List 21. Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva. Spisal Franjo Kuralt. (Dalje.) VIL Vsak gospodar naj ima le toliko živine, kolikor je dobro hraniti more. Velika napaka mnozih gospodarjev je ta, da irpajo več živine v hlevu, kakor pa za njo pcfrebne klaje. Srečnega se štejejo, da imajo le mnogo rčpov v hlevu, naj so debeli ali suhi, samo da so! Oni ne pomislijo tega, da slabo rej ena živina ne da druzega, kakor mnogo dela, slab gnoj in nič dobička. Oni ne verjamejo, da bi jim donašalo več dobička ena dobro rej ena živina kakor dvoje slabih in mršavih pokvek. Kakor človek zaostane v svoji rasti, ako nima v mladosti potrebne hrane in postrežbe, ravno tako je tudi pri živini. Kdor živino slabo redi, malo more ž njo delati, in dobiček gre rakom žvižgat. Potreba prva je tedaj, živino dobro rediti. Dobra izreja pa obstaja v dobri klaji, dobri vodi, zdravem zraku in dovoljni postrežbi. To so najglav-niše zahteve za vzdrževanje in izrejo živinsko. Kakor pa vsem ljudem ne teknejo vse jedi enako, in se eni raje s tem, drugi raje z drugim hranijo, ravno tako skrbela je narava za živino, da se tudi ona razlikuje druga od druge v različnosti hrane. Zatoraj je treba živinorejcu kakor poljedelcu dobro prevdariti, kako sne rastline so njegovi zemlji, njegovemu podnebju najbolj primerne, kakošno živino si bo mogel s pridelanimi rastlinami rediti in koliko. Jako važno je, da si poljedelec točno preračuna, koliko živine da naj ima, da mu bo dala dobiček, ne pa zgube. Da si pa more to preračunati, treba je, da vsak živinorejec v6, koliko vsaka živina leto in dan hrane (klaje) potrebuje. Skušnje slavnih živinorejcev nas uče, koliko ena živina na dan preživilne hrane potrebuje, to je take, ki živino samo pri življenji obdrži; — uč6 nas pa tudi, koliko pridelovalne hrane se mora eni živini dati, da se jej nadomesti zgubljena moč, da debeli, da mesa, špeha, mleka itd. in potem poljedelcu ali živinorejcu dobička daje. Za srednjo mero hrane (klaje) vzeli so seno, za živinsko težo pa 100 funtov ali 1 cent. Po teh skušnjah je preživilne hrane treba na 100 funtov žive teže 3 funte in pol sena. Ker pa živina vsaki dan več ali manj moči zgubiva, živinorejec pa vendar hoče, da pri živini tudi še kaj priredi in da mu dobička daje, treba je zatoraj živini zraven preživilne tudi še pridelovalne hrane dati. Pridelovalne hrane so po skušnjah računa: za govejo živino 2 do 3 funte sena ) 0 ^ >g za konje 2 do 3% „ funta f 2 o S za ovce 2 do 2% „ „ r ^ g © za prešiče 3 do 3 !/2 „ „ j a ^ *>g Kakor pa se človek ne hrani zmirom le z enim jelom, in kakor je za njega meso bolj redilno, kakor pa zelje in repa, ravno tako se tudi živini ne poklada zmirom enaka klaja in tudi za njo ni vsaka enako redilna. Da pa poljedelec in živinorejec more drugo pičo (klajo) s senom primerjati, dal je dr. J. Bleiweis v svoji knjigi „Nauk o umni živinoreji" sledeči primer. Po tej primeri je 100 funtov sena enako: suhe Maje: sladkega planinskega sena 82 funtov ali 2*5 fanta "\ suhe navadne detelje . • 94 „ ali 3*2 funta J suhe nemške detelje • • 93 „ ali 32 „ J % suhe turške detelje . • 89 „ ali 3*0 „ g «5 slabejega kislega sena. . 175 „ ali 6*0 „ \ <** S sočivje slame .... 175 „ ali 6*0 „ / g g ječmenove slame . . . 200 „ ali 6*8 „ / ** «3 ovsene slame..... 225 „ ali 7*7 „ \ a pšenične slame . ... 275 „ ali 9*0 „ 1 ržene slame..... 300 „ ali 10*3 „ / zelene (frisne) klaje: dobre trave, detelje, grahore vsake sorte 400 funtov ali 13*7 funtov na 100 funtov žive teže, repnega in pesjega perja 550 funtov ali 18*7 funtov na 100 funtov žive teže. korenstva: krompirja 200 funtov ali 6-8 funtov \ korenja 275 „ ali 9-8 „ ( na 100 funtov pese 300 „ ali 10-3 „ ( žive teže repe 450 „ ali 15-5 „ ) žita: rži........ 43 funt. ali 1-4 funt. \ pšenice....... 45 „ ali 1*5 „ 1 > ječmena...... 46 „ ali 1-6 „ / S 0 turšice....... 50 „ ali 1-7 „ I J >J lanenih preš..... 50 „ ali 1-7 „ / o ^ ovsa . . ..... 55 „ ali 1.9 „ o > rženih otrobov .... 60 „ ali 2'0 „ 1 * ** divjega kostanja in želoda 75 „ ali 2*6 „ ] a olovih tropin..... 120 „ ali 4-1 „ / 164