nas povedanemu, dasi pride pisatelj do drugih rezultatov.
Kot glavno oviro za razvoj avstrijske industrije navaja dr. Herzl pred vsem neverjetno zaostalost prometnih naprav v Avstriji. Avstrija zaostaja s številom dvoprožnih železnic, lokomotiv, osebnih in tovornih vagonov na 100 km obratne dolžine za vsemi drugimi evropskimi državami. Dočim je — nadalje — v letu 1907 na Nemškem bilo 49.838 pošt s 514.251 nastav-ljenci, je imela Avstrija v istem času 9425 pošt s 66.844 nastavljenci. Telefonov je imela Nemčija okroglo 800.000, Avstrija le 70.000. Samo glavno mesto Berlin ima več telefonskih zvez ko vsa Avstrija skupaj.
Med nadaljnjimi vzroki, da zaostaja naša industrija, navaja dr. Herzl pomanjkanje vodnih cest in surovin, neugodno geografsko razdeljenost tržišč, mali in nedostatni razvoj mest, razcepljenost konzuraa, pretežno naturalno gospodarstvo, malo denarno in kupno moč avstrijskega trga, mali prirastek pre-bivavstva in veliko izseljevanje, omejenost oddajnega kroga, slab razvitek trgovine, obdačenost akcijskih družb, davčna in socijalnopolitična bremena in v primeri z Nemčijo neprimerno visokost investicijskih stroškov v Avstr ij i.
Tukaj vidimo celo vrsto dejstev in prikazni, ki bi naj bile neposredni vzrok, da se avstrijska industrija ne more tako razviti, kakor se po drugih deželah. A med vsemi temi vzroki ni naveden niti eden, ki bi še dalje dajal upravičenost nasprotju (dozdevnemu!) med indu-strijelno in agrarno državo. S tem imamo dokaz, da je naša trditev, da je s to knjižico ta stara zmota odpravljena, popolnoma resnična in in upravičena. Razen, če se postavimo na stališče, da so vse te pomanjkljivosti od prometnih naprav in telefonskih zvez pa do slabega razvoja trgovine in visoke obdačenosti industrijskih naprav samo naravna posledica dejstva, da je Avstrija res še vse premalo industrijska in agrarna država.
Ta misel je sicer nespametna in nesmiselna, vendar moramo upoštevati tudi to možnost, deloma zato, ker je vera, da so agrarci vsega zla krivi, baš v industrijskih krogih zelo razširjena,
deloma pa zato, ker je pisatelj v tej knjižici izrekel upanje, da vlada ne bo opustila edine poti, po kateri se industriji lahko pomaga. To pomoč pa vidi dr. Herzl samo v zvišani varstveni carini in v razširjenem trgu, torej v izvozu. Da bi se ta zadnja želja lahko izpolnila tudi na stroške agrarne varstvene carine, tega dr. Herzl sicer izrečno ne trdi, vendar pa to dovolj jasno namigne.
Iz tega razloga hočemo tukaj obravnavati prašanje, ali bi imela omejitev (ali celo odprava) kmetijskih obratov za posledico povzdigo industrije in ali bi v tem slučaju vse ono, kar navaja dr. Herzl kot ovire kmetijstva, odpadlo.
Zastarelost naših prometnih naprav, pomanjkanje dvoprožnih železnic in dovoljnega števila lokomotiv in vagonov, vse to je poleg drugih stvari, ki jih navaja dr. Herzl, velika ovira in zapreka za razvoj naše industrije. Popolnoma napačna pa je trditev, da je vse to zakrivilo počasni razvoj naše industrije. Vzrok za to je edinole v pomanjkljivi denarni moči avstrijskega trga. Tukaj je jedro vsega prašanja in dr. Herzl ima popolnoma prav, ko pravi na 51. strani svoje knjižice: „Kjer pa je potreba premala, tam niti najizdatnejše carinsko varstvo ne more nič pomoči." Potreba za industrijske izdelke v Avstriji je premala, to je edini resnični vzrok za mnoge prikazni, v katerih naša Avstrija zaostaja v primeri z ostalimi državami. Ko pa postajajo potrebe prebivavstva večje, pridejo same po sebi tudi dvoprožne železnice, pomnoži se število lokomotiv in vagonov, vodnih cest, razširijo se mesta, poveča se število prebivavcev, obseg trgovine z industrijskimi izdelki se razširi in vsled tega preneha od pisatelja navedena razcepljenost kon-zuma, naturalno gospodarstvo in nazadnje seveda tudi vsega obžalovanja vredno izseljevanje. Le tedaj nam ne bo več treba, samo da vsaj deloma ugodimo najvažnejšim strategičnim in gospodarskim zahtevam, kupovati, vzdrževati in staviti železnic, ki imajo leto za letom deficit in s tem seveda zvišujejo davčna bremena prebivavstva in industrije. Če se zvišajo potrebe, potem bodo te železnice imele dobičke in potem se bodo lahko stavile in celo morale zgraditi nove proge, na katere si danes niti ne upamo misliti, ker bi zanje morali od prebivavstva zahtevati samo nove žrtve.
In industrija? Kako lepo sliko živahnega razvoja in ugodnega prospevanja bo kazala potem, ko se bodo zvišale domače potrebe, ko se bo povečala kupna moč, ko se bode razmahnilo stavljenje, ker se bodo vodne ceste in železnice s p 1 a č e v a 1 e. Ali se ne bodo vsled tega tudi močno razvila mesta, tako da se bo sedaj neugodna geografična razdelitev trga za oddajo popravila? Na vsa ta prašanja lahko odgovorimo, da se bo!
In kdo bi si upal nasproti vsemu temu trditi, da bi se z veliko škodo kmetijskih obratov — zaželjeno otvoritvijo mej za kmetijske izdelke! — potrebe domačega konzuma lahko zvišale! Kdo hoče nasproti temu reči, da se bo zvišala potreba po industrijskih izdelkih, če bo kmet, ta prvi in temeljni člen v dolgi vrsti gospodarskega obratovanja, videl, da mu njegovi davki sicer ostanejo
enako visoki ali se celo višajo, (ločim postaja vrednost (cena) njegovih pridelkov vedno manjša?! Komu naj verujemo, da se bo kupna moč vsega prebivavstva povzdignila, če bo zemlja, če bo domača agrarna posest izgubila vso vrednost?
Kdor bi hotel trditi kaj takega, ta bi pred vsem moral tajiti ozko zvezo vseh gospodarskih obratov (in njih medsebojno odvisnost!) v kakem gospodarskem okrožju. Ta človek bi moral dokazati, da so stanovi samo drug drugemu napoti, dokazati bi moral, da se povzdigne rentabiliteta kake gospodarske panoge tem bolj, čim bolj pri kateri drugi pade; dokazati bi moral, da je vse-povsodi tam, kjer industrija cvete, moralo prej propasti kmetijstvo; spraviti bi moral s sveta dejstvo, da se je v Nemčiji začel ves lepi in veseli gospodarski in industrijski razvoj šele z onim časom, ko je Nemčija zaprla svoje meje za uvoz agrarnih pridelkov.
Še eno stvar moram omeniti, to je prašanje izvoza. Ali industrija res veruje, da zadošča otvoritev mej za agrarne pridelke, da bi se ji ustvaril izvoz, ali res misli, da ji ne bo treba računati s prodajo na domačem trgu ? Če bi se to res zgodilo, potem moramo reči, da bi bila industrija postavljena na zelo slabo in pregibno pbdlago. Saj bi bilo samo treba, da bi se v deželi, kamor bi industrija izvažala, gospodarske razmere samo malo spremenile, pa bi bil takoj ves izvoz ustavljen, tisoči bi bili brez dela in vse to bi škodovalo samo deželi, v kateri je industrija doma. Naj opozorima samo na industrijo z roževino bisernic in na slabe posledice, ki jih je imela, ko je propadla. Izkušen industrijalec, ki je kedaj študiral uvoz kake tuje dežele in svoje, ne more in ne bo na zgornje prašanje nikdar odgovoril z „da“. Kajti vse dežele, ki imajo ugoden, domačo deželo bogateč izvoz, tega izvoza niso nikdar dosegle s tem, da so odprle svoje meje za uvoz kmetijskih pridelkov, tudi si niso tega inozemskega trga osvojile s tem, da so prodajale ceneje ko njih tekmeci, ampak to so vedno — in celo vkljub visoki carini! — dosegle edinole tedaj, kadar je industrija lahko postavila na trg res samo izborno in dobro blago. Izborna kakovost industrijskih pridelkov pa se ne doseže s samo voljo ali z otvoritvijo carinskih mej. Izborne izdelke (kakovostne) lahko daje samo ona industrija — to trdi dr. Herzl v svoji knjižici izrečno —, ki ima že doma tako denarne kupce, da lahko kupujejo najbolj ugodno, to je, ne najcenejših izdelkov, ampak najboljše, ki so seveda nekoliko dražji. Poglejmo si le Anglijo, Francosko, Ameriko in Nemčijo. Vse te dežele so s svojimi industrijskimi izdelki lahko šele tedaj šle na svetovni trg, ko je bil domači trg že dovolj močan.
Dežela pa, v kateri mora industrija porabiti vse svoje sile samo za to, da izdeluje samo ceno blago, da lahko prodaja in ki mora prepustiti vse izdelovanje kvalitetnega blaga le inozemstvu, taka dežela — to potrjuje tudi dr. Herzl — ne bo vkljub še tako velikemu številu železnic, vodnih cest in še tako odprtih mej za agrarne pridelke imela nikdar velikega in hvaležnega industrijskega izvoza.
Zato se morajo meje vsem zapreti, da se lahko posamezne gospodarske panoge samostojno razvijejo, da lahko kmetijstvo gospodarsko okreva, in potem bo cvetela obrt in ž njo trgovina, vsled vseh teh treh pa tudi — industrija.
Živinski sejmi in kuga slinavka.
Da so sejmi zaprti radi živinske kuge na parkljih in v gobcu (slinavka), je vsakemu znana stvar; vzroke tega neprijetnega dejstva občutijo v prvi vrsti prizadeti kmeto-vavci in živinorejci, posledice pa tudiv prekupci sami, ki so pravzaprav zanesli to šibo na Štajersko; prizadeti so pa tudi oni kraji, ki imajo pravico za javne sejme. S kugo je torej prišlo zlo nad vse sloje, ki imajo s sejmi in živino kak stik.
Ni torej čuda, da se oglašajo glasovi ogorčenja od vseh mogočih strani in se stvar obrača tako, kakor da se prizadetim dela od oblasti krivica ; zahteva se kratkomalo, da se odpro sejmi, — samo da bo zaslužka posrednega ali neposrednega. V pretežni večini pa prihajajo od tistih strani, ki imajo korist le od sejmov kot takih, ne pa od živinoreje same in to se pravi toliko, kakor glasovati spet črez glavo naših kmetov — naših živinorejcev.
Kuga še razsaja sedaj v 27 štajerskih občinah. Če se odpro sejmi, se bo brezdvomno razširila spet na novo in zanesla tudi še v tiste kraje in občine, kjer je do sedaj hvalabogu še ni bilo; kajti kdo jamči, da ne pridejo na naše sejme tudi tisti prekupci s svojo živino, kojo so nakupili ali prignali iz okuženih krajev.
Ni je bolezni, ki bi se razširjala tako lahko in tako brzo, kakor ravno kuga slinavka; raznese se lahko tudi po ljudeh, ki so imeli posla ali stik z okuženo živino. Saj je znana stvar, da je nek posestnik obljubil 100 kron nagrade svojim hlapcem, če opustijo vasovanje v okuženih krajih; ni sicer verjetno, da bi fante v prvi fasti zanimali parkljarji okuženih krajev, pa ker je slučaj, da se je kuga zanesla na tak način, znan, je dotični gospodar ocenil vzrok vasovanja s 100 kronami; na prvi mah zgleda ta „spletkarija“ precej draga; pa če pomislimo, da škoda pri samo eni kravi n. pr., ki je dobila to kugo, znaša poprečno 60 kron, predno ozdravi, se pozabi kmalu na onih 100 kron, če se preteča nevarnost res odvrne.
Nadaljnja nevarnost, da se kuga lahko raznese na novo, je ta, da je ravno večini živinskih barantačev vse eno, odkod priženejo živino, ker jim gre samo za dobiček pri nakupu in prodaji in jim je torej deveta briga, kdo bo imel škodo, če se kuga v resnici raztrese in zanese. Če se taka živina tudi ne pripusti na sejmski prostor, se je lahko prenesljiva kuga že raztresla pred vhodom na sejmišče in marsikateri kmet, ki je prignal zdravo živino na sejem, bo ali po živini ali pa sam na obuvalu ali v obleki prinesel bolezen domov svoji zdravi živini.
Da je kuga slinavka v resnici zelo lahko prenesljiva, za to govori tudi to dejstvo, da tista živina v svojih odpadkih še dolgo po tem, ko se je že ozdravila, vedno še izloča nalezljive kali kuge slinavke. — Če bi se torej mnogobrojnim zahtevam po odprtju sejmov ugodilo in se raznese ta neprijetni gost na novo, bo zadela škoda spet edino le naše kmetovavce.
Zato je c. k. kmetijska družba štajerska v svoji seji dne 7. marca sklenila, da se naprosi c. k. vlada, da naj s splošnim odprtjem sejmov počaka tako dolgo, da pojenja kuga po celem Štajerskem in sicer iz tega razloga, ker se škoda posameznikov nikdar ne more primerjati s škodo, katera v slučaju lahko zadene naše posestnike živinorejce. Kmetijska družba brani občno korist in se v tem slučaju ne more ozirati na posameznike, še manje pa na nekmetske. Če se živinski sejmi tudi pred časom odpro, bo korist neka-ternikov pač zginila v primeru s škodo, ki bo zadela naše kmetovavce, ne samo radi že omenjene škode na živini, ampak zlasti sedaj na pomlad neposredno pred setvijo; velik del naših kmetov orje z voli ali kravami in če se polje ne obdela ob pravem času radi nezmožnosti živine — nastane res neprecenljiva škoda; okužene živine tudi ne moremo potem spustiti na že toli težko pričakovano pašo. Če so povzdignile nekatere kmetijske podružnice svoj glas za odprtje sejmov, jih gotovo k temu ni privedla potreba izvirajoča iz njihove kmetijske stroke, ampak so več ali manj nepremišljeno in slepo sledile drugim obzirom; kmet, da bi vedno moral žrtvovati svoje dobro v korist drugih!
To ni res, niti potreba! Za to je na razpolago tistim kmetovavcem, ki imajo živino na prodaj, vnovčevalnica, ki po najugodnejših tržnih cenah in brez prekupcev naravnost konzuinentom v roke proda živino; cene se pregibljejo od 90—100 kron za metrski stot [žive teže. Treba je samo z navadno dopisnico naznaniti, kaj je na prodaj ali kaj se namerava kupiti; kupuje se za kmeta spet po kolikor mogoče nizkih cenah.
Čim manje hodi kmet po sejmih, tem bolje za njega! če pa drugi hočejo kaj od kmeta, ga bodo že znali sami poiskati.
Da bi kmetijsko ljudstvo vendar le že začelo spoznavati, kdo mu hoče dobro in kdo ga škoditi. Vedno so nam ljubši še svetli krajcarji, nego zunanje polepljene kronice.
Živinskim barantačem pa, ki gledajo, kako bi ogulili tistega, od katerega kupijo in tistega kojemu prodajo, bo pa treba začeti dobro gledati na prste; še gredoč po cesti tirajoči živino delajo samo škodo, kajti do velike sile jim ne pride na misel kupiti krmo za svoje „buše“, ki za drugo niso, nego da pokvarijo domače pleme. * H.
Kaj je vzrok, da ne prinaša gnojenje travnikov dobička, ka-koršnega pričakujemo?
(V blagohotno vpoStevanje našim kmetom spisal Janko Žnnkovič, nadučitelj in posestnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja.)
Neštetokrat sem že slišal med našim kmetskim ljudstvom, da se gnojenje travnikov ne obnese tako, kakor bi se pravzaprav moralo. Posebno radi se pritožujejo raditega oni posestniki, kateri gnojijo z umetnimi gnojili.
Ne bode torej škodovalo, ako o tem spregovorim par besed, ter na ta način pokažem prav po domače na nekaj pogreškov, ki povzročujejo te neuspehe.
V prvi vrsti moram povdarjati, da ne zadostuje, ako se travniki samo le gnojijo. Moramo jih tudi dostojno oskrbovati. Če so travniki polni mahu, tedaj se zadušijo sladke trave, detelja i. t d. in tudi še tako močno gnojenje bi v tem slučaju veliko ne pomagalo.
Neobhodno potrebno je torej, da se ta škodljivi mah v prvi vrsti zatre. To se pa napravi, ako take travnike prav pridno in skrbno branamo s travniškimi branami. — Kako pa je v resnici pri nas?
Veliko kmetov še imamo dandanes žalibog ravno na Spodnjem Štajerskem, ki menijo, da jim travniška brana dela škodo, da jim izruje vse najboljše trave i. t. d.
Dragi kmetje! Proč s takimi praznimi, neutemeljenimi izgovori! Poslužujte se marljivo travniških bran; kajti plačilo za vaš trud ne bode izostalo.
Velikokrat pa ne dosežemo z gnojenjem za-željenega uspeha, ker vzamemo premalo gnojil. Nek mi osebno znan posestnik mi je ob neki priliki pripovedoval, da je celih 20 kg Tomaževe žlindre posejal na njivo, a koruza ni bila nič lepša od sosedove, ter je pridjal, da od tiste dobe ne da niti vinarja več za umetna gnojila.
Če bi torej kdo na oral travnika raztrosil 100 kg Tomaževe žlindre in morebiti ravno toliko kajnita, bi se seveda na travniku veliko ne poznalo. Skusi pa na oral porabiti vsaj 4 do 6 stotov žlindre in približno toliko kajnita ali primerno množino kalijeve soli, tedaj pa bode uspeh oči-viden, kar ti zamorejo potrditi vsi posestniki, kateri se z gnojenjem z umetnimi gnojili umno in pravilno pečajo.
Jako napačno bi tudi bilo, ako bi gnojili le s kajnitom, češ, da malo stane ali pa le s Tomaževo žlindro. Tudi tako gnojenje bi bilo večinoma brez uspeha.
Popolnoma zaman je pa vsako gnojenje, torej tudi s hlevskim gnojem, na močvirnatih travnikih, kakor jih imamo okoli Pragerskega, Cirkoyc, Sv. Lovrenca na Dr. p. in Sv. Marjete nižje Ptuja. Vsak vinar, ki bi se porabil za gnojenje teh travnikov, bi bil res v pravem pomenu besede v vodo vržen.
Če je torej travnik močvirnat, se mora na vsak način prej osušiti in nato še le gnojiti.
Vpoštevajmo vsekdar te-le točke:
1.	Branajmo prav pridno z mahom poraščene travnike.
2.	Gnojimo jih marljivo s hlevskim gnojem, gnojnico in z umetnimi gnojili.
3.	Močvirnatih travnikov ne gnojimo; kajti ves trud je zaman — škoda za vse.
4.	Močvirnate travnike osušimo in še le tedaj jih pognojimo! Uspeh bode velikanski.
5.	Ne glejmo samo, kako delajo drugi, temveč začnimo tudi sami. Posnemajmo umne kmetovavce.
Rdeča detelja.
Ena najdragocenejših in zato tudi najbolj razširjenih krmilnih rastlin, ki jih pridelujemo na na njivah, je rdeča detelja. Zelena ne daje samo za goveda in ko je še nežna in mlada, tudi za svinje zelo dobro krmo, ampak tudi izvrstno seno za goveda in konje. Redno, a ne prepogosto sejanje detelje vpliva obenem tudi jako ugodno na zemljo, ker se s tem v nji poveča množina črne prsti in dušika in ker se plevel zaduši in zatre, če je detelja jako gosta. Zato uspevajo vse rastline (razen ježičnatih), posebno pa žita, po detelji na isti njivi jako dobro.
Naše pretežno mokro podnebje in globoka, lahka glina z apnom, kakor se po Štajerskem pogosto nahaja, posebno ugaja rdeči detelji, zato se
tudi lepo razvije in clobi visoka, sočna stebla in gosto perje. Vsled lepega razvoja in rasti rdeče detelje na Štajerskem je nje seme ne samo v sosednjih deželah, ampak tudi v inozemstvu zelo priljubljeno in se dobro plačuje. Žalibog se od leta do leta prideluje vedno manj semenja — namesto narobe — tako da ni mogoče ugoditi številnim naročilom.
A tudi pri nas so kraji in kmetije, kjer pridelovanje detelje sploh nazaduje, ker detelja nič več ne stori. Vzrok za to prikazen tiči v tem, da se na isti zemlji prevečkrat in prepogosto seja detelja, tako da se zemlja upeha. Zemlja nima več dovoljne množine lahko dostopnih rudninskih hranilnih snovi, kakor so kalij, fosforjeva kislina in večkrat tudi apno, ki ga detelja zelo mnogo potrebuje. Zato se naj na isti zemlji ne prideluje prepogosto detelja. Da detelja trajno Uspeva, se naj na isti njivi prideluje komaj vsako šesto ali osmo leto. Će na kakem polju več ne stori, potem moramo na vsak način na tem polju prenehati z deteljo za dalje časa; ta čas se lahko skrajša s tem, če med tem polje pošteno gnojimo s kalijem, fosforjevo kislino in apnom. Tudi vzdržimo deteljo dalje časa na istem polju, če je ne sejemo čiste, ampak mešano s travo.
Pred deteljo je dobro saditi dobro gnojene okopavine, kakor koruzo, krompir, belo repo. Navadno sejemo deteljo v zimsko ali letno žito. Odločimo se za eno ali drugo po tem, kako mokrotno ali suho je ozemlje. V suhih krajih se priporoča, sejanje v zimsko žito, ki varuje mlado deteljo pred sušo; v mokrotnih legah pa se naj seje v letno žito, kajti neposredno prej obdelana zemlja je bolj ugodna za sprejem deteljinega semena ko skrapasta in trda prst v zimskih žitih. Predno pa se poseje, se lahko njiva z brano nalahno po-vlači, da pride seme boljše v zemljo in da se detelja laže zakorenini. Po setvi se naj polje z gladkim valjarjem povalja, da se seme vtisne v prst in lahko tako prej in bolj sigurno kali.
S semenom ne smemo štediti, da dobimo kolikor mogoče gosto deteljo, kar nam da nežno steblovje in mnogo krme. Na hektar se računa približno 15 do '20 kg semena. Kdor pane mara imeti popolnoma čiste detelje, in jo hoče rabiti samo eno leto, ta najboljše vzame 12 kg detelj-nega semena in 8 kg semena laške Raytrave, kar da zelo tečno krmo, ki ima poleg tega še to prednost, da se laže suši, ker je mešana.
Če leto ni ravno preveč suho, potem di\ njiva že v jeseni leta, ko smo sejali, posebno če smo posejali tudi laško Ray travo, lepo košnjo, ker se vmes posejana trava že prvo leto lepo razraste in če so razmere ugodne, ima detelja že prvo leto cvete, kar pa se seveda ne zgodi vedno in povsod.
Če nima zemlja že itak dovolj redilnih snovi, se mora v pozni jeseni ali pa najpozneje po zimi pognojiti s 600 kg Tomaževe žlindre in 600 kg kajnita; namesto kajnita je boljša 40 odstotna kalijeva sol. To gnojilo ne koristi samo detelji, ampak tudi pridelku, ki pride za njo. Tudi gips, ki pa se v zadnjem času zelo zanemarja, precej pospešuje rast detelje.
Ko je v spomladi zemlja dovolj osušena, se mora s travniško brano dobro prevlačiti. Če se tudi tu ali tam iztrga kak čop detelje, to prav nič ne škoduje in iz tega razloga ne smemo opustiti tega važnega dela. Če se pokažejo poljske miši, ki naredijo v detelji večkrat velikansko škodo, potem moramo poskrbeti že v spomladi, še predno se ti škodljivci razplodijo, za bacile mišjega tifusa.
Kosi se detelja najboljše tedaj, ko začne cvesti, če pa se vleže, že nekoliko prej. Sušimo jo najboljše na kozah in ostrvih, kakor se po deželi pogosto najdejo. Brez teh priprav je sušenje vedno nezanesljivo in ima celo ob lepem vremenu slabe strani, ker se izgubi velik del naj-nežnejšega in najboljšega peresja. Takoj po prvi košnji moramo previdno paziti na predenico, ki je med najhujšimi škodljivci in najnevarnejšimi sovražniki rdeče detelje in ki vkljub posebni postavi, ki pa se ne izvršuje, naredi mnogo škode. Dokler zapredena mesta še niso preštevilna in ne prevelika, lahko predenico še zatremo s tem, da deteljo s predenico vred tik ob zemlji odrežemo in odpravimo, potem zažgemo mesto, ki je bilo zapredeno, s slamo in prst z železnimi grabljami dobro prerahljamo, pri čemer ostane deteljno koreničje nepoškodovano. Postava pa sicer ukazuje, da se morajo taka mesta naravnost prekopati.
Detelja da dve, v posebno ugodnih razmerah tri košnje, če tretjo košnjo podorjemo, imamo
zelo dobro zeleno gnojilo. Pustiti samo deteljo še dalje, če ni med njo posejanih trajnih trav, to je, če nimamo mešanega naseva, pa ni priporočljivo, ker ostanejo vedno večje lehe brez detelje, na katerih se pojavijo razni pleveli, kakor osat, ki-selica i. t. d., tako da zemlja pravzaprav podivja, namesto da bi se z deteljo očistila in poboljšala.
Če pa hočemo dobiti deteljno seme, potem opravimo prvo košnjo nekaj prej in pustimo, da detelja nato zazori. Deteljno seme pa se naj vzame samo s takih njiv, ki so popolnoma brez plevela, posebno pa brez predenice. V ugodnih razmerah se pridelovanje deteljnega semena zelo plača; v prvi košnji dobimo zelo dobro in tečno krmo, v drugi pa seme in slamo. Dobro deteljno seme se vedno potrebuje in dobro plača. Mlat in čiščenje semena je seveda nekoliko zamudno delo, opravi pa se po zimi, ko kmet tako nima pomanjkanja delavskih moči.	A. Rauch.
Krmilo za svinje „Z“.
(Poročilo Zveze kmetijskih poskušališč v Avstriji.)
C. k. kmetijsko kemijsko preskušališče na Dunaju nam naznanja:
„Z- krmilo" je ime fabrikata, ki se ponuja pred vsem kot krmilo za svinje. Izdelujejo ga združene tvornice za močna krmila (bratje TauSky), akcijska družba v Wien-Strebersdorfu kot postranski izdelek pri dobivanju tolšče iz kuhinjskih odpadkov. Sestava mu je zelo različna; poprečno
je približno sledeča:
vode.......................12	%
surovega proteina..........30	„
prebavne beljakovine . .	.	15	„
surove tolšče...............3	„
ekstrakta brez dušika	.	.	34	„
vlakna......................5	„
pepela ......................16	„
Pri drobnogledni preiskavi se pokaže krmilo
„Z" kot mešanica rastlinskih in živalskih odpadkov, ki ima približno 10% zdrobljenih kosti.
Zaradi male prebavnosti surovega proteina in velike množine kostenega zdroba je to krmilo manj vredno. Malo prebavno pa je zato, ker se pri fabrikaciji dolgo in močno žari. Koščeni zdrob je dodan iz — financijelnih ozirov.
Zanimanci so se nad tem krmilom pogosto pritoževali. Svinje, ki so jih krmili ž njim, so izgubile ves apetit in so večkrat zbolele, kar se da zelo lahko razložiti iz sestave tega krmila. Med kuhinjskimi odpadki, iz katerih se dela, so mnogokrat tudi ostanki pokvarjenih jedi in lahko razpadljivi odpadki malih živalic. Tudi je jasno, da taki odpadki ne pridejo sveži v fabriko, kakor tudi, da se takoj ne obdelajo. Zato je med njimi mnogo snovi, ki so že več ali manj gnile. Pri fabrikaciji se sicer uničijo troske gnilobe, ne pa ob enem tudi zelo trpežni in odporni ptomaini, ki lahko povzročijo zgoraj opisane slabe posledice pri živini. V kmetijskih krogih še tu in tam razširjeno mnenje, da svinji noben strup ne škoduje, je v praksi že davno prevrženo. Če se vkljub temu tu in tam svinjam še krmi pokvarjena piča, potem gre to vedno na riziko lastnika svinjerejca; trgovska krmila, ki so namenjena kot trajna in ne samo slučajna piča, pa morajo biti v vsakem oziru popolnoma neškodljiva. To smemo od njih na vsak način zahtevati. Dokler pa ni dokazano, da izdeluje fabrika krmilo „Z" iz popolnoma nepokvarjenih snovi, dotlej moramo biti zelo previdni.
Končno bodi še omenjeno, da se v reklamah te tvrdke, ki spominjajo precej na kričave reklame raznih „živinski praškov“, govori tudi o neki „kontroli" od strani c. k. kmetijsko-kemijskega preskušališča na Dunaju. To pa se ne opira na nobeno pogodbeno kontrolo, ampak temelji samo na tem, da si lahko dš, vsakdo vsako krmilo na vsakem kmetijsko - kemijskem preskušališču preiskati. Na to kontrolo pa se ne sme nihče sklicevati, tudi ni, da bi se ji kdo samovoljno podvrgel, ker se ji ne more nihče odtegniti. Zato imenovano preskušališče ni odgovorno za kakovost krmila „Z".
Referent v. C zadek.
O gnojenju travnikom.
V časopisu „Hlevski in umetni gnoj" se nahajajo sledeča uvaževanja vredna navodila:
1. Ne gnoji v jeseni mokrih travnikov, niti onih, ki so črez zimo ali začasa talenja snegu pod vodo ali ki se spomladi še namakajo, ampak samo
tiste travnike gnoji v jeseni, ki imajo travnikom primerno vlago in ki so sicer v pravilnem stanu.
2.	Vprašaj se pa vedno, kedaj je travnik bil zadnjič pognojen z apnenimi gnojili; če je že dolgo od tega, ali če travniku sploh manjka apna, navozi v jeseni na 1 ha poprečno 30 stotov (centov) apna; kupčeke pokrij z zemljo in raztrosi apno, ko je razpadlo v prah, z lopato enakomerno po travniku.
3.	Ne gnoji travnikov nikdar enostransko ali s samim kajnitom ali s samo Tomaževo moko, marveč z obema objednem; obe gnojili je pa treba prej dobro pomešati.
4.	Ne dajaj več Tomaževe moke nego kajnita, ampak obeh kolikor mogoče enako veliko, po možnosti po 600 kg na 1 ha\ travnikom pa, ki do sedaj niso bili nikdar gnojeni, je treba vsaj po 1000 kg vsakega gnojila na 1 lia.
5.	Ne trosi umetnih gnojil na zmrznjena tla niti na visoko snežno odejo, ampak počakaj vreme, ki ti dopusti prevlačiti travnik pred gnojenjem in po gnojenju. S prvim prevlačenjem se izruje travniški mah, z drugim se pa spravi gnojilo z zemljo v dotiko.
Deželni kulturni inženir Werner.
Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
744. seja dne 14. februarja 1911. Začetek ob 10. uri predpoldne.
Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems, I. podnačelnik Henrik vitez pl. Pie s sing, zastopnik visoke vlade dr. Viktor Negbaur, 19 članov 0.0. in glavni tajnik Juvan in tajnik Holz kot zapisnikarja.
Predsednik otvori zborovanje in se spomni predvsem člana 0.0. Janeza Piererja, ki je umrl 2. februarja, razmeroma še mlad. Posvetil se je kmetijstvu z vnemo in se skušal povsodi kaj naučiti ter se je v ta namen udeležil tudi potovanja štajerskih kmetovavcev v Švico. Bil je povsodi zelo priljubljen in ni deloval samo na polju kmetijstva, ampak tudi v poslovnem delokrogu občine, raznih gospodarskih društev in dežele; bil je občinski predstojnik in zastopnik svojega okraja v deželnem zboru. Vdovi in otrokom je načelnik v imenu kmetijske družbe izrazil sožalje in dal položiti na grob venec. Člani O. O. vstanejo s sedežev v znak sožalja.
Zapisnik 743. seje z dne 10. januarja kroži v vpogled in nato preide načelnik na drevni red.
1.	Poročilo knjigovodstva o računskem zaključku za leto 1910 in proračunu za leto 1911.
Poroča družbin knjigovodja Walcher.
Poročavec prečita računski zaključek za leto 1910, ki kaže
prejemkov............K 923.390-85
izdatkov.............„ 801.088" 71
tako da znaša prebitek v blagajni 122.302 K 14 v.
V primeri s proračunom za leto 1910 je družba za 32.412 K 24 v na boljšem.
Računski zaključek za leto 1910 se vzame z odobravanjem na znanje.
Proračun izkazuje po poročilu poročavca
potrebnih............AT487.310-—
pokritja.............„ 476.185-—
tako da znaša primanjkljaj 11.125 K.
2.	Poročilo in predlog o nameravani uvedbi starostnega in življenjskega zavarovanja za kmetovavce.
Poroča član 0.0. Klammer.
Poročavec opozori na sklep O. O. v seji dne 13. decembra 1910, v kateri se je izvolil v ta namen poseben odsek, kateremu se je poverila naloga, da stopi z nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico za življenje in rente v zvezo in prosi, naj se pošlje strokovnjak, ki naj pokaže, kako bi se naj centrala osnovala pri O. O., zastopstva pa pri podružnicah, da bo računanje preprosto in zanesljivo in da se bosta delo in trud tudi plačala. Zavarovalnica je odposlala svojega glavnega knjigovodjo gospoda Karla Pohla k seji, ki jo je imel odsek 11. februarja. Tam je odposlanec vso stvar razložil in nazadnje predložil sledeče:
C. k. kmetijska družba na Štajerskem naj ustanovi zavarovalni oddelek kot podružnico zavarovalnice ; za ta slučaj obljubi zavarovalnica, da bo na svoje lastne stroške nastavila strokovno popolnoma izurjenega in izvežbanega uradnika, ki
bo za zavarovalne posle prideljen kmetijski družbi. Ta uradnik bi imel po podružnicah družbe predavanja, bi uredil in nadzoroval posle pri podružničnih zastopstvih, učil zastopnike in vodil vso potrebno korespondenco in zapiske. Prebitki, ki bi se iz provizij mogoče v teku časa nabrali, bi se lahko porabili za rentne hranilnične knjige za zveste, dalje časa služeče posle.
Pri pogodbi bi se morala določiti trimesečna odpoved. Poročavec meni, da ni treba družbi pri tem prevzeti nikakega materijelnega rizika in da se bodo pač vsi kmetovavci strinjali z nameravano porabo provizijskih prebitkov. Zato predlaga:
Osrednji odbor vzame poročilo odseka na znanje in mu naroči, naj s pomočjo kakega odvetnika dobro preštudira osnutek pogodbe, ki ga bo poslala nižjeavstrijska deželna zavarovalnica za življenje in rente in naj na prihodnji seji
O.	O. o tem poroča.
Predlog je bil sprejet.
3.	Poročilo in predlog o posvetovanju glede organizacije direktnih vojaških dobav, prirejenem vsled naročila c. k. poljedelskega ministrstva sporazumno z Zvezo gospodarskih zadrug.
Poroča član O.O. dr. Klusemann.
Visoko c. k. poljedelsko ministrstvo je tako osrednjemu odboru kakor Zvezi gospodarskih zadrug poslalo informativno pismo, iz katerega se lahko posname potreba kmetijskih pridelkov za vojaštvo na Štajerskem, kakor tudi nasveti, kako bi si kmetijska društva dobavo teh potrebščin lahko trajno zasigurala. Da se je lahko zavzelo stališče do teh nasvetov, se je vršilo pri Zvezi gospodarskih zadrug 13. februarja zborovanje in posvetovanje, ki so se ga udeležili zastopniki O. O. iz Srednje in Spodnje Štajerske, zastopniki družbe pri zagotovitvenih pogajanjih, zastopniki Zveze in glavni tajnik kmetijske družbe. Med posvetovanjem se je opozarjalo na celo vrsto dejstev, ki nasprotujejo direktni dobavi, n. pr. počasno izplačevanje, komplicirane določbe o vojaških dobavah in množica predpisov, nadalje določitev cene po notacijah budapeščanske borze; posebe glede zadnje stvari se je želelo, naj se vzamejo za podlago cene dunajske borze; večkrat so cene vse prenizke, določitev kvalitete je za štajerske razmere neprimerna, v tako da se — kakor navede poročavec — na Štajerskem v letu 1910 kvalitetne teže niso mogle doseči. Kjer so dobavne zadruge, tam se naj ne prodaja in kupuje pod roko. Želelo se je, naj se po raznih krajih ustanovijo dobavne in skladiščne zadruge, ker pridejo kmetje na ta način hitro do denarja in se žito in seno lahko opremita, kakor je za skladišča primerno. Nadalje želi odsek, naj se prirejajo po podružnicah predavanja in neprisiljena posvetovanja s pomočjo vseh v poštev prihajajočih zadrug in podružnic; na ta posvetovanja se naj naprosi poročavec za vojaške dobave v c. k. poljedelskem ministrstvu. O prisilnih dobavah, se je reklo, ni mogoče razpravljati. Poročavec stavi naslednji predlog:
O. O. blagovoli skleniti, da se naj nasveti odseka sprejmejo in se naj kmalu priredijo taka zborovanja, da se nasveti c. k. poljedelskega ministrstva in odseka lahko po možnosti izvedejo.
Predlog je bil sprejet.
4.	Poročilo o enketi, prirejeni od avstrijskega državnega logarskega društva glede stališča, ki se naj zavzame proti nameravani povišavi izvozne pristojbine za surovi lesvltalijo.
Poroča II. podnačelnik Neuper.
Glavni tajnik prečita poslano pismeno poročilo poročavca. Iz tega je razvidno, da so bili na tej anketi zastopniki severnih in alpskih dežel raznih misli. Alpski odposlanci so povdarjali, da vedno večji izvoz surovega lesa via Pontebba lesni industriji v alpskih deželah vedno bolj škoduje, jemlje deželi delo, zaslužek in davke ter ovira svobodni obrtni razvoj. Vsled tega poročavec nikakor ni mogel glasovati za resolucijo, ki jo je avstrijsko državno logarsko društvo sklenilo. In zato priporoča poročavec osrednjemu odboru stališče, ki ga je zavzela trgovska in obrtna komora v Celovcu, naj se v tej stvari nič ne ukrene, ker je jasno, da se povzdigne konzumna moč dežele, če se les doma obdela in vdela. Priporoča osrednjemu odboru, naj blagovoli vzeti poročilo na znanje in pritrditi njegovemu mnenju,, da je v splošnem interesu, če se kmetijski in logarski pridelki obdelajo in vdelajo doma.
Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje.
5.	Poročilo in predlog odseka za izdelavo predlogov za uvedbo kmetijskega pouka na ljudskih šolah.
Poroča član 0.0. G o hi e rt.
Izvršuje sklep O. O. v seji dne 18. oktobra
1910	je odsek najprej naznanil to namero deželnemu šolskemu svetu in ga prosil pojasnila, ali je mogoče nameravana novelacija učnega načrta za ljudske šole. Ob enem je prosil, naj blagovoli deželni šolski svet poslati zastopnike v odsek za uvedbo kmetijskega pouka na ljudski šoli. Ker je deželni šolski svet na ta dopis povoljno odgovoril in imenoval kot zastopnika gospoda deželna nadzornika dra. Tumlirza in Petra Končnika, se je na 11. dan februarja sklicala seja, v kateri so se zastopniki obeh strani zelo obširno pogovorili o uvedbi kmetijskega pouka na ljudske šole in o njega obsegu. Iz izvajanj gospodov nadzornikov se je dalo posneti, da je v določenih razmerah mogoča uvedba kmetijskega pouka na gornji stopnji, to je v 6., 7., in 8. šolskem letu. Zato bi se lahko porabili na teden dve, mogoče tri ure naravopisnega pouka na ta način, da bi se splošni naravni procesi in zakoni spravljali v tesno zvezo s kmetijsko praktičnim življenjem. To velja za zoologijo, botaniko in kemijo. V 4. in 5. šolskem letu bi se lahko etično in estetično zanimanje za kmetijski pouk vzbujalo z berili, ki so domača, ki govore o domovini in ki podajajo uvod za umevanje kulturnih stremljenj posameznih delov naše domovine. Tudi v spisju bi se lahko že na srednji stopnji jemal ozir na spise kmetijskega dela in opravkov. Isto velja o računanju in geometriji, kjer bi se naj jemali primeri iz kmetijstva. Za podporo pri tem pouku bi lahko služili izleti in poskusna zemljišča. Na gornji stopnji bi naj bilo računanje izključno kmetijsko in naj bi se gojila in vadila tudi kmetijska korespondenca. S praktične strani bi bilo treba posvetiti več pozornosti prostoročnemu delu pri fantih (kolarstvo, mizarstvo, pletarstvo i. t. d.), pri dekletih pa ročnemu delu, pred vsem šivanju. Učitelji bi se lahko za to vzgojili s pomočjo kmetijskih strokovnih moči, kar danes že ni posebno težko. Nadalje bo treba uvesti praktikum tretjega letnika na kaki kmetijski šoli in sicer v polovici julija, ko se spozna največ del, prirejati izlete v strokovno urejene obrate in sprejemati učiteljiščnike kot volonterje v kmetijske obrate ob velikih počitnicah. Dosedanji počitniški tečaji na kmetijskih učiliščih za učitelje se naj ohranijo.
Glede obsega, v katerem se naj podaja kmetijski pouk na ljudskih šolah, se naj sestavi načrt, iz katerega potem učitelj izbere, kar je po krajevnih razmerah in potrebah ravno dovolj in primerno. Po leti bi se otroci ne mogli več oprostiti, tudi bi morali šolski sveti posvetiti šolskim vrtom mnogo več pozornosti; tudi čitanke bi se morale posameznim deželam primerno preurediti; stroške za kmetijski nadaljevalni pouk bi morali plačati država, dežela in občine in po §§ 10 in 59 državne postave za ljudsko šolstvo bi se morale po deželah ustvariti norme za nadaljevalne šole, kakor jih imamo na Nižjem Avstrijskem. V tej stvari se bo treba s primerno prošnjo obrniti na visoki deželni odbor. Poročavec predlaga, naj se dosedanji uspeh pogajanj vzame na znanje in naroči odseku, da najpozneje do Velike noči
1911	predloži osrednjemu odboru predloge, ki se naj potem pošljejo deželnemu šolskemu svetu.
Sprejeto.
6.	Pestinsky Anton, župnik v Fisch-bachu, prosi za intervencijo v zadevi dohodninskega davka.
Poročavec član 0.0. Klammer naznani, da je dobil občinski predstojnik v Fischbachu od davčnega oddelka c. k. okrajnega glavarstva v Weizu poziv, naj odgovori na celo vrsto strokovnih kmetijskih prašanj glede večjega števila posestnikov zaradi odmeritve dohodninskega davka. Iz teh prašanj se da posneti, da se namerava odmeriti višji davek. Daši izhaja iz določb glede odmere dohodninskega davka, da tak poziv davčne oblasti ni nepostaven in da torej O. O., ki mu podrobne razmere zadetih posestnikov niso znane, v tej stvari zanje ne more posredovati, vendar mora izraziti svoje začudenje nad tem nenavadnim početjem, posebno če pomislimo, da se nameravajo pri tej odmeritvi vpoštevati tudi prepisi živinskih potnih listov. Proti tako strogi in ostri rabi dohodninske postave ni po mnenju poročavca boljšega sredstva, ko pridobiti kmete za to,
da se v prav velikem številu oprimejo kmetijskega knjigovodstva, kjer lahko 0.0. že sedaj kaže na velike uspehe, če se je pravilno rabilo. Poročavec priporoča, naj se gospodu župniku Pestinskenm pošlje natančno pismo za informacijo in naj se mu priporoči, naj dela na to, da se bodo tamošnji kmetje v velikem številu oprijeli od družbe uvedenega knjigovodstva. V debati, ki je sledila poročilu in ki so se je udeleževali člani O. O. baron Ecker, Riemelmoser, Sutter, Kappel, dr. Klusemann, poročavec in glavni tajnik Juvan, se je tožilo o strogostih dohodninskih predpisov in brezbrižnosti ljudstva za volitve v okrajne davčne komisije in izrazilo mnenje, da se prepisi živinskih potnih listov na noben način ne dado porabiti kot podlaga za odmero dohodninskega davka in da se v tej stvari lahko O. O. obrne na c. k. finančno deželno ravnateljstvo.
Predlog poročavca in dodatni predlog glede intervencije pri c. k. deželnem finančnem ravnateljstvu sta bila sprejeta.
7.	Podružnica Gradec-okolica prosi za posredovanje pri graškem mestnem svetu, naj se določi še en prostor za oddajo fekalij.
Poročavec član 0.0. dr. Klusemann opisuje zelo obširno in natančno dosedanje slabe razmere pri oddaji mestnih fekalij, ki so povzročene deloma s tem, da je zanje odločen samo en prostor, deloma zato, ker so mestni uslužbenci kmetovavcem zelo malo uslužni in postrež-Ijivi, kar se vidi posebno na tem, da je zelo malo takih oddaj lahkih, dasi so dosedanji dohodki, ki gredo v mestno blagajno, za to zelo visoki in bi se lahko ob nekoliki uslužnosti in potrpežljivosti podvojili ali celo potrojili. Prošnja podružnice za graško okolico je popolnoma upravičena in v tej stvari se je treba odločno obrniti na mestno županstvo graško.
Se je sprejelo.
8.	Društvo „Grazer Herbstmesse11 (graški jesenski sejem) vabi, naj priredimo razstavo deželnih pridelkov.
Poroča član 0.0. ravnatelj GOhlert.
Z ozirom na dejstvo, da bi bila razstava deželnih pridelkov spojena z velikimi stroški, ki bi bili vsaj tako veliki kakor svoje dni za razstavo živine, poročavcu ne zadošča ponudba, da bi društvo dalo v ta namen prostor brezplačno na razpolago, in priporoča osrednjemu odboru, naj ponudbo sprejme le tedaj, če se bo društvo obvezalo plačati podporo, ki pa bo morala biti večja ko svoje dni prispevek za razstavo živine.
Sprejeto.
9.	Podružnica v Št. liju v Slov. gor. prosi, naj se spremeni doba veljavnosti varnostnih naprav pri kmetijskih strojih.
Poroča član 0.0. Kurt vitez pl. Ecker.
Ker imamo o tej stvari razglase visoke c. k. namestnije, iz katerih izhaja, da so ugovori in pritožbe podružnice deloma neutemeljene, deloma, kolikor zadevajo tehniško stran, težko izvedljive, ker zahtevajo nadzorovanje fabrikantov, za kar pa ni postavne podlage, ’ zato je jako težavno, izpolniti želje šentiljske podružnice. Cela stvar zahteva obširnejših študij in informacij, da se lahko predloži visoki vladi v tehniškem oziru dobro podprto mnenje. Zato predlaga poročavec, naj O. O. sklene sklicati v doglednem času anketo, v katero bi se naj poklicali štajerski izdelovavci kmetijskih strojev in graški zastopniki inozemskih tvrdk in ki bi naj zborovala v Grottenhofu.
Predlog je bil sprejet.
10.	Podružnica Ptuj prosi, naj se ime podružnice za ptujsko okolico spremeni v ime „Podružnica v Rogoznici" ali kako drugače.
Poroča glavni tajnik.
Ker ptujska podružnica svoj čas, ko je bila vprašana za mnenje glede ustanovitve podružnice za okolico, ni izrekla nobenih želj ki bi jih bil O. O. na vsak način primerno upošteval in ker ni ugovarjala nameravani ustanovitvi okoliške podružnice, ker se je nova podružnica pod to firmo že konstituirala in ima člane iz ptujske okolice, meni poročavec, da O. O. ne more spremeniti svojega prvotnega sklepa. Zato predlaga, naj" se prošnja imenovane podružnice na ta način reši in ji odgovori, da je izpolnitev take želje mogoča le na podlagi dogovora in sporazuma obeh podružnic.
11.	Prošnje podružnic za dobitke pri žrebanjih.
Načelstvo je nakazalo za nakup kmetijskega orodja za žrebanje podružnicam v Ivanjkovcih, Trofaiacli in Mauternu po 30 -ST, podružnicam pri Sv. Ani na Krembergu, v Kumbergu, Breitenfeldu, Puchu ob Kulmu in Gornji Radgoni po 25 K in podružnici v Schladmingu brezplačno 50 Jcg lanenega semena.
O. O. je vse to odobril in vzel na znanje.
12.	Hmeljarsko društvo v Žalcu prosi za kolajne in diplome za nameravano razstavo hmelja
Poroča glavni tajnik.
Poročavec priporoča, naj se podeli 10 srebrnih kolajn in 10 diplom v ta namen.
Predlog je bil sprejet.
13.	PodružniciFeldbach in Ilz prosita za nagrade za posle iz ustanove cesarja Franca Jožefa.
Poroča glavni tajnik.
0.	O. sklene na njegov predlog dati iz obresti imenovane ustanove v ta namen podružnicama Feldbach in Ilz znesek 40 K, oziroma 30 K.
14.	Nato se O. O. posvetuje o predlogih, ki sojih doslej vposlale podružnice.za 88. občni zbor kmetijske družbe in sklene:
1.	Oni predlogi, ki so po svojem bistvu taki, da ne spadajo v okvir posvetovanj strokovne korporacije, se ne postavijo na dnevni red in vzroki za to se podružnicam naznanijo;
2.	predlogi, ki se dado kratkomalo rešiti, se bodo izvršili takoj in naravnost, brez posebnega posredovanja občnega zbora.
15.	Poročilo glavnega tajnika o uspehu poskušene poživitve podružnic na Ptuju, v Feldbachu in Irdningu.
Izvršuje sklep O. O. z dne 8. novembra 1910 se je doseglo pri podružnicama v Ptuju in Irdningu precej, ker so se vse zaostale nerednosti poravnale in so se volitve vršile ob veliki udeležbi. V Feldbachu pa je ureditev preprečil začasno krčmar, ki ni dal za to potrebnega prostora na razpolago, tako, da se je morala ureditev preložiti na kesnejši čas. Pripravljalno zborovanje za ustanovitev nove podružnice v Fisch-bachu, kjer sta posredovala deželni nadzornik za živinorejo, Martin Jelovšek in poročavec, glavni ta.jnik Juvan, pa je imelo vsaj toliko uspeha, da se je zbudilo zanimanje za novo podružnico in da bo v doglednem času dovolj članov, ki bodo pristopili k nji.
Poročilo se vzame na znanje.
16.	Podružnica v Ptuju prosi za podporo svojega načrta električne naprave za zamakanje in osuševanje zemlje in zagotovitev električne moči za Ptuj.
Poroča član 0.0. Klammer.
Z ozirom na veliko važnost nameravanega projekta za gospodarski razvoj mesta Ptuja in ptujskega polja priporoča poročavec, naj se predložena prošnja kolikor se džt podpira in naj se prosi pri visoki c. k. namestniji za zastopnike O. O. in podružnice Ptuj, ko se bo stvar komisi-jonirala. Poročavec prosi gospoda zastopnika vlade, naj to prošnjo pri visoki namestniji podpira, kar zastopnik drage volje obljubi.
Nato se sprejme predlog poročavca.
Obvestila.
Na znanje se vzame negativni odgovor visoke c. k. namestnije o prošnji podružnice v Gornji Radgoni zaradi odpisa davka pri posestvih, ki jih vsako leto voda poplavi; ravnotako za leto 1910 nakazana subvencija za pokončevanje trsnih škodljivcev v znesku 4000 K. Priporočilo deželnega odbora pri visokem c. k. poljedelskem ministrstvu glede prošnje O. O., naj se iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje da Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem subvencija v znesku 6393 K v svrho organizacije zadružnega nakupa krme in gnojil se vzame na znanje, kakor tudi priporočilo visokega deželnega odbora pri visokem c. k. poljedelskem ministrstvu, naj se nakaže 4000 K podpore za prirejanje živinozdravniških potovalnih predavanj.
Sklene se ugoditi prošnji podružnice v Ptuju, naj se zavzame stališče proti zopetni otvoritvi govejih in svinjskih sejmov na Ptuju, ker bi se ž njimi lahko privlekla živinska kuga. Tudi se ugodi P»'ošnji gospoda Karla Kieslingerja, okrajnega načelnika v Ivnici zaradi novih volitev odbora lamošnje podružnice. V ta namen se naroči glavnemu tajniku, naj v najkrajšem času poskrbi vse Potrebno za nove volitve. — Deželna komisija za agrarne operacije je dobila 60%no podporo v znesku 20.000 K za melioracije v občinama Arz-
berg in Neudorf-Semriach c. k. lokalni komisar za agrarne operacije v Celju Sima-Gali je začel s predavanji v gornjegrajskem okraju in sklene se, mu pošiljati „Gospodarski Glasnik11. Z odobravanjem se vzame na znanje stališče, ki ga je zavzelo družbino načelstvo proti temu, da bi se argentinsko meso dalo na deželo v razne kraje. Poročilo jleželnega potovalnega učitelja za sadje-rejo in vinorejo, Kolomana GrOfibauerja o odredbah, ki jih je pripravil za pokončevanje gosenic v letu 1911, se vzame z odobravanjem na znanje.
Od visokega deželnega odbora znovič obljubljena melijoracija pri posestnikoma Krau-tiču in Lorberju v šentjurskem dolu pri Sv Lenartu v Slov. gor. se vzame na znanje.
Pozdravno pismo novega poljedelskega ministra viteza pl. W i d m a n n a se vzame na znanje, pri čemer naznani ekscelenca gospod načelnik, da je imel o priliki svoje navzočnosti v poljedelskem ministrstvu čast, dobiti iz ust gospoda ministra samega zatrdilo, da bo stremljenja c. k. kmetijske družbe po možnosti in krepko podpiral.
Poslovitveno pismo dosedanjega vodje zimske šole v Judenburgu, ki je imenovan za profesorja v Klosterneuburgu in od visokega c. k. poljedelskega ministrstva poslani vzpored za mednarodni kongres v Madridu se vzameta na znanje.
Predlogi.
član 0.0. dr. Klusemann opozori na kmetijski teden v Berlinu, ki ga priredi Zveza nemških kmetovavcev („Bund deutscher Land-wirte“) in priporoča, naj odpošljemo zastopnika; načelnik naznani, da je o tej stvari govoril z načelnikom centrale , gospodom pl. H o h e n-blumom, ki je pripravljen prevzeti zastopstvo. Sklene se, gospoda pl. H o h e n b 1 u m a v ta namen delegirati in pozdraviti Zvezo pismeno.
član 0.0. baron Ecker želi, naj se obrnemo na glavno direkcijo avstrijske tobakove režije na Dunaju s prošnjo, naj odda tobakov prah iz fabrike v Ftirstenfeldu v svrho pokončevanja rastlinskih in živalskih škodljivcev. — Predlog je bil sprejet.
Nato poroča načelnik o novi konstituciji živinozdravskega sveta v c. k. poljedelskem ministrstvu in o debati, ki se je v tem svetu vršila zaradi kuge na gobcih in parkljih.
Ker proti zapisniku zadnje seje ni nobenega ugovora, ga predsednik proglasi za odobrenega, določi prihodnjo sejo O. O. na 7. dan marca in zaključi posvetovanja.
Kuga v gobcu in na parkljih (slinavka, volčiča).
Ker je ta bolezen silno razširjena in se po nji okužijo tudi ljudje, je dolžnost živinorejcev, da poznajo sredstva, kako se je varovati okužeipa in razširjenja te zelo nalezljive bolezni.
Pri glavnem zborovanju kmetijske podružnice v Žalcu dne 15. marca t 1. je deželni živinorejski nadzornik gospod Martin Jelovšek priporočal sledeče postopanje :
1.	Vsak posestnik naj svoje parkljarje (govejo živino, ovce, koze in svinje) v času nevarnosti okuženja zaupa v strežbo (oskrbo) le takim osebam, ki ne pridejo v dotiko z drugimi domačimi osebami, pa tudi ne hodijo od doma, ter ne občujejo s sosednimi ali s tujimi ljudmi.
Posestniki naj posebno dobro pazijo na to, da se opusti vsako na kmetih navadno ponočno vasovanje.
2.	Osebe, ki oskrbujejo živino, naj imajo v hlevih posebno oblebo in obutev, katero naj odložijo, predno gredo v hišo; razen tega si morajo vsakokrat roke in lice skrbno umiti-
3.	Posestniki in njihovi domači naj ne obiskujejo tujih gospodarstev in hlevov. Ako pa morajo kam iti, naj si vedno, kadar se vrnejo domov, skrbno osnažijo obleko črevlje, a nikdar ne blizu hlevov ali gnojišča.
4.	Vsem tujim osebam, posebno pa mešetarjem, živinskim trgovcem, mesarjem, živinskim mazačem, konjedercem, potujočim kramarjem, beračem i. t. d. se naj vstop v gospodarska poslopja in hleve odločno zabrani
5.	Otroci okuženih kmetij naj ne hodijo v šolo, pa se tudi naj okrog ne potepajo.
6.	Parkljarji se naj v tem času ne kupujejo in tuja živina se naj na noben način ne postavlja v hleve.
7.	Parkljarji se naj ne pripuščajo k obrejitvi na tak način, da bi se gonili do kmetije.
8.	Psi, mačke in kuretina se naj zapirajo, oziroma tudi pokončajo.
9.	Tla v hlevih se naj pri vhodih in na hodnikih vsak dan polijejo z apneno vodo (beležem), ki se kolikor mogoče sproti pripravlja iz neugašenega apna; ravno tako naj polivajo z beležem žlebovi za goojnico.
10.	Gnoj se naj spravlja vsak dan sproti skrbno na gnojišče, ter se naj poliva z apneno vodo ali, kar je še bolje, potrosi se naj vsakokrat z neugašenim apnom.
11.	Ako se zapazi pri živini kuga na gobcu in parkljih, ali pa se tudi le sumi, se to ne sme prikrivati,
temveč se mora takoj naznaniti občinskemu predstojniku, ki mora pri pristojnem c. k. okrajnem glavarstvu tako zahtevati, da isto pošlje nemudoma uradnega živinozdravnika, ki ukrene, kako se naj živina zdravi, oziroma, kako se naj nadalje ž njo postopa. Ernest Slane, t. č. tajnik.
Iz podružnic.
Kozjanska kmetijska podružnica je imela dne 12. februarja t. 1. v Kozjem občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. Predsednik gospod Maček pozdravi navzoče, posebno pa še gospoda Holza, tajnika c. k. kmetijske družbe, ki je tudi prihitel med nas. Iz tajniškega poročila je posneti, da je štela podružnica v minulem letu 57 članov. Za posamezne ude se je naročila večja množina semen, 2 subvencionirana bika, 2 subvencionirana merjasca, večje število sadnih drevesc, 2 škropilnici za trsje, večja množina drevesnih mrežic Dva uda sta dobila v svrho izboljšanja starih, oziroma napravo novih travnikov seme po polovični ceni, eden pa sadnih drevesc za vzorni nasad. Zborovanj s poučnimi predavanji je bilo v teku leta pet, in sicer v Zagorju, v Lesičnem, v Podsredi, na Bučah in v Imenem. Pri vseh je predaval kmetijski potovalni učitelj gospod Goričan. Najboljša udeležba je bila pri zborovanju v Lesičnem, najslabša pa pri onem v Imenem, kjer se je zbralo komaj 6 ljudi. Tako slabemu obisku je bilo vzrok žalostno dejstvo, da se je od neke strani udeležba odsvetovala. Tako postopanje je treba ožgati. Ako se mora boriti podružnica s takimi težkočami, se ni čuditi, ako ni mogla razviti takega delovanja, kakor bi bilo želeti. Splošno se tudi opaža, da se tukajšnji kmetovavci veliko premalo zanimajo za zadružno življenje in ne vpoštevajo resničnega reka:	„Z
združenimi močmi.“ Kaj pomaga tožiti o slabih časih, ako si sami nočemo pomagati, ako nočemo izkoriščati sredstev, ki so nam na razpolago. In ravno kmetijska podružnica zamore v veliki meri pospeševati blagostanje kmetovavcev. Da se pa dosežejo uspehi, ni dovolj, da je včlanjenih 57 udov, ampak to število se mora podvojiti, da potrojiti, kar je z ozirom na veliko obsežnost okoliša prav lahko mogoče. Seveda ne sme nikdo misliti, da bo za 3 K udnine dobil že prvo leto bogve koliko nazaj. S takim, kakor je oni, ki je nedavno trdil, da dobi za 3 X drugod več papirja, kakor ga nudi „Gospodarski Glasnik11, je nemogoča vsaka resna beseda. Tak kmet kaže, da je daleč zaostal za duhom časa. „Srečni11 časi naših pradedov so minuli že davno. Ni več tako, kakor je bilo nekdaj, zato se pa tudi ne more in ne sme več kmetovati tako, kakor se je kmetovalo pred 50 ali 100 leti. Ako hoče kmet dandanes izhajati, ni dovolj, da zna kopati, orati i. t. d. ali z drugimi besedami, da zna delati z rokami, ampak nujno potrebno je, da zna delati tudi z glavo. To pa doseže edino s tem, ako se vedno dalje naobrazuje, ako pridno prebira spise kmetijske vsebine. V tem oziru mu nudi zlasti „Gospodarski Glasnik" veliko snovi. Ko bi tudi udje kmetijske podružnice ne imeli nobene druge ugodnosti, je že sam „Gospodarski Glasnik" radi dobre in poučne vsebine vreden 3 K. Je pa veliko drugih ugodnosti, ki jih nudi kmetijska podružnica svojim članom in to posebno, glede naročevala raznih gospodarskih potrebščin. Omeniti je tudi, da je slavni okrajni zastop kozjanski v svoji zadnji plenarni seji na predlog gospoda namestnika deželnega glavarja dr. Jankoviča sklenil podpirati kozjansko kmetjjsko podružnico odnosno nje ude v tem smislu, da dobi vsak ud po pet lepih sadnih drevesc brezplačno. Za ta blagodušni čin se izreka slavnemu okrajnemu zastopu kakor tudi gospodu predlagatelju najsrčnejša zahvala. Po blagajnikovem poročilu povzame besedo tajnik c. k. kmetijske družbe gospod Holz, ki razpravlja v dolgem, zanimivem in poljudnem govoru o potrebi in koristi kmetske združitve. Ker posameznik ne zmore ničesar, je treba združitve. Žalibog je kmet v tem oziru zaostal za drugimi stanovi, ki so že davno organizirani. Zaostal je tako, da še ne čuti potrebe združitve, da se dš, siliti in prositi k nji. Uspeh kmetov bo le takrat zasiguran in popolen, ako bodo spoznali vrednost svojega stanu, potrebo izobrazbe in potrebo neomajne zvestobe svoji stanovski združitvi. Gospod načelnik so zahvali gospodu govorniku za zanimiva izvajanja. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni sledeči: za načelnika namestnik deželnega glavarja gospod dr. Franc Jankovič, okrajni zdravnik v Ko?jem, za blagajnika gospod Ivan Krajnik, nadučitelj v Kozjem, za tajnika pa nadučitelj Miloš Grmovšek na Pilštanju. Ker pristopi več novih članov — 20 po številu, se izvolita za glavni zbor c. k. kmetijske družbe dva delegata, in sicer gospoda dr. Franc Jankovič in notar dr. Josip Barle. Nato zaključi
gospod načelnik dobro uspeli občni zbor s prošnjo in pozivom, naj vsak ud kmetijske podružnice nagovarja v svojem okolišu sosede k pristopu.
Kmetijska podružnica v Vučji vasi je zborovala dne 19. februaija t. 1. ob zelo dobri udeležbi. Po običajnem pozdravu je načelnik poročal v sledečem: 1. Da je odposlal zahvalo posojilnicama v Križevcih in Gornji Radgoni; 2. da je vložil prošnjo na c. k. kmetijsko družbo za podaritev vsaj 1 drevesne in 2 trsnih škropilnic, 2 goltnih cevi in 2 trokarjev ter za subvencijo v svrho naročitve še ene travniške brane; 3. da se je pritožil pri „Zvezi gospodarskih zadrug “ radi predeničnega (grintavega) deteljnega semena, kakršno so prejeli nekateri udje lani;* 4. da je odposlal tudi prošnjo za subvencijo k mostni tehtnici, in da to prošnjo reši osredryi odbor c. k. kmetijske družbe v aprilski seji; 5. da se mu je posrečilo z nemalim trudom združiti v podružnico 90 članov. Od 95 udov iz leta 1910 sta umrla 2, izneverilo se jih je 14, na novo pristopilo pa 11. — Nato je predaval potovalni učitelj gospod Pirstinger o najbolj priporočljivih vrstah jabolk in hrušek za tukajšnje kraje ter o zimskih in pomladnih opravilih v sadovnjakih in vinogradih. Približna vsebina njegovega govora je bila v zadnji številki „Gospodarskega Glasnika" in sicer v poročilu o zborovanju podružnice Sv. Jurij ob Ščavnici; zato je ni treba na tem mestu ponavljati. Omeniti je le toliko, da so prisotni poslušali njegova navodila z velikim zanimanjem, čemur pa se ni čuditi, ako se vzame vpoštev dejstvo, da gospod Pirstinger ni le strokovnjak na podlagi mnogoletne prakse, ampak tudi izvrsten metodik. Načelnik mu je izrekel iskreno hvalo, proseč ga obenem, da nam ostane zvest učitelj in svetovavec tudi vbodoče. — Potem je razvil načelnik svoj načrt o nabavi mostne tehtnice, ki bi prišla približno na 1600 K in bi se postavila na občinskem kosu zemljišča blizu kolodvora v Bučečovcih. K besedi se je oglasil gospod Šantl iz Iljaševec rekši, da se tudi on strinja s tem načrtom in ga priporoča v sprejetje. Poleg tega se je še sprejel predlog, da si naroči podružnica decimalno tehtnico za težo do 200 kg. Soglasno so se potem sprejeli še sledeči, za občni zbor c. k. kmetijske družbe v Gradcu dne 29. in 30. marca določeni predlogi. 1. Visoki osrednji odbor se naprosi, naj vpliva pri c. k. namestništvu na to, da naj izda v smislu tozadevnih državnih zakonov odlok, da se uvedejo pri vseh mlinih na Štajerskem tehtnice, in se na podlagi postavno določenih uteži dožene teža v mlin postavljenega zrnja in iz tega dobljene zmletine. Obenem se naj določijo procenti, ki pripadajo kot zaslužek posestniku mlina, oziroma mlinarju. 2. Visoki osrednji odbor naj deluje na kompetentnem mestu na to, da se prepove uvoz (import) sadnih drevesc iz sosedne Ogrske, ustanavlja pa se naj čim več vzornih drevesnic v naši deželi. 3. Visoki osrednji odbor se naprosi, naj vpliva na to, da visoki štajerski deželni odbor izda in razpošlje na vsa občinska predstojništva v deželi in duplo tipične vzorne stavbene načrte za živinske hleve ter k temu potrebna pojasnila, zlasti nekatere stroškovnike (proračune). Izdaja takih načrtov i. t d. pa se naj priredi po strokovnih navodilih gospoda živinorejskega nadzornika Martina Jelovška. — Predloga glede naprave vrbovega nasada in podružničine trsnice sta bila tačas odklonjena. Podružničin odbor še je v lastnem področju vposlal za občni zbor c. k. kmetijske družbe naslednje predloge: 1. Visoki osrednji odbor c. k. kmetijske družbe se prosi, naj zastavi pri ravnateljstvu c. k. priv. južne železnice ves svoj vpliv za to, da ostane sedanji vožni red na progi Spielfeld —Radgona—Ijutomer neizpremenjen, zlasti da se s 1. majem n e opusti vlak štev. 1842, ki vozi tačas okoli 6. ure zjutraj iz Radgone v Ljutomer in od tukaj ob '/< 8. uri v smeri proti Spielfeldu, ker je za krajevni promet kmetskega prebivavstva na Murskem polju in v soseščini neobhodno potreben. 2. Visoki osrednji odbor naj deluje pri štajerskem deželnem odboru na to, da se uvede na slovenski kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. strokovni pouk iz vinarstva.
3.	Da bo ta šola tudi na zunaj in v korporaciji c. k. kmetijske družbe istovredna z onima v Grotten-hofu in v Mariboru, zato skleni občni zbor, da je vsakokratni ravnatelj te šole kot virilist ud osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe.
4.	Obenem skleni občni zbor, da se število udov osrednjega odbora pomnoži za enega, kar je seveda predpogoj za dejanjsko izvršitev prejšnjega predloga. — Več udov podružnice si je naročilo razno semenje in živinsko sol. Nato je načelnik
* Zveza kmetijskih zadrug jamči za čistost semena in zavrača to trditev. (Opomba uredništva.)
zahvalil prisotne za vstrojnost ter zaključil zborovanje. — Po zborovanju je še zastopnik tvrdke „Alfa Separator" razkazal navzočim sem postavljeni brzoparilnik za živinsko (svinjsko) pičo in skuhal v paru prav tečen krompir.
Ljutomer. Naša podružnica je priredila letos že dve zborovanji in sicer dne 15. januarja in 12. februarja. Obakrat je bil obisk povoljen. Pri prvem zborovanju je predaval družbin tajnik gospod Holz o pridelovanju krmskih rastlin. Posebno obširno je govoril o zboljšanju travnikov, ki so glavni vir dobičkanosne živinoreje. Svoje predavanje je pojasnjeval s posušenimi krmskimi rastlinami. Da je bil govor zborovavcem prav všeč, so pokazali ob koncu z živahno pohvalo. Dne 12. februarja se je vršil letni občni zbor. Ker je bil predsednik zadržan, je pozdravil zborovavce njegov namestnik gospod Jožef Rajh. Potem je podelil besedo deželnemu živinorejskemu nadzorniku gospodu M. Jelov-šeku, ki je v obširnem govoru razpravljal o gnoju in gnojiščih. Grajal je napake pri ravnanju z gnojem in pa neprimerno napravljena gnojišča, ki so skoraj povsod tako slaba, da gre v zgubo pol gnojilne vrednosti. Pokazal je na podlagi načrtov prav jasno, kako naj bodo urejena pravilna gnojišča, da ustrezajo svojemu namenu. Ponudil je tudi svojo pomoč vsakemu, ki si hoče urediti pravilno gnojišče. Priljubljeni govornik je za svoj času primerni govor žel obilo pohvale, pa tudi občnega zanimanja, kar se lahko sodi po obilnih stvarnih prašanjih, ki so jih zboro-vavci stavili govorniku. Odobri se račun blagajnika, ki kaže 688 K 80 v dohodkov in 535 K 39 v stroškov, torej 143 K 41 v prebitka. Za delegate k občnemu zboru c. k. kmetijske družbe se izvolijo gospodje Jožef Mursa, načelnik podružnice, Alojz K ar din ar, posestnik, Krapje in Vido Magdič, posestnik v Ključarovcih.
T. Pušenjak, tajnik.
Ljubno. (Ustanovno zborovanje.) Dne 5. marca se je tukaj ustanovila nova podružnica c. k. kmetijske družbe štajerske. Predsednik osnovnega odbora gospod Josip Ermenc pozdravi mnogoštevilno došle kmetovavce povdarjajoč, da bi jih pač, ko bi se vsi kmetje naše občine zavedali svoje stanovske koristi, bilo lahko v prostorni šolski dvorani še trikrat toliko. Na to povzame besedo odposlanec osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe tajnik F. Holz, ter razloži v umljivi obliki namen kmetske združitve; namen družbe je, v prvi vrsti vzgojiti našega kmeta toliko, da se more braniti napram neopravičenim napadom že dolgo združenih nekmetskih slojev in da si lahko pomaga sam, ter ne čaka še dalje zastonj na pomoč od tujih nekmetskih krogov. Seveda se d& to doseči le na ta način, da se sklenejo vsi tesno drug drugega, torej nastopajo edino, spočetka vsaj, po nasvetu strokovnih svojih voditeljev. Pa ne samo združitev je neobhodno potrebna našim kmetom, ampak treba je tudi izpopolniti strokovno izobrazbo, koje ravno kmetu treba toliko, kakor nobenemu drugemu stanu; on se mora sprijazniti s poznanjem darov, katere mu nudi bo^ja narava, ter skušati, da jih obrača vedno v svojo dobrobit Kmetski stan je prevažen in prepotreben za vse druge stanove, in za celo državo, kakor, da bi s svojo brezbrižnostjo dali izpodkopavati njegovo edino pridelovalno moč. če bomo spoznali kaj vse je odvisno od nas kmetov in se ravnali tudi po tem, ter v s trajno, zvesto in dosledno izvajali posledice, bo zasijala tudi našemu kmetu zarja boljše bodočnosti. Na tak način bomo delali najuspešnejše za našo lastno dobrobit in blagor našemu n&rodu in domovini v prid. Kmetijsko delo je sicer trudapolno, toda prinaša s svojimi različnimi panogami le takih sredstev brez katerih sploh ni misliti na življenje. Za to pa glavo po koncu, čilo na delo v svesti si, da gre za našo sveto kmetijsko stvar. Naša imena pa bodo potomci izrekali s spoštljivostjo; hvaležni nam bodo, da smo zastavili svoje moči ravno na tistem mestu, od kod izvirajo vsestranski pripomočki in ki bodo rodili tudi v bodočnosti dobre sadove. Poslužiymo se pridno tudi sredstev, koje nam nudi kmetijska družba; pa ta naj nam ne bodo glavni namen, ampak le priboljšek in podpora pri samopomoči. Učimo se iskati pravih sredstev v pogostem medsebojnem razgovoru in odkritosrčnih in dobrohotnih	nasvetih.	Dobro seme obrodi
navadno dober sad. Poslušavci so potrpežljivo, da z vidnim zanimanjem in odobravanjem sledili govorniku. Na to se je izvolil soglasno posestnik Janez Kopušar za načelnika podružnice, za odbornike pa:	častiti gospod Josip De k o rti
(blagajnik), Josip Brunet (tajnik), načelnikov namestnik je Josip Ermenc; odborovi zaupniki
za posamezne dele občine so: Franc Kolenc, veleposestnik, Juvanje; Franc Zalesnik v Savinji; Franc Kumprej v Teru in Franc Sedmak pri Sv. Primožu. Pristopilo je nadalje še 16 novih članov, tako da šteje naša mlada podružnica 112 članov, ki se pa bo gotovo še povzdignilo, ko bodo drugi sprevideli, da je ne le osrednjemu ampak tudi po-družničinemu odboru na tem ležeče, da se z vso resnobo dela na pomoči za tisti stan, ki je pomoči v resnici potreben. Čim več nas bo, čim složneje bomo delali, tem laže in prej bomo dosegli uspehov, za katerimi hrepenimo pač vsi enako. Med raznimi nasveti se stavi predlog prirejati večkrat zborovanja s poučnimi predavanji, da se spravimo tem prej v oni tir, ki vodi po najbolj kratkem potu do uspehov. Z najlepšimi nadami na prospeh mlade podružnice se zaključi za občino Ljubno velepomembno zborovanje.	H.
Ormož-Hum. Podružnica c. k. kmetijske družbe Štajerske v Ormožu je imela 23. februarja svoj občni zbor. Dosedanji načelnik velezaslužni gospod dr. Ivan Geršak, je odložil zbog bolezni načel-ništvo. (Žalibog je 24. februarja medtem umrl.) Občni zbor mu je še interimno izrekel za mnogo-brojni trud, žrtve in podpore prisrčno zahvalo. Nato je bil soglasno za načelnika izvoljen gospod Martin Ivanuša, veleposestnik na Humu, ki je ta težavni posel prevzel, proseč vsestranske podpore in sodelovanja Njegov namestnik je gospod Tomaž Korpar; blagajnik gospod Jurij Dogša; tajnik gospod Anton P o r e k a r, ter odbornik gospod Ljudovik Kuharič. Ob tej priliki nam je bil vprvič predstavljen gospod tajnik c. k. kmetijske družbe F. Holz iz Gradca, ki nam je šel vsestransko na roko, ter nam je v zelo zanimivih in lahko umljivih besedah predaval o važnem pomenu združenja kmeto-vavcev in interesentov kmetijstva, da se doseže uspešno delovanje. Vsestranski pouk je potreben in vsak posameznik se naj izobražuje poleg svojega dela. Govornik zelo obširno in temeljito navaja različne izkušnje iz panog kmetijstva, ter povdarja važnost delavnih kmetijskih podružnic, katere se bodo najbolj zavzemale za koristi svojih članov. Posebno povdarja, da le potom združene delavnosti lahko največ dosežemo. Edinost krepi in naj bi se kmetovavci enako drugim stanovom organizirali. Končno priporoča novi kmetijski koledar, ki ga hoče družba pri povoljnem naročevanju izdati tudi v slovenskem jeziku. Predavatelju gospodu Holzu se je vsestransko častitalo ob poučnih izvajanjih in občni zbor mu na predlog- načelnikovega namestnika izreče splošno zahvalo. Letno in blagajnično poročilo se vzame povoljno na znanje. Sklene se prositi pri slavni družbi za različno orodje in priprave, ki se bodo določile za posamezne okoliše. Za glavni zbor se sklenejo nekateri predlogi. Kot zastopnika k letošnjemu glavnemu zborovanju c. k. kmetijske družbe v Gradcu se izvolita Tomaž KoTpar, živinozdravnik pri Sv. Lenartu in Anton Porekar, nadučitelj na Humu. Za namestnika pa Filip Trstenjak, kmetovavec v Pušincih. Končno sklene občni zbor, da med letom priredi razne poučne shode v okraju z raznimi predavatelji. Odbor bode
določil v svojem delokrogu posebne zaupne može. * *
*
Podružnica ormoška c. k. kmetijske družbe prosi vse tiste p. n. svoje člane, ki še za tekoče leto niso vplačali udnine, da vplačajo letnino 3 K in kar je zaostalega. Ako kdo ne dobiva „Gospodarskega Glasnika" sploh ali neredno, naj to javi načelstvu, kakor najhitreje mogoče. Kdor ni pravilno naznanil izstopa 3 mesece pred novim letom, je dolžen plačati letnino.
Martin Ivanuša Anton Porekar načelnik.	tajnik.
Ormož. Dne 24. februarja t. 1. je umrl po kratki bolezni dolgoletni načelnik tukajšnje kmetijske podružnice gospod dr. Ivan Geršak, c. k. notar v Ormožu, v 72. letu življenja. Pokojnik je kot izboren kmetovavec mnogo koristil podružnici in pred vsem njegovemu uspehu se je zahvaliti, da so se naši vinogradi začeli pravočasno na novo nasajati. Gospod dr. Geršak je zastavil vse svoje znanje v to, da so se naši vinogradi amerikanizi-rali in se v ta namen ni ustrašil tudi nobenih žrtev, in je zato imel mnogo škode. Dobil je mnogo odlikovanj in češčenj, a tudi mnogo nehvaležnosti. Kmetijstvu je bil vedno z vsem srcem udan in je pomagal pri vseh zboljšavah, če se mu tudi ni vse posrečilo, čast njegovemu spominu.	A. P.
Načelstvo podružnice Ormož na Dravi naznanja potrto od globoke žalosti prezgodnjo smrt svojega visoko spoštovanega načelnika in dolgoletnega, večkrat odlikovanega člana, gospoda dra. Ivana
Geršaka, c. k. notarja i. t. d., ki je po kratki težki bolezni preminil, čast in hvala njegovemu delu, ki ga bodo vsi člani ohranili v dragem spominu !
Ptuj. (Poročilo o zborovanju kmetijske podružnice za ptujsko okolico.) Dne 22. januarja ustanovljena kmetijska podružnica je zborovala dne 19. februarja t. 1. drugokrat. Obisk je bil prav povoljen in je pristopilo zopet nekaj novih udov. Ravnatelj kmetijske šole v Št. Jurju ob juž žel., gospod Belič, je predaval o gnoju in gnojenju z ozirom na porabo umetnih gnojil, o zboljšanju travnikov i. t. d. Iz njegovega prav temeljitega in lahko razumljivega pouka so poslušavci lahko povzeli, da ni umen kmetovavec oni, ki se zateče k umetnim gnojilom, obenem pa slabo ravna s svojim hlevskim gnojem, ker nima prav urejeno gnojišče in pripusti, da deževnica izpira gnoj, ter da odteka gnojnica v cestne jarke i. t. d. Predavatelj je razložil in priporočal pravilno ureditev gnojišč, umno ravnanje z gnojem, dobro krmljenje živine, eventuelno nakup močnih krmil, ker bo v tem slučaju tudi gnoj boljši. Kdor si torej na tak način skuša zboljšati hlevski gnoj, bode tudi z manjšo množino umetnih gnojil dosegel boljše gospodarske uspehe, kakor oni, ki rabi morebiti veliko umetnih gnojil, pa slabo ravna s hlevskim gnojem. Kateri pa hoče uspešno rabiti umetna gnojila, mora tudi vedeti, kaj zahtevajo posamezne kulturne rastline in kakšna umetna gnojila so pripravna za njegovo zemljo. Vse to in še več drugih prašanj nam je prav poljudno razložil gospod ravnatelj Belič. Prepričani smo, da je marsikatero zrno padlo na dobra tla in bode rodilo obilen sad. Ker so po zborovanju nekateri udje izrekli željo, naj priredi naša podružnica gospodarski izlet h kmetijski šoli v Št. Jur ob juž žel., opozarjamo že sedaj naše ude, da se vrši ta izlet gotovo eno nedeljo po leti. Natančneja pojasnila v tej zadevi objavimo pravočasno v „Gospodarskem Glasniku11. Udje, kateri nameravajo se udeležiti izleta v Št. Jur, naj to ob Priliki naznanijo podružničnemu načelniku ali pa tajniku.	Odbor.
®000®0®®®®©
znamenja „pravega : Francka „kavni mlinček.”
Pred zmotljivo-sličnimi zavoji drugih tovaren se varuj vsaka gospodinja!	476/10—4
00000000000
Vposlano.
Za nakupovanje gozdnih in vrtnih rastlin ter sadnih dreves priporočamo ugledno, od leta 1878 obstoječo tvrdko: Hubert Plhilk, drevesnica „Hainmtthle" za gozdna, vrtna in sadna drevesa, pošta MUglitz, Severna Moravska. ‘Vaši cenjeni bravci dobč od cen, navedenih v cenovniku, 10% popusta, če se sklicujejo na ta oglas.
Cena za močna krmila se je znižala; po primernih spremembah v prevoznih cenah se je ustreglo željam kme-tovavcev vsaj deloma; natančneje tozadevne določbe so objavljene v uradnem listu za železnice in brodarstvo v Hevilki z dne 26. februarja 1911. Med naštetimi krmili 8e nahaja tudi krvna moka Lu culi us za pitanje svipj, (soje prevoznina se bo zaračunala cel vagon po tarifu C Ul to je 30 do 36% ceneje nego prej.
Opetovano se je v tem listu že priporočalo h krompirju gnojiti s 40%no kalijevo soljo, ker če gnojimo s ’em gnojilom v spomladi, je manj nevarnosti, da bi dobili krompir, ki bi imel malo škroba. Res je 40 odstotna kalijeva gnojilna sol mnogo dražja ko kajnit; ker ima približno trikrat toliko hranilne snovi kalija, ko kajnit, je tudi približno ’rikrat dražja. Vendar pa naj za spomladno gnojenje krompirju jemljemo vkljub temu rajši 40 odstotno kalijevo gnojilno sol ko kajnit. Koliko boljša je 40 odstotna kalijiva Sol, to se vidi na 6 poskusih, ki so opisani v najnovejši številki lista „Stallmist und Kunstdllnger- (dobi se brezplačno pri kmetijski p''zvedovalnici kalijevega sindikata n& Dunaju, VIII/a Skodagasse štev. 3). Tam se vidi, da |!i na parceli, ki je bila gnojena s kalijem, prirastlo na nektarju za 173 if 60 n več ko na oni, ki je bila gnojena ®amo s fosforjevo kislino in žveplovokislim amonijakom. t* stroški 36 K (toliko stane 800 kg 40 odstotne kalijeve s°li), se je dosegel skoro petkratni dobiček.
i			n=i
		• Uradno. • 2!!J	li	it
Razglas
Štv. 12 ^ 1911.
4o
c. k. štajerske namestnije z dne 6. marca 1911, štev. 12/529—48 glede odredb za odvrnitev In odpravo kuge na parkljih in gobcih.
Z ozirom na sedanjo razširjenost kuge na gobcih in parkljih na Štajerskem se zdi c. k. namestniji na podlagi §§ 2, 10, 11, 23—26, 31 in 32 splošne postave o živinskih kugah z due 6. avgusta 1909, držav. zak. štev. 177 in k temu izdane izvršilne naredbe z dne 15. oktobra 1909, drž. zak. štev. 178, dalje na podlagi § 1 postave z dne 19. julija 1879, drž. zak. štev. 108 in ministrske odredbe z dne 7. avgusta 1879, drž. zak. štev. 109 in z dne 21. februarja 1906, drž. zak. štev. 30 primerno do preklica odrediti naslednje:
1.	Za politične okraje Lonč, Lipnica, Voitsberg, Feldbach, Ljutomer in za sodnijske okraje Maribor, Sv. Lenart, Hartberg in Gleisdorf in za mesto Maribor izdane naredbe o omejitvi prometa s parkljarji se prekličejo.
2.	Sodni okraj Gradec in mesto Gradec pa veljata še dalje za okužena.
Promet s paikljarji, to je govedom, ovcami, kozami in svinjami, dokler so še živi, je iz tega okraja ali vanj prepovedan.
Prevoz živih dvoparkljarjev je, vkolikor je v smislu veljavnih postavnih določb sploh dopusten, dovoljen le po železnici in brez prelaganja.
3.	Promet s parkljarji je v tem okuženem kraju dovoljen samo v toliko, če ga niso zaradi obstoječe kuge na gobcih in parkljih dotične občine ali okrajne oblasti popolnoma ustavile ali uravnale s posebnimi predpisi.
Posebe je prepovedano:
a) prirejati živinske sejme (ogledovanje in premiranje živine) s parkljarji, razen klavniškega sejma v Gradcu
V) mešetarjenje in kupovanje za trgovino ali izvozi določenih parkljarjev od kraja do kraja, od hleva do hleva;
e)	gonjenje živine na večje razdalje in malih parkljarjev (telet, ovc, koz, svinj) sploh;
d)	svobodno letanje svinj, psov, maček in perutnine na javnih prostorih okuženih krajev;
e)	skupno napajanje parkljarjev na studencih, potokih, rekah, ribnikih i. t. d. in
f)	obiskovanje hlevov, v katerih so parkljarji, od takih oseb, ki so omenjene v § 15 splošne postave o živinskih kugah in v k njej izdani izvršilni naredbi (osebe, ki pridejo po svojem poklicu v dotiko s tujo živino, poginjeno živino ali živinskimi odpadki);
g)	da pa se pri tej omejitvi prometa z živino vendar omogoči dobava velike množine parkljarjev za aprovizacijo velikih konzumnih središč, imajo okrajne oblasti pravico, da podelijo po potrebi in previdno potrebne olajšave in samo tedaj, če je dotična živina res zdrava, iz neokuženih krajev in če, predo pride na kraj določbe, ne gre skoz kak okužen kraj.
4.	Sejem za rab no živino v Gradcu je prepovedan; prigon živine na klavni sejem pa je dovoljen pod pogoji, navedenimi v odstavku 3, točka g).
Transporti okužene živine, ki pridejo v Gradec, se morajo takoj postaviti v kontumacijsko klavnico, kjer se mora okužena živina zaklati takoj, ona pa, ki je prišla ž njo v dotiko, v teku 24 ur.
Izvoz klavne živine z graškega sejma v inozemstvo je prepovedan; pač pa lahko gre v razmerju z zdrav-nostnimi razmerami kraja klavna živina v enako urejene tuzemske javne klavnice in z dovoljenjem namestnije tudi v zasebne; v zadnjem slučaju le pod tem pogojem, da taka živina z domačo ne bo prišla v dotiko in da se bo v teku 48 ur zaklala.
5.	Ker je nevarnost, da se ta gospodarsko tako zelo škodljiva kuga še dalje razširi, velika, se živinski sejmi (razen konjskih) v sodnijskih okrajih Celje, Lonč, Feldbach, Konjice, Hartberg, Lipnica, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Radgona, Brežice, Voitsberg, Weiz, Slovenji Gradec in v mestih Celju, Mariboru in Ptuju začasno prepovejo.
6.	Pri vseh transportih živine, ki prihajajo iz okuženih krajev in krajev, navedenih v 5. točki po železnici, morajo pristojni železniški uradi nalepiti na vagone listke: „iz zaprtih okrajev" in „naj se ostro desinficira“.
7.	Pri vseh železnicah se morajo po celi Štajerski za odpravljanje in sprejemanje živine porabljene rampe, mosti, poti in stojišča po vsakokratni porabi nele osnažiti, ampak tudi desiniicirati.
Ta desinfekcija se mora izvršiti vsakokrat takoj po,porabi, na vsak način pa pred zopetno rabo ali s sveže pripravljeno mešanico iz 1 Jeg negašenega apna na 5 litrov vode (20 odstotno apnovo mleko), ali s triodstotno mešanico žveplove kisline in kreozola ali pa z dveodstotno raztopino formaldehida.
Na isti način se mora ravnati z gnojem in blatom, steljo in smetmi, ki prihajajo z zgore navedenih objektov, kakor je predpisano zaradi gnoja iz vagonov, ki se morajo desinficirati (§ 2 postave z dne 19. julija 1879, drž. zak. štev. 108).
8.	Prestopki tega razglasa, ki stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v „Grazer Zeitung“, se kaznujejo po določbah VIII. odstavka splošne postave o živinskih kugah, oziroma § 12 postave z dne 19. julija 1879, drž zak. štev. 108 v obliki postave z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. štev. 184.
9.	S tem izgubi svojo ve(javo razglas z dne 27. decembra 1910, štev. 12—2246/8.
V Gradcu, 6. marca 1911,
C. k. štajerske namestnije.
C. k. namestnik: Clary 1. r.
Tržna poročila.
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 27. februarja do 5. marca 1911. Pripeljalo se. je 38 vozov s 279 metrskimi stoti sena in 27 vozov s 230 metrskimi stoti slame, in je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno. kislo od K 4.50 do K 6.30, sladko od K 4.60 do K 5.40; ržena slama od K 4.80 do K 5.60; pšenična slama od K 4.60 do K 5.40, ječmena slama od K —.— do K -.—; ovsena slama od K — do K ; ježna slama od K 4.— do K4 20.
Sejem z rogato živino dne 9. marca 1911. Prignalo se je 208 volov, 75 bikov, 140 krav, 2 živi teleti, in — konj pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
I z v o z na Nižje Avstrijsko: — volov, — bikov,
—	krav, — telet; na Gornje Štajersko: 18 volov, 8 bikov, 12 krav, — telet; Predarlberško : — volov, - bikov, - krav, — telet; v Nemčijo:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd:
—	volov, - bikov, — krav, — telet; na Češko:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst:
-	volov, — bikov, 58 krav, — telet; Italijo :
—	volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli,	tolsti	od	K 92.—	do K 104.— (izjemoma K	108.—),	poltolsti	od K 80.— do
K 90.—, suhi od K 72.— do K 78.— ; voli za pitanje od K —do K —; klavne krave, tolste od K 70.— do K 80.—, poltolste od K 56.— do K 68. — , suhe od K 52.— do K 56.— ; biki od K 78.— do K 96—; dojite krave do 4.	teleta	od	K —.— do K —.—; črez
4. tele od K —.—	do	K —.—;	breje od K —.—
do K —.— ; mlada živina od K 82.— do K 96—.
Sejem klavne živine dne 10. marca 1911. Zaklana živina: 737 teiet, 2555 svinj, 2 komada drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.32 do K 1.40; teleta la (izjemna cena) od K 1.42 do K 1.50; nemške mesne svinje od K do K ; nemške pitanske svinje od K 1.36 do K 1.48; ogrske pitanske svinje la od K 1.52 do K 1.56 ; ogrske pitanske svinje Ha od K 1.40 do K 1.48; mesne svinje od K 1.36 do do 1.50; bošnjaške pitanske svinje, debele, od
K — do K------------; bošnjaške pitanske svipje,
suhe od K — do K —; ovce od K —.76 do K —.80; kozlički in jagnjeta od K 8.— do K 10.—.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto	i	Pšenica		3		t H	a >	$ 5		Koruza J		O 00 o	
		K	V	K	V	1*	v	| K	V	K	v	K	«
Celje .. J	50	12	—	9	—.	9	—	9	50	8		10	50
Ormož .	50	n		9	50	10		9	75	7	50	10	--
Gradec .	50	12	75	9	25	9	—	10	92,	7	50	8	75
Ljubno .	50	12	50	9	—	9	25	10	50	7	50	—	—
Maribor	50	11	—	8	50	8i75		9	75	7	75	8	50
Ptuj	1	50	11	—	8	50	10	50	11	—	8	—	8	50
Inomost.	50	—		—				P-							
Celovec .	50	22	25	18	96	F	—	17	85	17	10	—.	—
Ljubljana	50 ISO	11	75	8	50	h	50	9	40	7	—	9	—
Solnograd	60	11	45	9	45	9		10	15	7	70	...		
Dunaj ..	50	11	76	8	38	9	30	9	20	7	36	_	—
Line ...	50									—		-	—
Mesto		Ajda		Bob		Seno sladko		Seno kislo		Ržena slama		.1 ©	slama |
													
	Ul	*		K	v	1*	1«	K	1 «	|l *	|v	11*10	
Celje ..	60	11	—	12	—	2	80	2		2	50	2	—
Ormož	50	9	—	13	—	5	•	4	50	3		2	80
Gradec	50	9	08	15	—	2	50	2	‘20	2	60	2	05 1
Ljubno	50	—	—	18	—	4	25	3	75	3	50	3	25
Maribor	50	8	—	11	50	2	25	—	—	2	25	1	75
Ptuj ..,	50	9		11	50	3	80	3	10	B	60	2	70
Celovec .	50	—	—	—	—		—	-	—	—	—	—	—
(Nadaljevanje na strani 53.)
V'
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzeusgtlatz št. 2.
I.
Poročila glede blagovnega prometa Zveze.
l.
Naročila travinega in deteljnega semenja, zelene krme in zrnja.
Zveza sprejema naročila na semena le, kolikor je zaloge in brez obveznosti za spremembo cene.
Zato nujno prosimo svoje člane, naj nam nemudoma pošljejo naročila na semenje, ker bo pozneje v glavni sezoni cena semenju na vsak način poskočila.
Posebe pa opozarjamo na to, dana m j e zalo ga izvirne štajerske rdeče detelje pošla in da lahko odslej naprej dajemo le avstrijsko rdečo deteljo.
Za to deteljo znaša cena za sedaj 1 K 90 v kilogram z vrečo vred, vendar pa ni izključeno, da se bo vsled zvišanega popraševanja po izborni domači rdeči detelji cena zvišala.
V ostalem pa opozarjamo na našo objavo štv. 4 v „Zadrugi", prilogi „Gospodarskega Glasnika" c. k. štajerske kmetijske družbe, z dne 16. februarja t. 1.
t
2.
Manj vredna gnojila.
Društvo tvornic za Tomaževe fosfate v Berlinu nam naznanja, da se pod imenom „Bernard-Phosphat" ponuja kmetovavcem nov fosfat kot nadomestek za Tomaževo moko.
Ker je ta fosfat surov in njegova fosforjeva kislini, kakor so pokazale znanstvene preiskave in poskusi v praksi, bolj ali manj neraztopljiva, moramo v korist svojih članov objaviti sledeče vrste:
C. k. kmetijsko-kemična poskusna postaja na Dunaju opozarja na novo gnojilo, ki se, kakor se pravi, dela v Belgiji z žarenjem surovega fosfata in ki se od nedavna prodaja tudi pri nas pod imenom „Bernard-Phosphat". Iznašel ga je baje neki belgijski inženir, Leopold Bernard, prodaja pa ga „Comptoir Commercial Ansversois, ancienne maison J. Wegimont, societe anonyme, Antwerpen, 10 Rue Kipdorf" (za Avstrijo ima zastopstvo Vittorio Schifflin v Trstu). Za varstveno znamko ima ta fosfat solnce („soleil"). Prodaja se v dveh sortah; ena ima 18 do 20%, druga 20 do 25% skupne vsebine fosforjeve kisline. V prvi stane enota skupne fosforjeve kisline 21*5 santimov fob Gent ali Antwerpen, ali 38*5 santimov cif Trst, v drugi 24*5, oziroma 3T5 santimov. Prodajavec jamči za določeno množino finosti in vsebino skupne fosforjeve kisline, ne pa za raztopljivost fosfata v katerem navadnem raztopilu, to pa, kakor pravi v svoji ponudbi, iz naslednjih vzrokov;
„Ker je esenca našega zažlindranega produkta popolnoma drugačna ko pri Tomaževi žlindri in ker je Wagneijev reaktiv aprobiran samo za Tomaževo moko, je naše fosfatno gnojilo, kakor tudi superfosfat v Wagnerjevem citratu le malo raztopljivo, dasi je njegova fosforjeva kislina za rastline in prsti vsaj toliko, če ne bolj raz-topljiva ko ona v Tomaževi moki. Ta reaktiv tudi nima drugega namena kakor da po možnosti preprečuje ponarejanje Tomaževe moke. Zato lahko prodajamo svoje fosfatovo gnojilo le po skupni vsebini fosforjeve kisline."
V reklamah za fosfat „Bernard" se povdarja, da bo fosfat Tomaževo moko nele nadomeščal, ampak da jo kvalitativno celo zelo prekaša, da ima večjo množino fine moke in manj nepotrebnih snovi, kakor kremenčeve kisline, železa i. t. d. Kot priče se navajajo, žalibog brez imen, „merodajne osebnosti", ki so v skoro vseh kulturnih državah, tudi v Avstro-Ogrski, baje delale „poskuse"; a o pogojih in uspehih teh poskusov ni nobenih poročil.
Poskušnje, ki so se s tern novim fosfatom naredile na c. k. kmetijsko-kemijskem poskuša-išču na Dunaju v letu 1910, so pokazale sivo-reli, fini prašek, ki je imel na rešetki štev. 100 95% fine moke. Tudi njega sestava je odgovarjala napovedi v prospektu; reducirano na suho substanco, je imel ta fosfat:
ogljenčeve kisline .... 1800%
fosforjeve kisline . . . . 21*20 „
apna.....................5 5'60 „
magnezije.................0'69 „
železnega oksida in gline 2'30 „ neraztopljivih snovi . . .	2 31 „
skupaj . . 100-00%
Že primerjanje z izsledki analize navadnih Ciplyfosfatov nam pokaže, da proces Bernarda ne gre posebno globoko, kar se vidi že na tern, da , e vsebina ogjjenčeve kisline vkljub žarenju ostala skoro nespremenjena. Zdi se, da so nekdanji belgijski kredini fosfati dobili samo novo ime, da se kupci laže premotijo. V tej domnevi nas potrjujeta velikanska reklama in dejstvo, da stane 1 kg fosforjeve kisline v tem novem fosfatu loco Dunaj 37*8 v. dočim se v Tomaževi moki plača z 38-8 v..
Ker pa je gnojilna moč fosforjeve kisline v surovem fosfatu po vseh znanih poskusih mnogo manjša, ko gnojilna moč fosforjeve kisline v Tomaževi moki in ker dosedaj fosfat „Bernard" ni pokazal prav nobenih posebnih prednosti, priporočamo poskuse le tedaj, kadar bo stala enota 25 v ali manj.	(Referent Pil z.)
3.
Bakrena galica in žveplova moka.
Zveza si je kakor vsako leto tudi letos oskrbela večjo množino bakrene galice v vrečah po 100 kg brutto za netto in dvakrat rafinirano, zelo fino žvepleno moko v vrečah po 50 kg; zato
ggjTgTj. ..ni r. .i . -v	--rr.— .-T....?Tg«
lahko, dokler bo kaj zaloge, iz svojih skladišč vsak čas izvršuje naročila. Na željo se naznanijo cene na drobno.
4.
Ponudbe sena.
Naši člani ponujajo:
3--4 vagone sladkega sena od vagona v Oblarnu;
1—2 vagona	sladkega	sena	in	otave od
vagona v Fohnsdorfu;
3	vagone sena in otave od vagona v Poljčanah ;
2 vagona sladkega sena od vagona v Bistrici pri Mariboru;
4	vagone la.	sladkega	sena	od	vagona	v
Lebringu;
1—	2 vagona	sladkega	sena	od	vagona	v
Pesnici pri Mariboru;
12—15 vagonov sladkega sena, otave in lucerne od vagona	v Frohnleitnu;
2—	3 vagone	sladkega	sena	od	vagona	v
Frohnleitnu;
4 vagone sena od vagona v Steinhausu ob Semmeringu;
6—7 vagonov la. sladkega sena od vagona v Stainzu;
20 vagonov la. sladkega sena in otave od vagona v Zeltwegu;
6 vagonov polsladkega konjskega sena od vagona v Lieznu.
Zanimancem daje podrobnejša pojasnila Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz 2.
4.
Popravek.
V štev. 5 „Zadruge" se mora drugi odstavek drugega stolbca glasiti takole: „Drugi pogoji pri nakupu in prodaji so izšli v 6. številki „Zadruge", 15. marca 1910," na kar s tem opozarjamo.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca januarja 1911. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
	Konto		vlog		Konto kreditov			
Posojilnice	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	v	K	v	K	v	K	V
Stanje dne 31. dec. 1910			8,485.618	60	3,429.549	_ !	—		
Promet januarja 1911 . .	379.143	08	459.589	29	141.682	58	258.219	42
Skupaj . . .	379.143	08	8,945.207	89	3,571 231	58	258.219	42
Proč vračila		—	—	379.143	08	258.219	42	—	—
Stanje dne 31. januarja 1911	—	—	8,566.064	81	3,313.012	16	—	—
B. Druge kmetijske zadruge in društva.
	Konto		vlog		Konto kreditov			
Kmetske zadruge	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	V	K	V	K	V	K	v
Stanje dne 31. dec. 1910	—	. .T,	2.740	-	1,342.178	77	—	—
Promet januarja 1911 . .	—	—	25	—	34.982	14	8.617	81
Skupaj . . .	_			2.765	—	1,377.160	91	8.617	81
Proč vračila		—	—	—	—	8.617	81	1	—
1 Stanje dne 31. januarja 1911	—	—	2.765	—	1,368.543	10	! _ 1	—
Ves promet posojilnih društev Zveze meseca januarja 1911 • •  ..................K 1,238.634*37
Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca januarja 1911 , . . „	43.624*95
Stanje vseh vlog koncem januarja 1911.............................................. 8,568 829*81
Stanje vsega kredita«	„	1911............................................ 4,681.555*26
Uvoz blaga v januarju 1911 .... ................................................... 80.933*58
Izvoz „	„	„	1911....................................................... 60.212-02
Skupni promet meseca januarja 1911	............................................. 141.145*60
Število pridruženih posojilnih društev koncem januarja 1911:	277.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem januarja 1911: 78
m.
Posredovalnica za prodajo plemenske in vprežne živine.
Pregled ponudeb in naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Ponudbe:
Jurij Duller, Feistritz, pošta WeiSkirchen, 1 Vi leta staro telico murodolske pasme.
Jožef Heinrich v Kombergu, poštaHengs-berg pri Wildonu, 2 vprežna vola, težka približno 1200 kg\
Matija Nadler v Weblingu štv. 83, pošta Strafigang dveletno pincgavsko telico, težko 400—500 kg;
Karl E i 11 j o r g, posestnik v Puchu pri Weizu, vzhodnještajerskega lisastega bika, 1% let starega, težkega 500 kg;
Alojz Winter v Krumeggu štv. 12, pošta St. Marein am Pickelbach, 8 mladih svinj, Yorkshire pasma, 4 mesece stare, po 45 K;
Posojilnica v Eisbachu, pošta Rein pri Gratweinu, velike množine pitane živine.
Vilheim Dituber, po domače Golob, v Vi-liču, pošta Ernovž, 13 mladih svinj;
Franc Budna v Kališovcu štv. 5, pošta Rajhenburg, mladega sivega bika;
Franc Vozlič na Cvenu štv. 25 pri Ljutomeru, 1 % letnega bika pincgavske pasme;
Anton Haberl, po domače Schwarz, v Pre-tulu, pošta Sv. Mihael nad Ljubnim, 2 šestletna, približno 13 metrskih stotov težka vola murodolske pasme, metrski stot po 96 K;
Lui Winter, Šmarje ob Pickelbachu, 5 pras-cev, 3% mesece starih, po 50 K, 20 prascev, 10 tednov starih, po 25 /£, vsi yorkshirske pasme.
Jožef Mik uš v Spielfeldu štv. 17, 2 vola, 4j/2 leta stara, okoli 1400 leg težka, 100 K za
100 kg; 8 let staro molzno kravo, težko približno 350 kg, za 240 K; poldrugo leto staro telico, 500 kg težko, 94 K za 100 kg.
Jožef Nipič v Št. liju v Slov. gor., 2 na čas breji kravi za 900 K.
Naročila;
Viktor Glaser v Rušah pri Mariboru, bike in mlajino pincgavske pasme;
Graščina Ernovž, simentalskega ali muro-dolskega bika;
Podružnica Ernovž, 3 dveletne bike murodolske pasme in dva enoletna bika murodolske pasme;
Graščina Balt ah of, Kumberg pri Gradcu, enoletnega bika pincgavske pasme in 10 molznih krav, že dolgo brejih s prvim do četrtim teletom, pasma katerakoli;
Jožef Ivačič, posestnik v Zagorju, pošta Pilštanj, dva lepa mlada vola, triletno brejo kravo in 2 breji murodolski telici;
Irma Trattenschek, posestnica, Kastelitz-hof, pošta Gornja Sv. Kunigunda pri Mariboru, 2 polletni marijadvorski plemenski telici;
Dr. Ferstl, Hollenegg pri Lonču, za vzrejo 2 telički in bikiča montafonske pasme;
Jožef Heinrich v Kombergu, pošta Hengs-berg pri Wildonu, mladega pinegavskega vola, starega kakih 1 y2 leta.
Jožef Stoisser, Št. Andraž v Sausalu 4 vprežne vole murodolske pasme.
Tržna poročila.
(Nadaljevanje.)
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 27. marca v Teharjih **, okr. Celje; v Dobovi*, okr. Brežice; na Bizeljskem**, okr. Brežice; v Lembergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Podplatu**, okr. Rogatec; v Slovenjem Gradcu*.
Dne 28. marca v Ormožu (svinjski sejem).
Dne 29. marca v Imenein (sejem s ščetinami), okr. Kozje; na Ptuju (sejem s ščetinarji).
Dne 30. m a r c a na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 31. marca v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 1. aprila v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 3. aprila na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Sevnici**; v Št. liju**, okr. Šoštanj; v Marn-bergu**; v mestu Celju*; v Št. Pavlu pri Pre-
boldu*, okr. Celje; pri Sv Križu, okr. Ljutomer, v Rušah**, okr. Maribor.
Dne 4. aprila v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*.
Dne 5. aprila v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež.
Dne 6. aprila na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v mestu Gradcu (sejem z rogatino in konji).
Oznanila „Sospodarskega Stasntka" za Štajersko.
Prosimo, sklicujte se na ta inserat in zahtevajte cenik za leto 1911.
143 — 1
Najnovejše motorje
na benzin, zelo priporočljive za kmetijstvo in male obrtnike, priporoča stoječi model od 2 Vi konjskih sil naprej za 1200 K, ležeči model od 2'/i —20 konjskih sil za 1500 K i. t. d., ter vse druge kmetijske stroje, posebno pa „domače milne4* od 170 K naprej, izdeluje
jg Josip Božič,
S
mlinnk.1 In strojni stavbenik, pošta Cirafensteln, Koroško.
Cena jajca za nasad!
Od čistopasemskih, premi-ranih kokoši in rac. Zahtevajte cenik naših opetovano premiranih kuncev, psov, golobov in perutnine. — Perutninorejski zavod ,Edol-tveis4, Valašskč Mezifiči, Moravsko.	140—8
'$0l~ Če imate krave
potem v Vašem gospodarstvu ne sme manjkati izboren in trpežen	182—5
Diabolo Separator*
kajti šele on, najboljši separator, napravi mlekarstvo uobičkanosno in je zelo cen. Na uro separira 120 l. Cena samo 125 K. Zahtevajte cenik štv. 174 in garancijske pogoje gratis in franko od tvrdke
Pii. Mayfartli & Co.
Dunaj, II., Taborstrasse 71. '•H
--------Zastopniki zaželjeni.	--
Gospode naročevavce
hljudno prosimo, naj se pri kupovanju blagovolijo sklicevati na naš list.
Mayfarthovi sejalni stroji „Agricola“
Tovarne za poljedelske stroje, livarne za železo in
vzorec 1911, so iiajprilič-nejšl za vsaki vrstno seme* Enakomerna setev.
Se obnaša že leta najboljše Močna in solidna sestava.
Enostavna prilagoditev in izpraznitev.
Iščejo se zastopniki In prekupci.
obrat s parnimi kladivi Pb. Mayfarth A Co., Dunaj, II/, Taborstr.71. Ustanovlj.1872. 1500 delavcev. Obširni ceniki zastonj, fen 375—
Semenske mešanice za trajne travnike
ponuja in jamči za šestletno porabo
Josip Schmidt, Aflenz.
Za dobro zemfjo .... po 100 kg po 110 R proti
Za mokro Za suho
, po iw ny po 110 R r—
1 poštnemu povzetju od Kapfen-„	... J	berga.
Priznanja so vsakomur na razpolago.	5—6
£e Kometom mlini
so dandanes najboljši za dobivanje debele in fine melje, ker so opremljeni s Helleijevimi umetnimi mlinskimi kameni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojih kakovost je neprekosljiva. Priporočamo nadalje brnsne kamne vsake vrste v najboljši kakovosti, za umetne mlinske kamne in gradnjo mlinov v Sandovn pr! Ceški-Llpl.
Komanditna družba E. «J. Heller.
Iščejo se zastopniki.	415b/10—24
Prva tovorna
Za spomladansko gnojenje
priporočam cenjenim kmetovavcem
Tomosovo žlindro
znamko
zvezdo
Stern^Si^arko
kot najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Varujte se ponarejanj!
Zahtevajte povsod izrečno Tomasovo žlindro znamko zvezdo.	102—5
Veletrgovina z železnino „Merkur“
Peter Majdič, Celje
prodaja izdelkov tvrdke Thomaspliosphat-fakriken, G. m. b. H., v Berlinu.
Razglas
glede oddaje subvencijskih bikov okrajem, podružnicam
in občinam.
Osrednji odbor bo tudi v letu 1911 po razmerju državnih in deželnih sredstev, ki niso z naročili iz preteklega leta, ki se zaradi pomanjkanja primernih plemenskih bikov niso mogla izvršiti, popolnoma izčrpana, sprejemal naročila za plemenske bike iz onih okrajev, v katerih ni za redno bikorejo poskrbljeno niti s kako živinorejsko niti z biko-rejsko zadrugo.
Plemenski biki se kupujejo pod strokovnim nadzorstvom deželnih strokovnih organov in uradnih živinozdravnikov v spomladi in jeseni 1911 v domačih plemenskih okoliših, pri čemer se plačajo stroški za nakup in vožnjo iz sub-vencijskega fonda. Biki se oddajo od zaželjene železniške postaje, od katere naprej mora vse stroške za prevažanje plačati prejemnik.
Prošnjiki dob6 bike za 60% kupne cene, pri čemer se varščina 50 K zaračuna. Prejemnik jamči za bika dve leti,
to se pravi, pri pravilni oskrbi postane bik črez dve leti prejemnikova last. Če pa prejemnik ne izpolnjuje dolžnosti, za katere se mora prej s posebnim reverzom obvezati, mora vrniti subvencijo. Tudi zapade njegova varščina v znesku 50 K, če zaprošenega bika ne prevzame.
Kmetje, ki želijo kakega bika, morajo to v prvi vrsti naznaniti okrajnemu odboru in Če ta odkloni posredovanje, bližnji kmetijski podružnici ali domačemu občinskemu predstojništvu in ob enem s prošnjo poslati varščino v znesku 50 K.
Da si kmetijska družba lahko pravočasno oskrbi potrebno število bikov, je želeti, da ji pridejo prošnje za sub-vencijske bike vsaj najkesneje do konca aprila.
Družba se ne more obvezati, da bo bika dostavila ob kakem v naprej določenem roku.
Reverzi se dobijo pri kmetijski družbi ali pa pri okrajnih odborih.
Razglas
glede oddaje
P. n. člani bodo dobili iz plemenskih vzre-jališč c. k. kmetijske dražbe po meri sredstev, ki so na razpolago, subvencijske merjasce, če bodo poslali pravilno izpolnjene reverze s 30 K za vsakega merjasca potom naših podružnic najpozneje do 15. marca t. 1.
Prošnjiki morajo merjasce pravilno krmiti in gojiti, vpisovati vsak skok in oddajati merjasca za malo odškodnino (ne nad 50 v) tudi za druge prašiče na razpolago.
Za merjasca jamčijo, dokler ni star popolnoma 2 leti, na kar preide popolnoma v njihovo last.
Redoma se lahko nastavi v vsakem kraju le po en merjasec, če pa jih je potreba več, mora podružnica to potrditi.
V Gradcu, 1. januarja 1911.
Od osrednjega odbora 28a-w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Razglas
glede oddaje
= koroške jezerske pasme. =1
V Gradcu, 7. februarja 1911.
v
Osrednji odbor c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Prezident:	Glavni tajnik:
Attems I. r.
78—3
Juvan I. r.
Razglas
glede oddaje izvirnega raškega lanenega semena po subvenciji.
S podporo visokega c. k. poljedelskega ministrstva je osrednjemu odboru tudi letos omogočeno oddajati izvirno rusko laneno seme po znižani ceni 42 v kilogram.
Naročila od štajerskih kmetovavcev sprejema, če se takoj in ob enem nakaže tudi denar, pisarna c. k. kmetijske družbe v Gradcu, Stempfergasse 3, a jih ne izvršuje obratno, ampak kadar jih je več skupaj.
Če se potrebuje manj ko 5 fcj, naj se ob enem naroči tudi za kakega soseda.
Prosimo za točni naslov, pošto in železniško postajo.
V Gradcu, 16. decembra 1910.
Od osrednjega odbora 607/10_w c. k. kmetijske družbe.
Najnovejše in najboljše
___prevozne, za škropljenje in napolnjevanje sodov. Ne rjavijo in ne zamrznejo. Vodoravno nesejo do 20 m. Ceniki gratis in franko.
Prva moravska tvornica za vodovode ===== in sesaljke =======
Ant.Kunz,
c. in k. dvorni dobavnlk,
S
labe skušnje pri
gnojenju s kalijem
so izključene, če se dolgi zimski večeri porabijo v to, da se naredi
načrt in proračun o gnojenju.
Na to se naroči pravočasno kalij in si za-sigura popolen uspeh, kojega prinese za naše njive in travnike toliko važno kalijevo gnojilo.
Kajnit in 40%na kalijeva sol
je na prodajo pri kmetijskih zadrugah in podružnicah c. k. kmetijske družbe štajerske, kakor pri Zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem (Gradec, Franzensplatz št. 2) po izvirnih cenah in pogojih kalijevega sindikata.
Pojasnila in nasvete o porabi vsakojakib umetnih gnojilih se dobč brezplačno pri g. Francu Mnlecn v Ljubljani, Turjaški trg št. 8. «oa»
28—-W

uperfosfati
rudninski in živalski, so preskušeno najzanes-ljivejsa in najcenejša fos-= forjeva gnojila ==
za vsakovrstno
zemljo.
Vsebina strogo zajamčena!
Jamči najhitrejše učinkovanje in najbogatejše pridelke 1	11—12
Za spomladno setev neobhodno potrebno I Nadalje ponuja amonijakove, kalijeve, soliterne snperfosfate iz vseh skladišč za umetna gnollja in pri trgovcih z umetnimi gnojili, kakor po kmetijskih družbah in zadrngah.
Pisarna v Pragi, Prikopi 17.
Ovni se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 E.
Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago.
Lastnik jamči za ovna, dokler ni star dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last.
Poslali se bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mora plačati voznino iz Solčave, postaja Železna Kaplja.
V Gradcu, 1. januarja 1911.
Od osrednjega odbora 29~w c. k. kmetijske družbe na Štajerskem.
Svetovno mojstrstvo v urarski industriji končno pridobljeno!
Ker sem prevzel samoprodajo elegantno tankih amer. švicarskih 14-karatn. zlat. dnble žepnih ur, mi je mogoče prodajati iste po K 4.90. Ure imajo dobro 36 ur tekoče kolesje na anker „Speciosa“ in so električnim potom s čistim zlatom pozlačene. Garantiram 4 leta za natančni tek. 1 komad K 4.90, 2 komada K 9.40. Vsaki uri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez vse rizike, ker na željo zamenjam ali pa vrnem denar.
Pošiljam po poštnem. povzetju.	63—6
P. Buchbinder, Krakov, Ost. Št. 106.
Izvirna „Helotte"
je v alpskih deželah najbolj priljubljena in razširjena
mlečna centrifuga.
Močno in 8 o 1 i d n o narejena. Posname izborno in ne potrebuje nobenih popravil.
Ker je zelo preprosta, lahko dela vsak otrok ž njo. Zajamčen je najboljši uspeh in najbolj natančen posnetek.
Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotte“.
Model 1909 Je v maraieem zboljšan,
45—12 ----- Dobri zastopniki zaželjeni.	-
Mslitte-leike. Dial III. IflaM. IS.
Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J. Glouar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.