Glasilo Udruženja p. L t uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani. Letnik XII.	V Ljubljani, dne 23. julija 1932.	14, —15. štev.
Začasna, up ra v a Dravske sekcije UPU
Uprava policije v Ljubljani je izdala z odlokom 11. Lov. No. 22/31717 od 7. VII. 1932 naslednjo odločbo:
Društvu »Udruženje poštansko - telegrafsko - telefonskih službenika kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani«, v roke t. č. poslevodečemu predsedniku g. Rabiču Ivanu, upravniku pošte Ljubljana 3, v Ljubljani.
Ker so se pojavili vzroki za razpust društva Udruženje ptt. službenika kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani, v smislu § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, se ustavi delovanje društva Udruženja ptt. slpžbenika kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani, iz sledečih razlogov:
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z odločbo z dne 16. oktobra 1931. No. 18.180/4 vzela na znanje ustanovitev omenjene Dravske sekcije Udruženja ptt. službenika kraljevine Jugoslavije, ker so predlagatelji verjetno dokazali, da upravičeno predstavljajo imenovano udruženje v dravski banovini. Centralna uprava v Beogradu pa glasom dopisa Udruženja ntt. službenika kraljevine Jugoslavije broj 216 z dne 30. maja 1932 ne priznava ljubljanske Dravske sekcije. S to izjavo centrale JDravska sekcija sicer še ni bila ukinjena, ker je že v čl. 2 začasnih pravil predvideno, da ima Udruženje tudi dravsko banovinsko sekcijo, in ker začasna pravila ne pooblaščajo centralne uprave, da more banovinske sekcije ukinjati. Vendar velja po društvenem pravu načelo, da morajo podružnice, sekcije in slično obstojati le ob privoljenju ali vsaj ob tihem konsenzu osrednjega društva. Dravska banovinska sekcija torej ne more obstojati neodvisno od osrednjega društva ali proti njegovi volji. Zato jo bo treba na osnovi §11- zakona o društvih, shodih in posvetih razpustiti, ako se ne doseže soglasje s centralno upravo, ker v tem slučaju ne more več izvrševati svojega statutarnega delokroga. Do pravomočne odločbe o razpustu tega društva pa je potrebna takojšnja ustavitev delovanja omenjenega društva.
Za začasnega upravitelja imovine omenjenega društva se imenuje do končne rešitve g. Jakšeta Josipa, poštnega uradnika VIL skup. v Ljubljani.
O tem se Vas obvešča s pozivom, da nemudoma ob na-yzočnosti predstavnika tukajšnje uprave policije izročite vso imovino društva »Udruženja ptt. službenika kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani«, imenovanemu začasnemu upravitelju imovine g. Jakšetu Josipu, poštnemu uradniku VIL skupine v Ljubljani.
Nadomestuje upravnika policije policijski svetnik:
Pestevšek, s. r.
Uprava policije v Ljubljani.
11. Pov. No. 221317/7 Ljubljana, dne 7. VIL 1932.
Gospodu Jakšetu Josipu, poštnemu uradniku VIL skupine kot začasnemu upravitelju imenovanega društva Udruženje ptt. službenika kraljevine Jugoslavije, dravska sekcija v Ljubljani
v Ljubljani
v vednost in ravnanje.
Žig:
Uprava policije, Ljubljana
Nadomestuje upravnika policije policijski svetnik: Pestevšek, s. r.
Na osnovi te odločbe Uprave policije v Ljubljani se je izvršila dne 7. julija t. I. predaja imovine Dravske sekcije UPU imenovanemu začasnemu upravitelju. O izvršitvi te predaje se je napravil in podpisal naslednji zapisnik:
Zapisnik, sestavljen dne 7. julija 1932. v Ljubljani op priliki vročitve odloka o ustavitvi delovanja društva »Udruženje poštansko-telegrafsko telefonskih službenika kraljevine Jugoslavije, dravska sekcija v Ljubljani« in ugotovitve in predaje imovine omenjene organizacije.
Navzoči:
1.	Policijski svetnik Kokalj Viktor, za upravo policije v Ljubljani.
2.	Rabič Ivan, upravnik pošte Ljubljana 3, kot tačasni poslevodeči predsednik Udruženja ptt. službenika kraljevine Jugoslavije, dravska sekcija v I^jubljani.
3.	Jakše Josip, poštni uradnik, VIL sk. kot začasni upravitelj društvene imovine.
4.	Martinšek Franc, poštni zvaničnik v pok. kot nameščeni društvehi knjigovodja.
Ugotovi se, da ima označena organizacija sledečo imo-
ir	/V- ,	' '	....
vino:
A)	2 obveznici 7% drž. investicijskega posojila v nominalu po 1000 Din.
27 obveznic 7% drž. inv. posojila v nominalu po 100 Din, 10 obveznic notranjega posojila zadruge Poštni dom po 500 Dip.
Skupaj v vrednosti 9.700 Din.
B)	Hranilna knjižica Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani štev. 281 z vlogo 34.757.22 Din.
C)	418 deležev zadruge Poštni dom v Ljubljani po izkaznici štev. 202 po 100 Din, skupaj torej v vrednosti Din 41.800.
D)	2 deleža Gospodarske zadruge poštnih pameščencev v Ljubljani po 100 Din, skupaj v vrednosti 200 Din.
E)	Terjatev na .podlagi posojila Savski sekciji Udruženja ptt. službenika kraljevine Jugoslavije v Zagrebu v znesku Din 5000. (Glasom nakazilnega potrdila Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani.)
F)	Imovina na čekovnih računih Poštne hranilnice $t. 11.034 in štev. 11.834 glasom izpiskov tek. štev. 107 ozir. tek. štev. 52 z dne 6. julija 1932 v skupnem znesku Din 5976.66.
Tedaj v vrednostnih predmetih v celokupni vrednosti Din 97.433.88 reci devetdesetsedemtisočtristotridesettri dinarjev 88 para.
Ostalo društveno imetje obstoji iz inventarja v društvenem lokalu Grudnovo nabrežje št. 1 po seznamu, ki se nahaja med društvenimi spisi in ki je bil po navzočih prekop-troliran.
Fsa zgoraj navedena imovina se izroči g. Jakšetu Josipu poštnemu uradniku VIL sk. kot začasnemu, upravitelju v varstvo in upravljanje.
Precitanp prav:
Fran Martinšek s. r. Rabič Ivan s. r. Jakše Josip s. r.
Kokalj s. r.
Stran 2.
Štev. 14.—15.
Poštni Glasnik, 23. julija 1932.
Zakaj je kila potrebna operacija?
Kakor 'javljamo na 1. strani današnje š‘te- ! vitke Poštnega Glasnika, je policijska uprava razrešila dolžnosti staro upravo dravske sekcije UPU ter ji postavila začasnega upravitelja, čigar dolžnost je, da čuva im upravlja imovino organizacije, pripravi teren za mirno delovanje in skliče redno glavno skupščino. Kateri nagibi so pri tem vodili državno otblast, je razvidno iz odločbe uprave policije v Ljubljani.
Ker pa vidijo nekateri v aktu državne oblasti masilstvo in kratenje članskih pravic, je potrelbno, da si stvar malo bliže ogledamo ter preiščemo vzroke, ki so* privedli našo organizacijo tako daleč, da je morala — v interesu članstva — poseči v njeno delovanje državna oblast. Posebno je treba razložiti to onemu članstvu, ki ni imelo prilike, opazovati razvoja dogodkov od blizu, temveč je bilo doslej samo enostransko obveščano, pa si ni moglo ustvariti prave slike. Kdor pa se je za stvar bolj zanimal, je tak ukrep me samo pričakoval, temveč ga tudi pozdravil, saj je drugače grozil polom naše organizacije, ki je bila včasi vzor discipline in kompaktnosti.
Spor bivše uprave dravske sekcije (DS) sega že v prve početke lanskega leta, a bobneči ogenj traja že natančno 'leto dni. Trud, delo in sile, ki so se vložile v to borbo, so neizmerne in bi bile vredne boljšega, smo-trenejšega dela za dobrobit članstva. Borba Se bila ostra, brezobzirna in ni niti najmanj upoštevala discipline in podrejenosti, ki jo je dolžna sekcija nasproti svoji nadrejeni centrali, proti matici naše organizacije, kateri mora biti večina p. t. t. osobja kraljevine Jugoslavije trajno hvaležna.
Članstvo pa ni maralo prepirov z Beogradom. Brez dvoma Se, da se je že davno naveličalo papirnate vojne, ki jo je vodila bivša uprava dravske sekcije s svojo centralo. V vsaki številki »Poštnega glasnika« so bil napadi na centralno upravo Udruženja, tako da se je morala članstvu vzeti vsaka vera> v resnost in potrebnost organizacije sploh. Članstvo je bilo že zdavnaj sito tudi prepirov z raznimi društvi in strujami p. t. t. uslužbencev, a toliko bolj je še obsojalo gonjo proti beograjski centrali, posebno še, ko je videlo, da za koristne stvari ni ostajalo ne časa ne volje.
Tudi ni moglo članstvo nikoli prav doumeti, odkod in zakaj se prav za prav bojuje ta ljuti boj med sekcijo in centralo, za kateri boj se je potratilo, naravnost strani vrglo eno celo leto. Zakaj je bilo potrebno, da so se baš iz Ljubljane razpalile strasti po vsej državi ter zanetile požar, ki se še danes ni polegel in ki grozi zadušiti trinajstletno delo na gradnji naše organizacije?
Podoba je bila, da gre boj za pravila: ali mali veljajo v našem udruženju ona pravila, ki jih je sestavil Jks, ali ona, ki jih je sestavil Ipsilon. V naših očeh je taka borba precej podobna trmoglavosti, čigava bo obveljala. Zakaj taka borba je nujno negativna, ker pravila še niso rešila nobene organizacije in prinesla članstvu nobene bistvene koristi. Slaba pravila plus dobra uprava dajo dobro organizacijo, medtem ko dajo dobra pravila plus slaba uprava gotovo slabo organizacijo. Sploh pa članstvo ne pozna ne enega ne drugega osnutka pravil in so mu tudi malo mar, ker ono zahteva smotrenega in pozitivnega dela za dobro članstva.
Od celotnega boja za malo pomembna pravila ni imelo članstvo nobenih koristi. Zato je postalo docela apatično, saj je doživelo izključenje in večmesečno dobo n e iz vestnega stanja, ko vobče ni vedelo, ali ima sploh še svojo organizacijo ali ne, in 'je videlo, da
se sam predsednik izprašuje, ali smo ali nismo.
Članstvo se je naveličalo te dolge in brezplodne vojne, naveličalo se je plačevati članarino, začelo je izstopati in grozil je zlom naše organizacije. Najboljši člani, trezni, resni in razsodni ljudje, bivši voditelji naše organizacije, so že izstopili ali pa bi bili izstopili še tekom tega meseca, ako hi ne bilo prišlo do prisilne izpremembe v naši organizaciji. iNilhlče od uvidevnih ljudi ni mogel več prebavljati te večne vojne s centralo in vsi ti so se oddehnili, ko' je prišlo do komisariata, da se vsaj na ta način napravi konec brezglavim prepirom. Sem in tja je vstal kak član, ki je 'javno povedal, da politika organizacije ni pravilna, a pomagalo ni nič. Oglasil se je tov. Vutkovič Slavko v »Poštnem glasniku« od 1. marca t. 1. s svojim »Klicem z dežele,« ki je bil glasen memento, obenem pa program za celoletno delo organizacije, a tudi on je ostal glas vpijočega v puščavi.
Na ljudi reda in discipline je porazno vplival že sam način borbe uprave DS s centralo. Pogrešali so najosnovneSšega čuta za disciplino, poikorščino in subordinacijo, ki je potrebna v vsakem urejenem življenju in v vsaki društveni edinici, ker brez tega je anarhija. Kakor so v službenem odnosu instance, katere je treba respektirati dn delati po njihovih navodilih, tako so tudi v organizacijskem sestavu take instance. V prvem ko drugem ustrdjU je potrebna disciplina, ker brez nje ni možno redno in uspešno delovanje. Gotovo je, da so svoboščine v organizacijskem življenju večje, zato je dovoljena kritika in umestna opozicija. Toda to, kar smo imeli priliko gledati zadnje leto v odno-šaliih med centralo in posameznimi bano-vinskimi sekcijami, presega dopustne meje, takrat se neha vse, ker znači to izpodkopavati temelje vsake organizacije.
Stališče sedanjega začasnega vodstva dravske sekcije je v tem pogledu zelo enostavno in čisto jasno: za banovinsko sekcijo je centralna uprava Udruženja vrhovna oblast in kot taki smo dolžni disciplino, pokorščino ter moralno in materialno pomoč. Ali vodi centralno upravo zdaj Janko Jankovič ali Marko Markovič ali Branko Brankovič, je v tem' pogledu vse eno in ne izpremeni, ker ne sme izpremeniti, na razmerju med sekcijo in centralo ničesar. Najosnovnejši pojmi discipline, od katere zavisi obstoj vsake organizacije, zahtevajo, da priznajo in se pokore vse sekcije, vsi pododbori in vsi člani oni glavni upravi, ki je pravilno izvoljena na kongresu od večine rednih članov. Morda želi ta sekcija Jankoviča za predsednika, a druga bi rajša Markoviča in tretji bi bil ljubši Brankovič, vse to je mogoče in v redu, toda kogar večina upravičencev izbere, tisti je voditelj udruženja in poglavar nad sekcijami.
Zato mimo in odločno trdimo, da za časa sedanje začasne uprave DS ne bo nikakih bojev in sporov s centralo, pa naj bo uprava ta ali ona, ker se zavedamo dolžnosti, ki pri-tikajo banovinski sekciji nasproti centralni upravi. Želimo, da ostane tako tudi v rednih razmerah, da se enkrat za vselej neha z osebnimi' napadi, gonjami in brezplodnimi borbami.
Morda bo kdo rekel, da je bila tako ostra in nedisciplinirana borba potrebna im opravičljiva, ker da so Mii v vprašanju bitni interesi našega članstva, ali naravnost povedano: ker je bila ogrožena naša .imovina, to je imovina bivše oblastne organizacije.
Ako bi bilo to res, bi bila borba nemara upravičena in razumljiva, če prav metode in način dosedanjega boja nikoli ni dovoljen in upravičen. Toda je stvar drugačna. Naša organizacija in beograjska centrala niste od
včeraj, temveč traja njihovo razmerje že dobrih 13 let. V tem času ni uprava bivšega Saveza — prednica sedanjega udruženja — nikdar pokazala nasprotij ljubljanski sekciji niti najmanjšega pohlepa po našem denarju, niti članarine ni terjala v znesku, ki ji je šel po pravilih. Gotovo je naša sekcija v teh 13 letih vsaj 13 tisočakov premailo plačala Beogradu, a ta ni rekel niti besede zato.
Zaradi tega ni verjetno, da bi se kar naenkrat polastil istih ljudi tak apetit po našem bornem imetju. Poizvedovali smo v tem pravcu v Beogradu, a se nam je odločno pokazala ista gesta, kakor vseh prejšnjih 13 let. Ob reorganizaciji našega udruženja na osnovi § 76. uradniškega zakona ste bili dve možnosti, kako na novo urediti imovinsko Vprašanje v odnosih med centralo in posameznimi onganizacijamii: ali izpraznimo vsi svoje blagajne,, tako bivši savez s svojim milijonskim premoženjem, kakor tudi vse bivše Oblastne organizacije, kolikor ima katera, ter damo vse skupaj v eno samo centralno blagajno, iz katere se bodo črpale vse denarne potrebščine za vso državo, —- ali pa: vsa premična in nepremična imovina saveza p. t. t. uslužbencev ostane kot nedeljiva, ne-prodajljiva in nezamenljiva za vse čase kot »zaveštanje« iflegat) beograjske sekcije p. 1.1. udruženja kraljevine Jugoslavije (čl. 22. pravil). a imovina bivših Oblastnih organizacij, kolikor so jo imele pred 1. aprilom 1931, pripada dotični sekciji v vestno upravljanje po svojem specialnem pravilniku (čl. 20. pravil udruženja).
iStara uprava udruženja se je odločila za drugo alternativo in je to vnesla tudi v svoja pravila. Pio naši sodbi je taka rešitev edino pravilna dn daje največ jamstva, da ne pride do razkola zaradi razdelitve imovine. Morda je prva alternativa idealnejša, toda žal samo teoretično, a v praksi se ne obnese. Vse je lepo: bratstvo, edinstvo. zaupanje in kar je še takih lepih stvari, toda pri denarju je treba hladnega razuma in realne podlage. Ta pa pravi; pustimo drug drugemu, kar si je kdo pridobil ali podedoval od prejšnjih organizacijskih edinic, pa upravljajmo vsak svoje premoženjce tako, da bo v korist poštarjem. Kar so si pridobili tovariši v Beogradu in drugod, naj sami upravljajo, a kar je bilo naše, naj in mora ostati naše!
Prav v tem pogledu pa je vodila prejšnja uprava dravske sekcije politiko, ki se nam je videla napačna, poleg tega pa tudi ni bila dosledna. Pravila, ki jili je izdelal bivši predsednik dravske sekcije in ki so bila začetek vse sedanje zmešnjave, so predvidevala najstrožjo centralizacijo tako v uprarvnem kakor v finančnem oziru. Ko bi bil avtor tistega osnutka vsaj dosledno ostal na tej linija, bi mi sicer rekli, da mirna prav, toda bi vsaj pričakovati, da ,ve, kaj dela, in da ima točno 'izdelano linijo. Toda celo v tem bistvenem vprašanju ni ostal dosleden, tehrveč je na iz-tredni skupščini dravske sekcije dne 25. oktobra lanskega leta v Ljubljani proglasil zopet imava rešitev denarnega Vprašanja (glej »Poštni glasnik« št. 22 od 15. novembra 1931). Vse to ga pa ni oviralo, da bi ne bil na zadnjem kongresu v Beogradu dne 13. t. m. zopet za to, da se razveljavijo ona določila pravil udruženja, ki govore o »zavdštajini« imovini bivšega saveza. To pa se ne pravi nič drugega, kakor: zopetna centralizacija vseh blagajn, torej imovina saveza mora v skupino blagajno, z njo vred pa avtomatično imovine Vseh poedinih banovinskih sekcij.
Zasilni ukrep državne oblasti, ki je postavila začasno upravo dravske sekcije, je bil potreben tudi zato, da se je zaščitila blagajna naše organizacije. Tekom .13 let se je nabralo okrog ,100.000 Din društvene imovine, ki je obstojala iz obveznic, posojal, deležev," gotovine in iz inventarja v vrednosti kakih 6000
dinarjev ('glej obračun na 1. strani). Adi je to dosti adi je malo, gotovo je, da je ta denar svojina vseh članov iim da se mora zato z njim vestno in v Interesu skupnosti upravljati.
Bivša uprava dravske sekcije pa je dvig-mliila dne 5. t. m. iz 'hranilnice 35.000 Din, torej domala vso razpolbždjivo glavnico, da jih poralbi za beograjski kongres. Na svoji seji dne 1. t. m. je namreč določila, da poišlje na kongres 37 delegatov in da plača za pot vsakemu po 700 Din iz društvene blagajne. Poleg tega je Iše posodila zagrebški organizaciji 5000 Din, da bi mogla tudi ona poslati čim več delegatov ter vreči staro upravo udruženja. Po maši sodbi tako trošenje društvene imovine ni dovoljeno. Akp bi se bilo to zgodilo, bi izstopila polovica članov iz organizacije.
Res je, da je tudi začasni upravitelj odredil delegacijo za kongres, toda za dve tretjini manj delegatov in za tri četrtine manj stroškov, tako da je stala vsa delegacija samo 6000 Dlin, medtem ko bi bila dala stara Uprava v ta namen okrog 26.000 Din. Začasni upravitelj je torej s prvim svojim aktom rešil blagajni 20.000 Din, žal, da ni mogel zaseči še onih 5000 Din za savsko sekcijo, ker so že odšli v Zagreb. Takoj dime 8. t. m. je brzojavno zahteval od zagrebške organizacije, da brez odloga vrne tistih 5000 Din, pa do danes še ni odgovora ne denarja.
Prosimo članstvo, da mirno in objektivno presodi sedanji položaj, po čemer bo prišlo do prepričanja, da je državna oblast kot varnih in zaščitnik reda in pravice storila ne samo isvojo dolžnost, ampak veliko korist članstvu dravske sekcije UPU.
Poštni kongres
(Udruženje p. t. t. uslužbencev v Beogradu je sklicalo za 12. in 13. julij t. 1. svoj 14. kongres v beograjskem poštnem domu z na-.slednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa; 2. volitev dveh tajnikov, treh overo-vatetjev zapisnika in treh števcev glasov; 3. poročilo upravnega in nadzornega odbora z bilanco1; 4. poročilo o poslovnem pravilniku; 5. poročilo o sprejeti zaveštajni 'imovni; 6. volitev uprave; 7. vprašanja in pred-■ togi.
Bivša uprava. dravSke sekcije UPU je določila na svoji seji dne 1. julija t. 1. za kongres 37 delegatov. Preden je prišlo do odbo-‘da delegacije v Beograd, je policijska uprava ustavila delovanje prejšnje uprave ter izročila imovino začasnemu upravitelju. Ta je razveljavil določene delegate ter določil 8 novih delegatov, h katerim so se kesneje pridružili se štirje, vse pa s skrčenimi dnev-. niicami. Smotrena in vsestransko zadovoljujoča izb er a delegatov ni bila mogoča, ker je moral začasni upravitelj urediti vso stvar na
novo v 214. urah, pa ni mogel kdaj poizvedovati, kakšno je razpoloženje članstva pri novi situaciji.
10 kongresu samem ni mogoče dosti pisati, ker je bil silno buren. Bilo je zastopanih več struj, v glavnem dve, ki ste skušali doi-kazati svoje pravo predvsem s čim večjilm vpitjem in hruščem, da kako smotreno delo ni bilo mogoče. Mirno je prešla samo 1. točka dnevnega reda z običajnimi pozdravnimi brzojavkami, medtem ko je že pri drugi, nebistveni točki prišlo do takih izpadov, da je policijski komisar razpustil zborovanje ter ga zakazal za drugi dan.
Uprava Udruženja je bila mnenja, da je policijski komisar prekoračil svoj delokrog, pa je zato podala, naslednji dan takoj ob začetku kongresa naslednjo deklaracijo:
Kongresu p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije!
Uprava Udruženja je sklicala kongres za 12. in 13. ‘julij t. 1. Kongres se je otvoril dne 12. t. m. ob 9. uri dopoldne in je potekalo i
Kunst Vaclav:
•Meji nasveti zcs slaiho rta
III.	Vod je bil popolnoma dober, naenkrat pa ne dobiš dobrih znakov tujih postaj, do-čim so tvoji lastili odlični. Kaj pa je to? Opazuj miliamperemeter! Će ti sam izoliraš (pritisneš na dajalo), pokaže igla na ničlo, če pa izolira n. pr. Kozje, ti kaže igla še vedno odklon, ki je sicer mnogo manjši od normalnega, ki pa sprečuje dobre znake. Na vodu imaš odvod. To je p£l že bolj komplicirana zadeva, ker je odvod lahko blizu Maribora ali daleč od njega, poleg tega pa je vsakokrat drugačne jakosti. Vse to pa zopet vpliva na način motnje, ki jo odvod povzroča. Zgodi se n. pr., da dobi Kozje tvoje znake prav dobro, ti pa njegovih ne, ali pa narobe, da dobiš ti njegove znake še čitljive, on pa od tebe ne more ničesar vzeti, ali pa da niti ti niti on ne dobita znakov (temu pravimo: »ne. vidi«), marveč je opažati 8amo nihanje igle.
IV.	Kadar pa kaže vod sicer odklon, pa je igla nemima in neredno niha, smo v d o t i k i, in sicer lahko s kakim drugim (morze, hu-ghes, Siemens ali telefonskim) vodom. Dotika je včasih tako rahla, da se to na igli komaj opaža, včasih pa tako »dobra«, da niha igla kakor ponorela.
Kako si boš pomagal?
1. B a r v o p i s n i k. Ta je zelo neodvisen od kvalitete voda ter so na njem pogreške prav redke. Pusti ga pri miru in pokliči vedno mehanika. Barvopisnik je težko dobro nastaviti ter ga boš več kot sigurno še bolj pokvaril. Edino, kar lahko poskusiš, je
to, da pritegneš ali popustiš spiralo, dragih vijakov pa se ne dotikaj.
V a r o v a 1 k a. Če vidiš, da je rele v redu in da tudi barvopisniku ničesar ne manjka, da pa imaš kljub temu lokalno strujo prekinjeno, potem leži krivda v varovalki, katero kratkomalo izmenjaš.
Rele: Rele moraš na vsak način znati naravnati, zato se seznani z njim. Je čisto enostavna zadeva, ker imaš vsega skupaj samo tri vijake na razpolago, in sicer vijak za spiralo in obadva F-vijaka.
če je vod prekinjen, si brez moči, pač pa si lahko pomagaš, če je na zemlji, če je v odvodu in včasih tudi če je v dotiki.
Kako se rele normalno postavi?
Odvij zgornji F-vijak precej visoko in izoliraj vod, da popusti magnet kotvico. Nato vzemi papirni trak, pregeni ga v dvoje ter ga podstavi pod kotvico (nad magnet), nato spusti dajalo in magnet bo kotvico pritegnil. Reguliraj sedaj s spodnjim F-vi jakom (ki ima koščeno glavo) tako dolgo, da bo kotvica ležala toliko še oddaljena od magneta, da z lahkoto potegneš trak izpod nje. Pod nobe-nim pogojem ne sme železo kotvice udarjati na železo magneta, marveč mora biti vsaj za dve debelini traka oddaljeno. Podloži potem trak še na zadnjo tuljavo in ko si tudi tukaj zreguliral s spodnjim vijakom, privij zgornji vijak tako močno, da ima kontakt kotvice še kak milimeter do kontakta vijaka. Poskusi z roko dvigniti kotvico, da se tako prepričaš o pravilni razdalji. Ko si vse to naredil, regu-giraj še spiralo tako dolgo, da dobiš lepe in čiste znake. Tako postavljen rele bo odgovarjal pri čistem vodu. če pa dobiš odvod, bo znakov konec.
njegovo delo- zaključno z 2 točko dnevnega reda. Gospod predstavnik mestne policijske Oblasti je u njemu znanih razlogov razpustil kongres ter ga zakazal za današnji dan. Ker je s tem uprava preprečena, da izvrši svoj detlovih program, začrtan v proglasu, zato zaključuje zakazani kongres do odločitve pristojnih gg. ministrov, ker se je upravi odvzelo vodstvo kongresa, o čemer je uprava obvestila g. ministra prometa in g. ministra notranjih del.
Pbdpisi predsednika kongresa in vseh članov uprave.
Po prečkanju gornje izjave je uprava zapustila zborovalno dvorano, nakar je začela zborovati številna opozicija, ki je otvorila nov kongres in določila nov dnevni red ter ga tudi- zaključila olb viharnem odobravanju navzočih.
Naša delegacija se je umaknila v drug lokal na kratko posvetovanje, kakšno stališče naj -zavzame do nove situacije, pa je ugotovila sledeče:
Začasni upravitelj dravske sekcije je zavzel že od vsega početka kot poluradna oseba nevtralno stališče. Z nobeno besedo ni pohvalil ne pograjal ne enih ne drugih, ker je prišel baš s tem namenom na kongres, da likvidira spor dravske sekcije s centralo? ne da bi se spuščal v to, katera im kakšna bo ulova uprava. Banovinska sekcija pripovna in mara pripoznati vsako- pravilno izvoljeno upravo, ki jo potrdi pristojna oblast. Glede na to pa, ker ima delegacija vtis, da drugemu kongresu manjka zakonska osnova, se ga udeleže posamezniki samo kot opazovalci.
Drugi kongres je izvotli tudi novo upravo z g. Iličem Milutinom, upravnikom pošte Beograd 2 na čelu, ki pa ni mogla prevzeti poslov, ker jih stara uprava noče izročiti, češ da ni- praviilho 'izvoljena in da je vlo-žLa pritožbo na £g. prometnega in notranjega ministra, ki naj zakažeta -izredni kongres ali pa postavita komisarja.
Zapomni si pri tej priliki tole: Čim nižje imaš postavljen rele (to se pravi, čim bolj si odvil spodnji F-vijak in čim bliže pritegne magnet kotvico k sebi), tem manj občutljiv je rele, torej tem jačjo strujo rabiš. Čim višje imaš postavljen rele, -tem finejša je njegova občutljivost (za delo in za motnje) in tem manj struje je potrebno, da funkcionira.
In kolika je najmanjša mera struje, na katero rele še reagira? Zelo fino postavljen rele (visoko postavljen) reagira še na 4 mA diference v struji, ali z drugimi besedami, če imaš n. pr. pri odvodu samo 4 mA diference v struji, je mogoče še delati.
Pri reguliranju releja se drži pravila, da ga reguliraš vedno po tujih, nikdar pa po lastnih znakih. Če je vod popolnoma normalen, bo rele tako na tvoje lastne kakor na tuje znake prilično enako odgovarjal, čim pa Imaš na vodu kako motnjo, lahko postaviš rele edino le na tuje znake (včasih celo za vsako postajo posebej).
Odvod: Čim opaziš na miliamperemetru odvod (da igla pri dajanju tujih postaj ne pokaže do ničle), a ne dobiš znakov te postaje, si takoj zreguliraj rele, ne pa šele takrat, kadar bi bilo že treba delati. Čim manjša je diferenca v struji, tem višje moraš rele postaviti in seveda tem bolj moraš spiralo popustiti. To se mnogokrat stopnjuje do skrajne občutljivosti, zato previdno manipuliraj. Če pade diferenca struje -pri odvodih pod 4 mA, se ti bo le v redkih slučajih posrečilo dobiti uporabljive znake. Dogodilo se bo, da boš pri odvodih dobil sicer prav uporabljive tuje znake, lastnih pa ne. Pusti v tem slučaju rele pri miru, ker lastnih znakov itak ne potrebuješ.	(Dalje prih.)
Stran 4.
Poštni Glasnik, 23. julija 1932.
Štev. 14.—15.
To in ono.
Uredništvo »Poštnega glasnika«. Prejšnji odgovorni urednik lista tov. Čampa Jožko je odšel iiz iLjulbijane. iNa zadnji' seji bivše uprave dravske sekcije UPU je bil izvoljen za njegovega masilednika toV. lEjpidh Tilen. Ta je dal ostavko na svoje mesto, ker smatra, da je z ugašanjem -stare uprave ugasnil tudi njegov mandat. Zato Ibo do rednih razmer opravljal začasni upravitelj dravske sekcije tov. Jakše Jože tudi uredniške posle »Poštnega glasnika«.
Zahvala za čestitke. Iz vrst članstva UPU, predvsem od poverjenikov, je prejel začasni upravitelj mnogo pismeniih izrazov zadovoljstva, da je prišlo do novega kurza v stanovski politiki naše organizacije. Iskreno se zahvaljuje vsem ter jih prosi za nadaljnjo podporo, da bo mogel uspešno in kmalu izvršiti svojo nezavidenja vredno -funkcijo. — J.
Informativni sestanki. Vpričo novega položaja, ki je nastal v naši organizaciji, je potrebno, da je članstvo čim najbolj točno ustno obveščeno. Zato je začasni upravitelj dravske sekcije sklical informativne sestanke v Ljubljani za 20. t. m., v Mariboru za 23. t m. in v Celju za 24. t. m. Prihodnje nedelje bodo sestanki še za
Dežnike
in
noga vi ee
izdelane v lastni tovarni iz najboljšega materijala
oddajamo tudi na drobno po skrajnih cenah v naših prodajalnah:
v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 19 v Beogradu, Kralja Milana ul. 13 v Splitu, Mandičeva ulica 4 v Zagrebu, Jurišićeva ulica 8
Prva jugos ovanska tovarna dežnikov in nogavic
Josip Vidmar
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
gorenjsko, dolenjsko in prekmursko okroižje, po potrebi pa se kje.
No-vi člani. Začasni upravitelj dravske sekcije ,UfP!U je prejel nekaj prijav za sprejem v članstvo UPU. Največ' je takih, ki so že bili člani UPU, a so zaradi nezdravih razmer in večnih bojev v stari upravi izstopili iz organizacije. Upravitelj dravske sekcije obžaluje, da ne more ugoditi želji bivših .najboljših članov, ker po zakonu komisar ne sme sprejemati novih članov.
Priznanje krajevnih ftinkcijoinarjev strokovne organizacije na Angleškem. Med gen-etraina-m po-štairj-em M-aijorom .Attleom >(na čigar -mesto je prišel izadnji čas ,generalni, poštar W'ilJ'iaim, George Arthur OiimisIy - Gore, k-onser-vativihj- poslanec za Strafflord) -in strokovno organizacijo Union of Post Office "VVorkers je prišlo zadmj'-•čas do pripoznanj-a krajevnih f-un-k-cton arij e v imenovane strokovne organizacije. Maj važnejši ukrepi -dogovora so tile: Tajnik krajevne -skupine velja za posredovalca med upravo in organizacijo v vprašanjih, ki se tičejo 'i-n.ter.esoy 'uslužbencev. Krajevne skupine;'-strokovne organizacije p-riij.avilijo svoje tajnike (vrhovnemu poštarju OiHeaij Po-stmaster). A.ko%:je treba, lahko prijavijo krajevne skupine tudi tajnikov.emu namestniku. Tajniki morajo Imeti iv izvrševanju svojih opravkov olajšave. Tudi članom pri,znanih organizacij ima -biti dovoljeno poiskati tajnika kra-
Vedno pri&afafoče novosti 1
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
FOTO-
APARATE
potrebščine, nudi po zelo ugodnih pogojih, tudi na obroke
Foto M E Y E R - Maribor
Gospodka ulica št 37
jevne skupine celo v uradnih urah, če bi ne bilo posvetovanje mogoče izven uradnih ur.
Kratke brzojavke. Nemška poštna uprava je vpeljala letos za poizkušnjo v domači deželi posebne brzojavke, s katerimi je občinstvu Jako ustreženo. To so v odprtem jeziku sestavljene brzojavke, ki ne smejo imeti več kakor osem besed z naslovom in s službeno označbo vred, na pr. »Kb — Gregorčič Celje. Pridem Jutri •lil30 avto Slamič« ali »Kb — Potočnik 890 — Beograd zadevo ugodno rešili Gradnik«. Brzojavka stane v krajevnem in daljnem prometu 50 Rpf. Glede oddaje veljajo za te brzojavke ista pravila kakor za ostale telegrame, torej se lahko oddajajo tudi po telefonu. Rabijo se lahko dogovorjeni skrajšani naslovi kakor tudi tako imenovani telefonski naslovi. Odpravljajo se za drugimi navadnimi brzojavkami. V glavi brzojavke se ne označi število besed ne čas oddaje. Dostava se vrši po pismonošah z ostailitmi pisemskimi pošiljkam vred. Če naslovnik ne dobiva pošte po pismonošah, ker ima poštni predal, dviga tudi nove brzojavke iz predala. Došle K b se naslovniku lahko izročijo po telefonu. Pristojbine za K b se ne vračajo.
I na selu, i u gradu, ljudi dobro to već znadu, pa im lozinka i glasi: »Clio« samo žedju gasi!..
r w y"v limanadne V^LlIU tablete
Fabian! & Jurjevec
Ljubljana, Stritarjeva ul. 15
Priporoča svojo veliko in krasno zalogo angleškega in ceŠkegfT’ blaga za gospode in dame
Vedno zadnje novosti v zalogi
Državnim nameščencem nudimo nakup na obroke
Nobl e s se
Ljubljana
Aleksandrova cesta št. 4
■ J U. -■
Damska konfekcija Gospodom izdelujemo po meri Članom Gospod, zadruge ptt. nameščencev proti' nakaznici
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
tfe leo
ampak
120
Vlili, »ila, Mii
stalno v bogati izberi v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih 1 cenah pri tvrdki
IKAKIL IPlBELOG
LJUBLJANA
Oglejte si
Židovska ulica
v trgovskem domu
veliko zalogo manufakturnoga blaga, svile, platna, nogavic i. t. d.
Din
Trajno kodranje vam izvrši na najnovejšem iip^ratvi
frizerski salon za dame in gospode
MIRKO ZAMiTlil.
Rimska cesta 24
Tudi plačilne ugodnosti 1
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. — Oglasi po dogovoru. — čekovni račun št. 11.834. — Rokopisi naj se-'pošUjajo uredništvu »Petnega Glasnika« v Ljubljani, Grudnovo nabrežje 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, b?totam. —	^53*^
kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani. — Predstavnik in odgovorni urednik Jože Jakše, začasni upravitelj Tfeavske sekcije UPU -v „Ljubljani.
Za Narodno tiskamo Fran Jezeršek v Ljubljani.
Stari trg
Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE FIAT NIK, RADEČE
I Ak/ -V| fJ-	-_______-	-___________ <	1	’ '	'
ff* (pregrudp Maribor