797
Uvodnik/Leading article
SLOVENSKE MEDICINSKE REVIJE – PREMALO ALI
PREVEČ?
Na skupnem sestanku Uredniškega sveta in Uredniškega od-
bora Zdravniškega vestnika 16.3.2004 je med drugim tekla raz-
prava tudi o tem, da izide v Sloveniji vedno več medicinskih
revijah namenjenih vedno bolj usmerjenim področjem. Sam
sem se pridružil mnenjem, da bi bilo za slovensko medicino
nasploh bolje, če bi »strnili vrste« in prispevali k čim bolj ka-
kovostnemu aktualnemu in zanimivemu Zdravniškemu vest-
niku. S tem sem si prislužil vabilo glavnega urednika, naj o
tem kaj napišem. Zapisana beseda terja bolj tehtno argumen-
tacijo, dopušča pa tudi bolj poglobljen razmislek. Naj se torej
k svojemu izrečenemu stališču vrnem z naslednjim predlo-
gom za razpravo:
V svetu in ne nazadnje tudi pri nas je vedno več pisnih infor-
macij z medicinskega področja, vedno več strokovnih prispev-
kov in vedno več strokovnih revij. Če opazujemo dogajanje v
zvezi z revijami v svetu, se kaj hitro oblikuje metafora o darvi-
nističnem boju za preživetje, kjer v džungli številnih rastlin
nekatere bogato cvetijo, nekatere životarijo v temi, marsika-
tera pa se tudi posuši. Če pogosto potožimo, da je poplavo
informacij pravzaprav nemogoče obvladovati, je vsekakor tudi
res, da velika količina informacij nima zgolj dobrih strani.
V mednarodni areni se nacionalne revije, še posebej če niso v
celoti v angleščini, težko prebijejo. Tako je njim – med njimi
Zdravniškemu vestniku – glavna vloga podeljena predvsem v
domačem okolju. Tu imajo dvojno nalogo. S stališča nacije
krepijo domačo strokovno terminologijo in vzdržujejo stro-
kovni tonus v jeziku, v katerem se stroka tudi udejanja. Z zor-
nega kota zdravnika pa v »uporabniku prijaznem« jeziku širi-
jo pomembne strokovne informacije. Verjetno ni potrebno
posebej dokazovati, da je Zdravniški vestnik osrednja sloven-
ska medicinska strokovna revija. Ali pa so – z zornega kota
Zdravniškega vestnika – druge slovenske medicinske revije
dobremu Zdravniškemu vestniku v prid ali v škodo? Kar se
tiče finančnih sredstev za izhajanje revije, bi verjetno manjše
število medicinskih revij zanesljivo pomenilo večji kos poga-
če. S stališča količine in kakovosti prispevkov nasploh pa so
dokazi šele v samih revijah; odvisni so od kakovosti recenzije
in – ne nazadnje – od možnega števila dobrih prispevkov v
naši deželi. Na to vprašanje ni povsem enoumnega odgovo-
ra. Lahko bi se morda trdilo, da čim večje število prispevkov v
slovenskem prostoru izostri merila za dober slovenski prispe-
vek; zgolj tak pa se sme pojaviti v recenzirani osrednji zdrav-
niški reviji.
O tem, kateri medicinski teksti v Sloveniji »lahko izhajajo«, na
srečo ni zakona, ni cenzure in ne omejitev. Ni pa s tem reče-
no, da je veliko število medicinskih revij slovenski medicini
nasploh in slovenskim zdravnikom posebej v prid. Sam bi ar-
gumentiral, da bi nekaj več pozornosti Zdravniškemu vestni-
ku le-temu zanesljivo koristilo.
Naj povem, da nikakor ne bi želel navajati primerov revij ozi-
roma medicinskih tekstov, za katere bi bilo bolje, da v Sloveniji
ne bi uzrli luči sveta (če ne zaradi drugega, zato, ker brez potre-
be »zapravljajo sponzorski denar«). Želel bi zgolj omeniti dve
reviji izmed onih, ki smo jih gotovo lahko veseli. Študentska
revija »Medicinski razgledi« ima v Evropi tako enkratno poslan-
stvo, da jo je že zato smiselno podpreti kot »nacionalni pro-
jekt« (mimogrede: ali bo mariborska medicinska fakulteta pri-
pravila konkurenčno revijo ali pa se bodo študenti združili in
napravili dobro revijo še boljšo?). Revija ISIS, kjer sem ne na-
zadnje v uredniškem odboru (kar moram javno priznati, ker jo
hvalim), ima prav tako posebno poslanstvo, ki ga bolj ali manj
zelo dobro opravlja. Upal bi si trditi, da je med revijama ISIS in
Zdravniškim vestnikom prišlo do dobre »delitve dela«. Sam sem
se vedno zavzemal, da naj v Izidi ne izhajajo strokovni prispev-
ki, saj ne vidim nobene potrebe, da bi tu hodili v zelje Zdravni-
škemu vestniku (ob tem, da Izida nima izdelanega recenzent-
skega sistema za strokovne prispevke).
Ko sem omenil zgornji dve reviji posebej, nisem s tem želel
ostalih opredeliti kot odvečnih. Predlagam pa, da slovenski
zdravniki (vsi po vrsti, tisti, ki izdajajo medicinske revije, pa
še posebej) razmislijo, ali je možno strokovno, znanstveno,
izobraževalno, idejno itd. poslanstvo stroke, sekcije, klinike,
posameznika ... uresničiti tudi prek Zdravniškega vestnika (na
primer s posebno številko ali s suplementom, posvečenim
določeni stroki, bolezni, organu, metodi ...). Ali res prevladajo
razlogi za lastno revijo, ki izhaja neredno in ima zelo zamejen
odmev? Seveda več sodelovanja z Zdravniškim vestnikom po-
meni tudi več nadzora, več aktivnega vključevanja združenj
in sekcij, dejavno zanimanje za delo v uredniškem odboru,
sodelovanje kot gostujoči urednik idr.
V slogi je moč. To ni prazna beseda. V Sloveniji nekateri me-
hanizmi ne dajejo enakih rezultatov kot v velikih deželah. Za-
to nekaterih vzorcev obnašanja ne moremo niti na enak način
sprejeti niti na enak način vrednotiti, kakor če bi bili v dru-
gem okolju. Zato lahko marsikaj, kar bi v pogojih strokovne-
ga prepiha delovalo nenavadno, pri nas dobi pečat narodne
potrebe. Nisem prepričan, na primer, da je smiselno stremeti
k temu, da imamo za 70 slovenskih nevrologov domačo nev-
rološko revijo, zato ker jo imajo Angleži (in Hrvati). (Mutatis
mutandis ...).
Prepričan sem, da bi Zdravniški vestnik bil lahko boljši in
»močnejši«, kot je sedaj. Verjetno bi to lažje dosegel, če bi več
ustvarjalcev medicinske besede v Sloveniji prispevalo k temu
osrednjemu skupnemu projektu namesto k svojim delnim.
David B. Vodušek
ZDRAV VESTN 2004; 73: 797–7