DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Hiva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 Leto VIH. - Stev. 36 Test » Gorica 3. septembra 1954 Izhaja vsak petek Svoboda je v nevarnosti Marsikdo se pri nas tolaži sam pri sebi: so j komunizem ni več tako nasilen, komunisti imajo prijazna lica, oni vabijo ljudi celo tja preko meje in železne zavese, jim radi gredo na roko z ugodnostmi pri vožnji, hrani, prenočitvah ir. nekateri celo zastonj potujejo in živijo.. Zato se danes da s komu nizmom izhajati in živeti. Tako sodijo mnogi ljudje, ki so pozabili, da še niso strohnela trupla sto in slo tisečev komunističnih žrtev, da so agenti komunizma danes med nami še bolj delavni in vsiljivi kakor kdaj koli poprej in da oblegajo dan za dnevom z obljubami in nagradami za uskoštvo v njihov tabor vsakega vidnejšega pristaša svobode in nasprotnika diktatur zato, da šibe vrste svobodnih organizacij. Ali se ne zavedajo ti pro-stodušneži, da še danes bežijo tisoči in tisoči z one strani železne zavese v zahodni svet in tudi na Tržaško, ker ■ brez svobode ne morejo več živeti. So med Slovenci ljudje, ki se ne zavedajo, da je komunizem v imenu tiranov in diktatorjev pomoril, niti 10 let ni od takrat, na desetti-soče najboljših slovenskih fantov in deklet, mož in žena in sto tisoče razgnal po svetu, le da se je preko trupel svojih bratov in sestra prikopal do oblasti. So med nami ljudje, ki se ne zavedajo ali se nočejo zavedati, da ječe še dandanes onstran meje po ječah, na prisilnih delih in koncentracijskih taboriščih deset in desettisoč Slovencev, Srbov in Hrvatov samo zato, ker so hoteli več svobode, več prostosti. Dosti ljudi med nami je pozabilo, kako grenko je življenje tudi v duševnem suženjstvu, ker niso pogledali v dušo in srce onih milijonov kmetov, delavcev, uradnikov in zdarstva in zasebne iniciative, poklicani so, da tvorijo jedro svobodne demokracije, ki je izvor človeške osebnosti in dostojanstva. Ali prav pri teh slojih, ki bi morali biti naj-odločnejši nosilci demokratske misli v borbi za svobodo,, se opaža nerazumljiva in za njih samih pogubna nemar v današnjem boju dveh svetov: komunizma proti svobodni demokraciji. Popolna n e o b čutljivost velikega dela tržaških Slovencev nasproti prefinjenim - rafiniranim modernim sredstvom in metodam protidemokraiskega komunizma je vzrok, da so naši ljudje nasproti vsemu političnemu in duševnemu zastrupljenju rnvroda s strani mamljivih komunističnih naukov in gesel brezbrižni in neodporni. Brezverstvo, nezn^aj-nost, lov za materialnimi koristmi, pomanjkanje idealov, značaja in čuta časti, so posledica tega za-strupljenja, zlasti pri velikem delu mladine — pa tudi pri odraslih. Je že res, da ljudje v vrvežu vsakdanjega življenja, v brzini svojih poslov in skrbeh za vsakdanji kruh ne mislijo ali nočejo misliti na dogodke, ki se v politiki, odigravajo in odločajo o usodi suo bode. Nočejo vedeti in razumeti, da'se prav pred nami bije odločilni boj med s v o -bodo in suženjstvom, med demokracijo in komunizmom vseh vrst. Enkrat za vselej se moramo zavedati vsi, od kmeta, delavca; obrtnika, trgovca, industrijca, uradnika do svobodnih poklicev in razumnikov, da ni življenja brez svobode. Zato je sveta dolžnost vseh, ki nočejo pod komunistični jarem ,boriti se za svobodo ali vsaj podpirati z vsemi sredstvi one, ki se za svobodo bori. Visoko moralen in političen zakon v borbi za svobodo nalaga danes dolžnost vsem, zlasti onim, ki bi s svobodo največ izgubili, da za izvojevanje in ohranitev svobode največ doprinašajo. Koliko je ljudi med tržaškimi Slovenci, ki bi hoteli, da volja in zahteva po svobodi peša, gine in izgine in da človek postane živ stroj in nemo orodje v diktatorskih rokah? Oni, ki živite na lastni zemlji kot svobodi EOSs bitka dveh armad Nasprotniki Evropske obrambne skupnosti so spravili na noge v borbo proti EOS vse vplivne in u-giedne sile Francije. Zadnje ure pred in med zborničnim razpravljanjem o ratifikaciji pariških dogovorov so z vso natančnostjo pokazale, kje so zbrane glavne sile odpora proti EQS: v francoski armadi in v krogih, ki so z armado povezani. Od Weyganda in de Gauile-a se je vzpenjal nasprotni-ški lok h Koenigu in ostali gene-raliteti. Celo pretendent na francoski prestol, Pariški grof, je prekinil svoj? kraljevsko križarjenje po Sredozemlju s parnikom »Agamemnonom«, da bi bil prisoten na pogrebu EOS, .ki jo 'e Pariz zasnoval in ■sedaj tudi pokopal. Stari Herriot, ki je prav tako še enkrat dvignil svoj glas, se je pridružil nasprotnikom EOS s srcem in avtoriteto. Ves ta množični navzkrižni ogeni pred samim naskokom spominja na napoleonska načela o tvorbi udarnih težišč. Ta primerjava ni zgolj sluča jnostna, kajti v ponedeljek je šlo v Franciji prav za tisto »gran-de armee«, ki jo je postavil sloviti Korzičan. Štiriindvajset ur pred odločilno bitko so si nasprotniki EOS že zagotovili končno zmago. Tudi zagovorniki EOS so pripeljali na bojišče armado, ki sice,-formalno še ne obstoja, vendar pa tvori v svetovni politiki usodno va ■ žen faktor: nemška armada. Ministrski predsednik Mendes France je v zbornici zavzemal strogo nevtralno stališče in zbornico prepustil samo sebi. S tem se je dejansko postavil v zadnje vrste nasprotnikov EOS. Oba tabora sta si bila pred razpravljanjem nekake uravnotežena. Računali so, da je za EOS kakih 270 poslancev in prav toliko proti. Med obema ta, ■boroma je ostajala rezerva kakih 80-90 poslancev, ki bi se v normalnih okoliščinah verjetno vzdržala glasovanja. Pod določenimi pogoji pa bi se nagnila na eno ali drugo stran. Ti pogoji. so vzvod politične (tehtnice potisnili na sitran nasprotnikov EOS. Tako je y ponedeljek francoska ■zbornica, prvič v zgodovini francoskega parlamentarnega življenja, s 319 glasovi proti 264 črtala iz dnevnega reda razpravo še predno je 'zaslišala vsa mnenja zagovornikov predloženega načrta. Zagovorniki EOS so svoje podkrepitve utemeljevali z argumentacijo, da nemške oborožitve v nobenem slučaju ne bo mogoče preprečiti. Zato bi morala vlada — po njihovem mnenju — predložit: .zbornici smernice svoje politike za slučaj, da bi zamisel EOS propadla. Vlada tega ni storila in se je iz strahu pred lastno odgovornostjo skrila za nevtralnostjo. Mendes France bi moral, po utemeljitvah zagovornikov EOS, iz svoje nevtralnosti. Ce pa predsednik ne ve za nobeno rešitev, ki ne bi upoštevala nemške armade, potem je lahko, gotov, da bo naletel na prav tako nasprotovanje, kakršnega je sedaj deležna EOS. Tudi v tem primeru bi bila Francija razs-trgana. Potemtakem — itako so zagotavljali zagovorniki EOS — bi bila evropska vojska le iboljša rešitev. Mendes Frannce se je s svojim obnašanjem za čaša razpravljanja in jpo njem spretno izognil, vsai navidezno, jasni opredelitvi. Verjetno je tudi, da niti sam še nim!i jasne predstave o morebitnih novih poteh v tem vprašanju. V nekaterih krogih* se vedno tlijo ups-nj-a, da se je mogoče izogniti po novni nemški oborožitvi s sporazu-msku, pinami, Opozarja tudi na to. da pripravljata obe manjšini — pri tem misli na levičarsko in desničarsko krilo stranke — presenečenja v sami zbornici. Napetosti v vrstah D. C. m kmetje, se zavedate vrednosti prostosti? Množice slovenskih ljudi, ki delajo na stavbiščih in delavnicah, v podjetjih, ladjedelnicah in prodih za sicer skromno, ali vendar za svojo svobodno eksistenco, morajo se zopet in zopet vprašati: kaj je vredna za njih prostost življenja. Naši obrtniki, trgovci in posestniki naj vedo, da je njih ob stoj pod komunistično diktaturo u-topila; zlasti vsa delovna in učeča se mladina naj se vpraša, ali je življenje, pa bilo samo v duševni sužnosti pod diktaturo, vredno človeka XX. stoletja? Oni, ki dan za dnem še vedno, beže izpod železne zavese in ki tvegajo, da. se -njih telesa na meji zavese poženejo v zrak od pločnatih bomb ali zrešetajo od mitraljeznih puhov, oni milijoni, ki so za svobodo dali svoje življenje, nam, da- io odgovor na to. Nobena veroiz-noved tekom tisočletij ni imela toliko mučenikov, žrtev in junakov kot prav vera v svobodo in člove ško dostojanstvo. Tega zgodovinskega za vse človeštvo tako groznega, ali velikega deisIva, naj bi se zavedali tudi primorski Slovenci. Ostre polemike proti glavnemu tajniku stranke, Fanfaniju, in predsedniku vlade, Scelbi. v listu »I! Tempo di Milano« pripisujejo desničarskemu demokristjanu Rinal-d-u Del Bo, ki ga v to polemiko navdihuje sam bivši predsednik vlade Pella. V enem izmed teh člankov očita Del Bo Scelbovi vladi, da je premalo odločna in tudi prešibka, da b: se z uspehom postavila po robu revolucionarnemu ko munizmu. Strankarsko-politični načrti Fanfanija — zatrjuje člankar — so neizvedljivi, ker izvira samo dobra polovica glasov oddanih D. C. iz vrst strankinih -pripadnikov. Druga polovica glasov pa pripada množicam, ki so oddale svoje glasove D. C. iz najrazličnejših nagi-‘bov in jih zato ni mogoče krotit: strankarsko disciplino. Jasno je, da preživlja D. C. nevarno krizo, ki jo bodo izkoristile sile skrajne levice in ki ima lahko usodne posledice za že itak šepavo italijansko demokracijo. zgolj izkoriščevalna kapitalistična stremljenja. Na kratko: za florentinskega župana je komunizem tako nevaren :.n tako o-gaben, da se — po njegovem — svobodni svet ne sme strašiti, če je -treba tudi porušiti ve; današnji gospodarski ustroj in zgra-) V nedeljo 12. t. m. vsi na Opčine na 3ESEHSH0 SLfllllE S D Z diti n^kaj povsem novega, če se dokončno ri?š:t: tdeče zavojevalnosti. Njegovi nasprotniki mu očitajo, da bi s takim početjem komunistom zgolj olajša- li delo na poti ,k svetovni revoluciji. <|§ La Pira odgovarja: »KOMUNI- STI VENDAR NE 2ELUO ODSTRANITI BEDE IN POMANJKANJA, NITI UVELJAVLJANJA SO-, CIALNE PRAVIČNOSTI; KOMU N ISTI HOČEJO ZGOLJ IZRABT-TI DANAŠNJE SOCIALNE NE-PRILIKE. KER SAMO NA NEZADOVOLJSTVU LAHKO ZGRADI' JO SVOJO OBLAST!« 2e nekaj let je florentinski župan sporazumno z mestnim svetom dovoljeval komunistom, da v mes-tnem svetu proslavljajo »praznik komunističnega tiska«. Na ta dovoljenja so se vsi že navadili. Sedaj pa, ko je župan ponovno izdal dovoljenje, ga je demokrščan-ski kakor desničarski tisk strahovito 'napadel. »La Nazione« očita, da govori La Pira jezik komunističnih hierarhov in ne jezika De Gasperija, Scelbe ali Fanfanija in še celo ne jezika, ki bi bil dostojen florentinske mestne hiše. Na te očitke je La Pira poslal ravnatelju lista daljše pismo, ki pričenja z zagotovilom, da govori florentinski župan jezik še mnogo večjih mož kakor pa so De Gaspc-ri Scelba in Fanfani. Pri tem je citiral encikliko »Quadragesimo An-no Pius XI« in stavek iz izjave francoskih škofov z dne 28. 4. 1954: »Cerkev je vedno odklanjala vsakršno povezavo s političnim antikomunizmom, ki socialne krivice' kot resnične vzroke komunističnega nastanka zanikuje.« V nadaljnjem La Pira razlaga, zakaj poskušajo prav letos dramatizirati dovoljenje za komunistično slavje. Letošnje leto je politično popolnoma različno od prejšnjih, V preteklih mesecih se je kot župan -zavzel za odpuščene delavce, ki so zasedli tovarniška poslopji1, Pignom. Z Zvezo industrijcev je ■ostro polemiziral zaradi odpustov po drugih tovarnah. Pred kratkim je zagovarjal razpust tistih podjetij, ki obratujejo z državnimi sredstvi in jih je Zveza krivično jemala v zaščito. Končno je z penavad- „ _ j, „ • . . : v . . .... no drznostjo rekvirn-al vse prazne vile in stanovanja za številne brezdomce. Ti »tipično komunistični posegi«, tako piše La Pira, »so seveda vzbudili nujno potrebo pri prizadetih, da denuncirajo florentinskega župana kot rdečo ribico v ‘blagoslovljeni vodi. V tem tiči resnični vzrok vse te polemike in ne dovoljenje za komunistično slavje.« Nadalje postavlja demokrščanski župan ravnatelju lista precizno vprašanje, ali ne spada njegov list k tisti mogočni, vso Italijo obsegajoči mreži glasil, ki so last orjaških finančnih in gospodarskih skupin? V teh listih je že nekaj časa La Pira osrednja tarča najsilovitejših napadov. Prav njegov.: socialno zadržanje je svoječasno potisnilo ob zid komunistično veči-.no v florentinskem mestu. Sedaj, ko je župansko mesto zopet v rokah demokrščanske stranke, pa velja kar nenadoma za trmastega komunista, in to samo zato, ker se po lastni vesti v sj>orih med po djetniki in delavstvom postavlja proti industrijskim mogočnežem. V florentinskem mestnem svetu je županovo dovoljenje za komunistično slavje izzvalo resno krizo. Desničarska skupina namerava v, opozicijo. Borba proti nerazumnemu kapitalizmu v Italiji, ki s svojim obnašanjem in sebičnostjo sam doji komunizem na prsih Italije, zahteva v resnici ogromnega podlima in idealizma resničnih branilcev proti komunistični poplavi. ski debati v prihodnjem letu poskušala doseči črtanje ameriških prispevkov za to organizacijo. Združene države prispevajo bri-blizno eno tretjino za vzdrževanje OZN.. Političnemu polomu organi-izacije bi se potemtakem pridružil še finančni polom. Četudi bi Knovvlandova borba ne vodila k popolni, zmagi, kar pa ni gotovo, bi koristnost te ustanove postala precej- problematična. Organizacija je odvisna od podpore javnosti. Njen moralni ugled .bi so močno omajal ne samo v Združenih državah, pač pa tudi v ostalem svetu. Ce bi Združenim držayam uspe- lo s pomočjo južnoameriških glasov blokirati vstop Rdeče Kitajske v OZN, bi se to zgodilo proti volji večine azijskih, afriških in tud; evropskih držav. To pa bi zopet pomenilo težak udarec za bodoče naloge OZN. Teza o sožitju med Vzhodom in Zahodom, katere izraz je prav OZN, bi bila izjpodkopana. Po mnenju mnogih mednarodnih pravnih strokovnjakov bi zadostovala že navadna večina 60 članic OZN za vstop Rdeče Kitajske v OZN. Kitajska kot država spada že tako in tako v to svetovno organizacijo, tako zatrjujejo ti strokovnjaki, in izglasovanje bi pomenilo le priznannje obstoječega stanja. Ameriški pravni strokovnjaki p§ vztrajajo na trditvi, da je po trebna dvetre.tjinska večina za vstop. Ce bi .zmagalo ameriško mnenje, bi močno narasla verjetnost za odklon Rdeče Kitajske v OZIN. Pravni ‘Zapletljajd pa gredo še dalje. Ce bi Glavna skupščina izglasovala vstop Rdeče Kitajske v OZN, bi Združene države v Varnostnem svetu lahko postavile veto. Tako bi se zgodilo, da bi Rdeči Kitajska bila sprejeta v O®, v Varnostnem svetui pa bi še nadalje 'S*ttel w*wpnik -NscirmaHatičjit- Ki ■ tajske. Tudi tak položaj bi učinkovitosti .OZN znatno omejeval. Ce bi Rdeča Kitajska predrla v OZN, bi se verjetno tudipostavilo kar samo po sebi načelo, da imajo za vstop pravico vse suverene države na svetu, ne glede na njihovo spoštovanje splošno priznanega reda. Vsa ta tehnična vprašanja dokazujejo, da vlada med nekomunističnim! državami neenotnost, ki jo seveda, komunisti temeljito izrabljajo. Naj se borba za ali proti vstopu Rdeče Kitajske v OZN kakor koli -konča, v vsakem slučaju too trpel ugled te svetovne organizacije. V, P7 / Komunistični spokorniki Nekdanji hamburški komunistični poglavar, Viljem- Prinz, se je pred iruekaj dnevi vrnil iz Vzhodne Nemčije, kjer je polnih 39 mesecev presedel v zaporu. Časnikarjem je izjavil, da so ga škornji sovjetske tajne policije in komuni stične -enotne stranke Vzhodne Nemčije privedli nazaj k demokraciji. tPrinz je bil 1. 1951 glavni komunistični voditelj v Hamburgu. Trideset let je bil član KP. Februarja 1951 je odšel /na partijsko zborovanje v Loewenberg v Vzhodno Nemčijo, kjer so ga med zborovanjem aretirali. Zahodnonemški komunistični prvak Maks Reinmann ga je denunciral, češ da je odgovoren za partijske neuspehe v Zahodni Nemčiji. Do 28. aprila ‘letos so ga držali v samici. Pri nočnih zasliševanjih so ga fizično in duševno neprimerno -težje trpinčili, kakor pa so to počenjali nacisti v koncentracijskem taborišču Sach-senhausen.. Hoteli so ga prisiliti k priznanju, da je delal za britansko -tajno službo. Nadalje je Prinz izjavil, da sta dr. Otto John in Karl Franz Schmidt - Wittmack (pobegli poslv in.ec bonnskega parlamenta) marionetni figuri boljševizma: uporab- ljili ju bodo toliko časa, dokler bo to koristno partiji. Potem pa bosta, tako kakor mnogi drugi, končata na morišču. BRUSELJSKI MENU A’ LA MENDES FRANCE JE EVROPI POKVARIL OBLEKO IN ŽELODEC Smrt ftardinala Schusterja Dne 30. avgusta je; nenadoma u-mrl lombardski primat, kardinal I-ldefonso Schuster, knezoškof milanski. Z njim je katoliška Cerkev izgubila markantno osebnost. Med vojno je pok. kardinal rešil mnoga človeška življenja nacistični tu fašistični maščevalnosti. VESTI z GOR IŠKEGA llikakega omahouanja Tu pa ‘tam se tudi med Slovenci .pojavi kak malodušnaž, ki politiko &odi in presoja le po svojih zmožnostih in vidikih. V prvi vrsti stojijo tisti, ki »a priori« ne verujejo v demokratičnost Italije in v pisane zakone in obveznosti države. In ker se ne upajo biti kos šovinističnemu bruhanju, tako nositeljev oblasti kakor tiska ali pa. tudi posameznih Italijanov, menijo, da bi is e niti drugi Slovenci ne smeli bo-•riti za svoje pravice z vso vztrajnostjo in z vsemi argumenti, ki ■jim jih zakoni in .demokratična načela dajejo. Taki elementi škodujejo naši stvari, ker sejejo malodušnost in jemljejo naši pravdi svetost pravičnosti, političnim zastopnikom pa ugled in zaupanje. Trdijo, da 'bi z drugačnim nasto-,pom pri Italijanih le nekaj dosegli. Odgovarjamo jim: poskusili smo vse miroljubne poti vdanih državljanov; stalno izpričujemo državljansko lojalnost našega ljudstva 'in nenehno zahtevamo le to, 'kar nam kot državljanov slovenske narodnosti in kot ljudem pritiče! Pa ■nismo nikoli prejeli pravičnega odgovora in spoštovanja naših pravic. 'Prejeli pa niso nobenega »plačila« niti tisti, ki so se hrupno vdali in- podali kaki italijanski stranki!... Zato poudarjamo, da hlapčevati ne smemo nobenemu, miti državi, niti strankam, kex so maše pravice pred Bogom in pred 'ljudmi svete in upravičene! IXa gre pri Italijanih za načrtno tneprizaiavanje in nespoštovanje naših pravic (ter za zlobno preziranje istih, dokazujejo naši članki v zve-«i z nastopom župana Berrrordisa .in pisanjem »Giornaie di Trieste« iin sploh vsa naša borba proti italijanskim nasprotovalcem vsega, kar se tiče Slovencev v Italiji! V drugi vrsti stoje tisti Slovenci, ki ie ti za nobeno ceno ne upajo postaviti kake ie tako upravičene zahteve pred oblasitjo in raje druge pošiljajo v ogenj, da jih potem .zlobno opravljajo in zasmehujejo ter umazano vse njihovo delovanje tkritizirajo! Ti so bojazljivci podlega značaja, ki ne zaslutijo drugega 'kot prezir vsakega poštenega in aavednega Slovenca. In končno moramo prositi vse o-stale Slovence, zlasti izobražence, naj za vsako c.eno vztrajajo na svo-ijem položaju, kajti vsak, ki svojo postojanko zapusti, prav gotovo ne služi naši narodni stvari. Kvečjemu obrača vodo na mlin naših nasprotnikov! -Nihče ne rovari proti državi, če zahteva to, kar mu po zakonu pri-;iitče v okviru človečanskih pravic! Senator Tessitori je svoječa&no poudaril v ustavodajni skupščini, da GOSPODARSTVO POLETNO OBREZOVANJE BRESKEV Več ali manj dobro zna vsak •kmetovalec 'breskve obrezovati, zato je namen danes povedati le to: zakaj je treba breskve v tem času obrezovati. Breskve je treba v tem času obrezovati zato, ker se rane, ki zaradi obrezovanja nastanejo, v tem času ,zaradi topjote hitro posušijo, ikar se ne zgodi, če breskve obre izujemo v mrzlem času, ko v ranah nastanejo razpokline, v katere sp Kleka voda. Na ta način les v notranjosti počrni, drevo trpi, hira ,in ne dočaka naravne starosti. Kjer je krona pregosta, jo moramo nekoliko razredčiti, da dobi drevo več sončne svetlobe in na ta način les boljše dozori. ŠKROPLJENJE CESENJ V nizkih legah opažamo, da je s češenj odpadlo že mnogo listja. Te-snu je kriva ibolezen ,ki jo imenujemo »rja«. Druga bolezen, ki tudi napada češnjevo listje, in katero povzroča megla in vlaga na splošno, je tista, ki jo spozna vemo me listju, na katerem se pojavljajo rujave pičice. Obe bolezni povzročajo glivice in jo odptaviimo s škropljenjem z brozgo enega odstotka modre galice in apna. LIC INKE NA ZELJU Ce ti ličinke (črvički) razjedajo nelje (vrzote, 'kapus Itd.), poškropi s kakim sredstvom, sestavljenim na podlagi DDT (n. pr. Gesarol), Iker >to sredstvo, kot že večkrat povedano, ne škoduje bitjem gorke ifcrvi. V KLETI Bliža se trgatev, zato preglej« v kleti vse orodje in vso posodo. Ne odlašaj do zadnjega dne! Pokliči mojstra, da ti stavi vse v red, če 'je to potrebno, ker morda sam ne •znaš ali ne zmoreš! nam Slovencem pritiče spoštovanje naših pravic v okviru deželne avtonomije, pa recimo, da nas je res samo osem tisoč v vsej Italiji! P> ■teh njegovih besedah je skupščina izglasovala posebno avtonomijo za našo deželo! Zahtevamo torej, da Italijani prvi to določilo ustave spoštujejo! Državna pomoč za kritje občinskih in pokrajinskih primanjkljajev Zakon štv. 635 od 9.avg. 1954 določuje državno pomoč pokrajinam in občinam za kritje primanjkljajev v letih 1953 in 1954 ter v določenih pogojih tudi za leto 1955. Slovenske občine naj porabijo priliko, ki jim je dana, da svoje račune lahko izravnajo. Prijavite dohodke! Goriški župan poziva vse Občinarje, naj do 20. septembra prijavijo vse dohodke ali spremembe v dohodkih, ki pridejo v poštev za odmero raznih občinskih davkov. Vojni oškodovanci Ko smo pred kratkim poročali j zadevi likvidacijskih odlokov, ki jih vojnim oškodovancem Finančne intendance razpošiljajo, smo povedali, da sme vsakdo, ki se mu zdi odmera odškodnine prenizka, vložiti proti odloku pritožbo v 60. dneh od prejema odloka. ■Danes pa lahko nbvajamo nekaj podatkov o ceniku, po katerem pristojna oblastva pri odmerjanju odškodnine ravnajo. Cene so sledeče: zakonska po- stelja brez mreže 170 x 200 cm nar vadna 1.240 lir, srednje vrste 1.395 lir; mreža zakonske postelje 200 lir; postelja za eno osebo 90 x 200 cm, navadna 700 lir .srednje vrste 775 njena mreža pa 120 lir; pono-č na omarica, navadna 350, srednje vrste 365 lir; omara na dve . vra*i 110 x 55 x 180, navadna 2.285, srednje vrste 3.565 lir; omara na tri -štiri vrata navadna 3.810, srednje vrste pa 5.940 lir; omara na pet vrat, navadna 4.570, srednje vrste pa 7.130 lir; skrinja (cassettone. como), navadna 1.600, srednje vrste pa 2.200 lir; umivalnik, navaden 1.200, srednje vrste pa 1.600 ZAKULISNOSTI Giornala di Trieste“ 22 Za tem, 'kar je pisal »Gazzettiino« 23. avgusta, je tudi »Giornaie di Trieste« od 27. avgusta priobčil obširen članek v zadevi posebne deželne avtonomije, ki je, seveda, ne mara, ker bi morala nositi s se 'boj tudi. vrsto določil v zaščito Slovencev v Italiji. »Giornaie di Trieste« trdi, da obstoja nevarnost, da se posebna avtonomija uresniči, ker jo Sloven ci v Italiji sistematično zahtevajo, kot so to dokazale letošnje, razprave v občinskem sveto, kjer sta naša svetovalca, gg. dr. Birsa in Bratuž,' zahtevo po posebni avtonomiji, ki jo SDK nenehno od majo 1947 terja, zopet odločno postavila. Kakor znano, se je tedaj župan Ber-nardis z vso ihto vrgel na naša svetovalca in jima otročje, toda premišljeno očital, da imata v m?-; slih »sedmo jugoslovansko republiko«, ko kličeta posebno deželno avtonomijo. Zupan in zlasti njegov tisk (»Giornaie di Trieste« in »A-rena di Pola«) so tudi zmerjali, da nimajo slovenski svetovalci, zlasti g. Bratuž, nobene, jasne ideje, ter da so zmešani v pojmih in zadevah, ki se tičejo razprav v občinskem svetu. Da je to bilo vse izmišljeno ni nalašč krivično iznese no, smo že dokazali. Toda »Giornaie di Trieste« od 27. avgusta naše prejšnje dokazovanje potrjuje, ker piše dobesedno, ko vabi italijansko javnost, naj se izreče proti posebni avtonomiji: »Pri tem važnem vprašanju (posebne deželne avtonomije, op. ur. »Demokracije«), ki je zai naše mesto in za našo pokrajino življenjske -koristi, bo dobro imeti oči odprte in storiti vse, da bodo imeli meščani jasne pojme. Da je število teh veliko, n;1 moremo priseči, medtem ko, na žal, dokazujejo naši nasprotniki vselej, in danes še posebno, da i-majo pojme nadvse jasne (idee e-stremamemte chiare) ter da dobre poznajo luko, v katero želijo svoj čoln privesti.« Naša svetovalca torej, zagovarjajoč program Slovenske demokrat ske zveze, sta iznesla v občinskem svetu nadvse jasne predloge, kot je, med drugimi, oni s> posebni deželni avtonomiji. S tem je »Giornaie di Trieste« pobil znane županove krivične očitke in napade, hkrati pa je priznal, da je tudi sam s svojim takratnim pisanjem lagal, ko je naša svetovalca napadali • Važno pa je' tudi sledeče: ko »Giornaie di Trieste« piše proti u-veljavljenju posebne avtonomije, zahteva kršitev ustave, to je temeljnega državnega zakona! Menimo, da »Giornaie di Trieste« in »Gazzettino« ravnata po prejetih direktivah kakega šovinističnega kroga ko tako pišeta! „6azzettinove“ fantazije »Gazzettino« od 2. t. m. trdi dobesedno: »Kar zadeva toliko zahtevano zaščito manjšine, jo naša vlada izvaja s takim gospostvom in širokim gledanjem, kot nobena druga država bogatejša ali ubožnejša od naše.* iPrav zaradi tega gospostva in širokega gledanja nimamo Slovenci v Italiji pravice posluževati se svojega materinega jezika v javnih u-radih. dajati otrokom slovenska krstna imena itd. Petdeset tisoč Slovencev v videmski pokrajini pa nima niti enega razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. PROSTI HLEVI V Združenih državah in Kanadi, zadnje čase pa tudi V Franciji, postajajo takozvani prosti hlevi za govejo živino pomembna novost. Kot vsaka stvar, ima tudi ta svoje dobre in slabe strani. Po mnenju strokovnjakov omenjenih držav predstavljajo ti prosti hlevi važen korak naprej v živinoreji. Dočim imamo namreč v navadnin hlevih, tudi X modernih, živino več ali manj natrpano v razmeroma tesne prostore, v katerih se ne more svobodno gibati in premikati, ima goveja živina v prostih hlevih vso prostost, da se svobodno giblje in kreta, kot n. pr. ovce v svojih hlevih. V tem- je namreS bistvo teh prostih hlevov. Popolnejši prosti hlevi imajo tri ali celo Štiri oddelke: za počite!:, za premikanje, »jedilnico« in prostor za molžo. Prostor za premikanje je navadno odprt prostor, primerno ograjen, v katerem se živina svobodno sprehaja. Dostop v la prostor je prost in gre živina vanj, kadar se ji zljubi. Ostali trije oddelki so kriti in bolj zavarovani pred vremenskimi neprilikami. Dokler se živina ne privadi, jo mora paznik naganjat' da gre vedno počivat v za to določen prostor. Prav tako jo naganja, da gre jesti v drug prostor. Isto velja za molžo. V prostoru in ob čas« za mol- žo kravam dajajo močnata jedila, pogače in podobno. S tem jih sč t-soma tako privadijo, da gredo krave ob določeni uri same prostovoljno v določene prostore. Ta način življenja je vsekakor bolj prost, bolj naraven in zdrav. Živina je v boljših higienskih razmerah, vedno na svežem zraku zato bolj zdrava in bolj utrjena. Stroški za tak hlev so vsekak -.r nižji kot za običajne zaprte hleve, saj zadostuje neke vrste velika lopa s streho zakrite prostore, to j?, kjer živina je, počiva in kjer j-’ molzejo. Zahteva pa vsekakor veliko ve* prostora in je primeren le za večje število goveje živine. Prosta živina predstavlja včasih tudi resno nevarnost sama zase. To zlasti, dokler se ne privadi na to skupno prosto življenje. Zato navadno vsem požagajo Togove in tako zmanjšajo nevarnost težkih posledic, ko se krave spopadejo ob prvem snidenju. To prosto življenje tudi ne fco primerno za vse pasme, zlasti za kake izbrane, selekcionirane mlekarice, ki so zelo občutljive za vremenske spremembe. Je pa dejstvo, da se kaj rade, zlasti nekatere, privadijo vremenskim spremembam iri postanejo bolj odporne tudi za običajne kužne bolezni. lir; stolica z lesenim sedežem 115 in 140 lir, z napolnjenim sedežem (imbottita) 595 lir; vetrina (cre-denza) 110 x 45 x 180 cm 2.285, ista 180 x 45 x 100 cm 2.480 lir; miz# z marm-ornato ploščo 180 x 70 cm 695 L, ista 150 x 80 cm 930 L; stolica, navadna 116, srednje .vrste 155 L; blazina iz domače volne e-noprostorna od 600 do 1000 L, njeno platno pa od 90 do 120 L; ista-s .travo 150. do 230 L, njeno platno pa tudi od 90 do 120 L; žimnata pa od 900 do 1100, njeno platno pa zo-j>et od 90 do 120 L; vzglavnik iz volne 90 do 120 L, prevleka pa 15 L; .rjuhe za eno osebo 170x 300 cm iz bombaaž od 60 do 80 lir, iz mešanega platna od 90 do 120 L in iz lana od 125 do 200 L; ista za poldrugi prostor: 85 do 110, 125 do 170 in 175 do 280. L; ista za dve o-sebi: od 100 do 130, od 150 do 190 in od 190 do 320 L; moške srajce poletne 33,55 do 45,90 L; moška o-bleka poletna 2200, 1500, 910 in 750 L (od vrste ekstra do najnižje vrste). Po tem ceniku, ki je uradni cenik v veljavi koncem junija 1943, odmerjajo odškodnino, nato pa še do 25 odstotkov odbijejo zaradi starostne obrabe predmetov. lUpamo, da .bomo lahko navedli še druge podatke glede tega cenika, da se bodo prizadeti znali ravnati. .Za danes lahko svetujemo to: ds, tisti oškodovanci, katerim moraio po zakonu pomnožiti samo petkrat tako odmerjeno odškodnino, naj dobro premislijo, predno se odločijo za pritožbo, ker jim ta najbrž ne -bi prinesla nobene koristi. Službi lahko dobita Goriško županstvo sporoča, da je rok za pristop k natečaju za službo mestnega obč. inženirja, kakor tudi za mesto namestnika glavnega računovodje, podaljšan do 30. septembra 1.1. opoldne. Znižani ibroh bencina Ker se v prometu pojavlja ved no več motornih vozil, je Uprava prostega pasu (zona franca) odločila, da izrednih nakazil bencina ■ne bodp dajali več, hkrati pa se tudi redni obroki za nekoliko znižajo. SOCIALNA VPRAŠANJA Državni uradniki ne morejo stavkati Po členu 98 ustave služijo državni uradniki samo Jjudstv.u. To določilo pomeni, da se ta vrsta delavcev razlikuje od vseh drugih zasebnih delavcev. Prvi vršijo posle splošnega značaja in koristi, drugi pa posredno zasebnega značaja in koristi. Komunisti stojijo v državah, kjer niso še na vladi, na sta-iiščšu, da imajo tudi državni uradniki pravico stavkati za izboljšanje svojega gmotnega položaja. To pa samo zaradi političnega rovarjenja in rušenja discipline ter u-gleda države. Poslanska ibornica je forum, ki vselej lahko ščiti gmotne pravice državnih uslužbencev, kajti nedopustno je, da stavkajo prav »tisti, ki imajo v rokah vodstvo državnega ustroja in ključ javnega življenja. V službo pa so stopili z redno prav no vel javno pogodbo, ki jih veže na spoštovanje iste, kakor jo mora tudi država napram njim spoštovati. Zato je prav, da država jasno in odločno določi katere vrste delavcev imajo po členu 40 utetave pravico stavkati in kdaj ta pravica nastane. Narodna ustanova za civilne slepce Zakon štv. 627 od 31. jul. 1954 ti-stanavlja »Narodno ustanovo -a civilne slepce« (Opera nazional? per i ciechi civili), ki ima nalogo skrbeti za pomoč vsem civilnim slepcem od rojstva ali pa po rojstvu. V poštev pridejo slepci z naj- Šolske vesti Vpisovanje na srednjih Šolah Ravnateljstvi slovenskih srednjih šol v Gorici naznanjata, da bodo tajništva teh šol sprejema-la vpisovanje dijakov za šolsko leto 1954 -55 od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. Priporočata dijakom, naj ne odlašajo z vpisom do zadnjih dni, da ne nastane prevelik naval in jim povzroči čakanje in nepotrebno izgubo* časa. iz slovenijb Z AVTOBUSOM NA MANGART Prve dni avgusta letos je Putnik priredil izreden izlet na Mangart z avtobusom. Izleta se je udeležilo 18 ljudi. Nova cesta na Mangart, ki se odcepi od predilske ceste nad Str-mecom, je zelo strma, saj se v 12 km dvigne kar za 1000 m. Je zelo ozka, dobre tri metre, tako da je srečanje z vozili popolnoma nemogoče in n-i še nikjer zavarovana. Pelje do sedla pod Mangartom 2070 m visoko. BOSANSKI GOZDOVI GORIJO 2e nad mesec dni trajajo požari v ibosamskih gozdovih. Ti požari, se ponavljajo skoro vsako leto, zlasti ob suši. Letos so pa zavzeli zelo velik obseg. Največji je v gozdu v okolici Koprivnice med Bugojnom in Glamožem, kjer je zajel gozd v dolžini šest km. Požar gase gasilci in oddelki vojske. 'Domnevajo, da je požar nastal zaradi neprevidnosti pastirjev, turistov ali pa zaradi isker iz vlaka, ki vozi skozi te gozdove. PREMOG V PRLEKIJI V (Presiki v Prlekiji blizu Ljutomera so odkrili rudnik premoga odlične kakovosti - 4000 kalorij. V enem rovu so odkrili 60 cm debe- lo z last, v drugem pa plast, ki ima nad meter višine in celo boljše kakovosti. Doslej ni še nobenih velikih naprav v rudniku in tudi delavcev jc še malo. Z novimi sredstvi bodo rudnik opremili in zaposlili znatno število delavcev. TURISTI V JUGOSLAVIJI Po uradnih podatkih je v prvem polletju letos obiskalo Jugoslavijo sto tisoč 880 .tujih turistov. Prišli so iz 20 držav, deloma iz Evrope, deloma od drugod. Največ turistov je prišlo iz Zahodne Nemčije, Avstrije, 'Velike Britanije to, ZDA. Tujih, turistov je bilo letos 28 tisoč več kot lani, domačih pa 6 odstotkov manj in še ti so odšli le na kratka potovanja ali izlete. DONOS GROZDJA V DALMACIJI Slabe vremenske prilike in peno-nospora so zmanjšale pridelek gro- zdja v Dalmaciji za 30 odst. v primeri -z lanskim letom, ki je bila povprečna letina. Računajo, da bodo tako pridelali le nekaj nad 4 tisoč vagonov grozdja. PODRAŽITEV KRUHA ■Zaradi nizkega donosa pšenice je kruh podražil ,za 6 do 8 diin na kg. Tako stane sedaj 1 kg polbele-ga kruha 34 din, belega pa 45 din. ■Nova cena pšenici gre od 25 do 40 din kg. Tudi koruza je dražja in stane od 20 do 36 d.in kg. V Kragujevcu je: bila cena koruze enaka ceni pšenice. manj 90 odstotki slepote in ki sc dovršili osemnajsto leto starosti. Prejemali pa bodo mesečno od 10 .tisoč do 14 tisoč lir. Poleg tega pa bo ta ustanova skrbela tudi za u sposabljanja za delo teh nesrečnežev. V ta namen je država določila štiri milijarde dve sto milijonov lir, ki pa jih dobi od davka na jav ne predstave. Prav zarad tega so te .dni povišali cene kinopredsta-vam! Menimo, da bi slepcem morali dajati podporo že od petnajstega leta starotsi, to je od leta, ki ga zakon predpisuje za sprejem mladeničev na delo! Zavarovalni zavod in globe Zavarovalni zavod proti nezgodam na delu je odločil, da se briše denarna kazen za neplačano zavarovalnino do 14. julija 1.1. Ce pa so prizadeti po 14. juliju zagrešili še katere druge prekrške, se denarna ka/en znižuje na eno desetino njenega obsega. Vse to pod pogojem, da prizadeti do 30. septembra 1.1. plačajo zaostalo zavarovalnino in zamudne obresti. SOVODNJE Županstvo poziva vse prebivalce, da do 20. septembra javijo na županstvo morebitne spremembe v svojih dohodkih, ker gre za pravično odmero davka. Ravno tako so dohodke dolžni prijaviti tisti, ki niso še v seznamu davkoplačevalcev. Za kršitelje je predvidena denarna kazen. * ♦ * Isto županstvo poziva vse pridelovalce vina, da ga do 5. septembra priavijo, če ga imajo še kaj v za-, logi. Tudi tu je za kršitelje predvidena denarna kazen. ŠTEVERJAN Pred nekaj meseci se je govorijo o primanjkljaju, ki naj bi ga bili pri naši občinski upravi odkrili! Potem je šel glas, da je prefektura imenovala nekega funkcionarja za preglednika računov. Radi bi sedaj vedeli, kaj je pravzaprav na stvari. Ker gre za važno zadevo, pri kateri smo prizadeti vsi Občinarji, ki plačujemo davek, bi vprašali, zakaj pristojna oblast ne objavi, kaj je v zadevi ugotovila! Olajšave malim Mijam Zakon štv. 604 od 6. avg. 1954 prinaša olajšave za razne vrste pogodb pri nastanku malih kmetij in njihovega razvoja. Zato svetujemo, da mali kmetje jj vsako vrsto pogodbe, ki se na njihovo kmetijo nanaša, navedejo dejstvo, da gre za malo kmetijsko posest. Trgovinske izmenjave s Slovenijo V mesecu julij-u so uvozili iz Slovenije za, 37.380.600 lir blaga, izvozili pa so ga za 19 milijonov. Tudi za, .bodoče mesece verjetno ni pričakovati bistvenih sprememb. Vremenske nezgode, najbrž na izmenjavo ne .bodo vplivale. DROGERIJA ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Korn j - Tel. 3009 lambrella 125 F EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO NIEROLLI & C. MOTOFORHITURE GORICA - ULICA GjARIBjALDI 5 - TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR 108.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV LONDONSKO PISMO Kdor prvič prihaja v Anglijo in se izkrca v Doverju ali Folikensto-rnu, je prijetno presenečen nad prijaznostjo angleških carinikov in inosačev. Pri nas imajo nosači precej slab sloves, ki je nekoliko tudi, upravičen. Celo y Trstu radi zmerjamo osebe ,ki se nevljudno obnašajo, z besedami: »S,i surov kot nosač...« Tega v Angliji ne hi mogli reči. Nosači so zelo vljudni in pošteni. Nasproti ti prihajajo iz ina-smeškom in ti z velikim razumevanjem pomagajo iz raznih zadreg, ki človeka nadlegujejo tako rekoč na vsakem koraku. Za svoj trud ne zahtevajo plačila po določenih tarifah, pač pa so kar nekam v zadregi s pripombo, da pač sam določiš višino njihovega zaslužka. Nosač te vodi do cariname in tudi tam te sprejmejo izredno vljudno. Ne sitnarijo s kopico nadležnih vprašanj in te ne motrijo z očesom preiskovalnega sodnika in z nezaupljivostjo. 'Tvoji besedi zaupajo m se odpovedujejo vsake preiskave. V splošnem Anglež rad zatipa svojemu bližnjemu, če je tega vreden. Prodajalci časnikov cesto puščajo svoje blago kar na pločniku im odhajajo po svojih poslih. Mimoidoči kupujejo časnike in spuščajo denar kar v zTaven stoječo škatlo. Poleg zaupanja goji Anglež do svojega bližnjega precejšnjo porcijo spoštovanja in ga nikoli ne ponižuje. Beračev po mestu ni na spregled, vsaj beračev v našem smislu besede ne. Ni revežev, k: stegujejo nasproti suho roko im moledujejo za miloščino ter si prizadevajo, da bi vas ganili z žalostno pripovedko. Ne, tega v Angliji ni. tem seveda ni rečeno, da revežev ni. Tudi tu so, kakor na žalost po vsem sveta. Vendar se v Angliji stkirivajo pod obliko slikarjev in rišejo ali slikajo na pločnike z barvniki svoje umotvore. To pa v času, ko 'na ulicah zamre promet. Napisna deska naznanja mimoidočim, da vam bo neznani in nevidni slikar hvaležen, če boste nagradili njegovo spretnost. Slikarja seveda ni nikjer, ker se mu zdi poniževalno, da bi osebno čakal na miloščino. Tako se denar kopiči na pločniku, »umetnik« ga pobere, ko ljudi ni več na ulici. Vse to so nepomembne stvari* ki vendar padajo v oči tujcu, poseb- no še, če, prihaja iz južnih krajev Evrope, kjer poštenost ni vedno na višku. Globok vtis mudijo tujcu obljudene ulice. Prvi dan .je ubogi kon-tinentalec povsem zmešan in prestrašen od ogromnega prometa. Ze kmalu pa ga dolge vrste: dvonadstropnih avtobusov in osebnih avtomobilov ne vznemirjajo več. Vozači vozijo počasi in previdno. Na nekem ovimku se mi je zgodilo ne samo, da je vozač .ustavil vozilo pred menoj, pač pa se je celo o-pravičil zaradi svoje nepozornosti z vljudnim »sorry«. To je ibeseda. ki jo Angleži pogosto uporabljajo na cesti, v gostilni, na hišnih stopnicah in kjer koli menijo, da so na ■kakršen .koli način nadlegovali svojega bližnjega. Kihanje — prvi znak neprijetnega prehlada — smatra Anglež za nadlego naprav svojemu bližnjemu in zato se kihajoči takoj opraviči. Nam se bo tako opravičilo zdelo mogoče nesmiselno, ker končno o-se-ba. ki kiha, ne more nič zato. Prav tako se opravičuje tisti, ki, ga preganja kašelj. To zato, ker s tem povzroča nemir ali moti potek razgovora ali predavanja. Anglež sploh ljubi tišino nad vse. V barih ni kričanja, povsod vlada ■tišina ali pa polglasni razgovor. Anglež ljubi mir, ne pa molčečnosti; vsi radi govorijo, ampak' na miren in dostojen način. Ce stopite v gostilno, kamor zahajajo delavci, boste presenečeni nad njihovim mirnim obnašanjem. V bare, kjer točijo alkoholne pijače, zahajajo Angleži brez ženskega spremstva; verjetno zato, da lahko mirno razpravljajo, pokadijo svojo cigaro ali pipo ali igrajo. Vsi ti mali primeri pričajo o velikem obziru Angležev do bližnjega, ki ga otočani gojijo z isto vne-moi kot ljubezen do svobode. »V majhnih stvareh se vidijo velike«, je dejal Hilty — in .zares v nepomembnem vsakdanjem življenju Angležev tujec lahko spozna značilnosti njihovega značaja. Med vsemi potezami, ki označujejo njihov značaj, se mi je zdelo pomembno omenjati tiste, ki narod najbolj odlikujejo in ki jih, žal, mi še nimamo. Veliko spoštovanje in zaupanje do svojega bližnjega v okviru svobode im resnične demokracije sta temelja človeške družbe. N. SESTI SEPTEMBER Jasno, malo ostro jesensko jutro je. Tam za Bazovico diši po borovih češarkih, po ciklamah, po travi. Prav isto jutro je, kot pred štiriindvajsetimi leti... Črna vrsta vojaških kamionov stoji pred tržaškimi zapori, v o■ strem nasprotju Z rahlo jutrajo meglo, ki se v zgodnjih urah dviga nad mestom. Komaj slišno se premikajo številne sence, vsako govorjenje je prepovedano. Nad vrsto temnih vozil je slutnja greha in zločina. Sence zasedejo kamione in po poti proti bazoviškim poljem vozijo Bidovca, Marušiča. Miloša in Valenčiča k lastnemu pogrebju. Peljejo jih na morišče, ki naj bi ostalo skrito in nepoznano. .Slovenski ljudje po mestu in o-količi trepečejo, ne od strahu, ampak od divjega srda, ki se ne more in ne sme sprostiti. Na mali ravnici se medtem ustavljajo vozilo, Tu pa tam so se med potjo prikazovale postave, ki naj bi zasledile kraj zločina. Tu je pa zdaj vse samotno. Na sto in sito črnih miličnikov varuje štiri slovenske . fante! S čvrstimi koraki stopajo na morišče.. Ne ene solze ali vzdiha ni. »Nisem čudežno dete!“ Mladi blondinec odločno zavrača priljubljen vzdevek ,za časa dedka in babice, ■»čudežno dete«. Navdušuje se iza Gregorija- Petka, drobiž uporablja za obiske cowboyskih In piratskih filmov, plava, kolesari, se potaplja s podvodnimi očali in pravkar prebira knjigo; »Poslednji Mohikanec«. Se ne štirinajstletni Vladek Zeleni smatra za golo vsakdanjost, da prireja klavirske koncerte, da snemajo njegove klavirske umetnije na zvočni trak in da je znamenit: imonakovski glasbeni kritik napisal olp njegovem zadnjem koncertu v Heidelbergu: »Fant briljira, v ■kolikor človek pri njegovi starosti sploh lahko briljira.« iMladi poljski begunec, Vladek Zdenek, ki živi v enem izmed 16 begunskih taborišč na Bavarskem, je začel svojo »kariero« pred pičlimi tremi le,ti. V neki baraki so stisnili v oddaljen kot star, razglašen Letalo je pristalo brez pilota Osebje letališča v Buenos Airesu je z odprtimi -očmi in usiti strmelo v nebo. V vsakem trenutku se mora 'razleteti. Poštno letalo iz Bogote je smrtno nevarno kolebalo. Ali sta pilota znorela ali so višinska in mižinska krmila odpovedala? Nenadoma je letalo napravilo zavoj, se zamajalo na levo in desno in se končno zgrudilo na letališče s treskom in lomom. Nadzorno osebje je zdrvelo k letalu. !S silo so odprli vrata. V letalu ni bilo nikogar. Poštno letalo je pristalo brez posadke. Pilota sta izginila. Poizvedbe v Bogoti so potrdile, da . sta pilota odletela pri najboljšem razpoloženju. Ali sta med potjo odskočila? Kam? V neprehodno južnoameriško džunglo, v pragozd Amaconke? Nihče tega danes še ne ve. Popolna uganka je tudi razmeroma posrečeni pristanek letala na letališču.. Na praznem sedežu drugega pilota so našli listek z besedami’ »Sva omamljena. Tresejo se .nam;} roke. S silo se oprijemava krmila. Takega nenavadnega in orjaškega letala nisva videla še nikoli. Nimava časa za pisanje, ustno bova vse povedala!« Sedeža obeh pilotov sta bila okrvavljena. Avtomatično višinsko kazalo je čez Santa Cruz zaznamenovalo višino 4050 metrov. Nato je letalo pričelo' izgubljati višino. Kaj se je zgodilo v tej višini? Kaj sta pilota srečala med potjo? Kako to, da letalo ni strmoglavilo? Kako je pristalo točno na letališču, brez pilotov? Taka vprašanja belijo glave upravnikom in tehnikom Argentinske letalske družbe. iStiroj je bil res avtomatično u-ravnan, vendar ne tudi za pristajalno manevriranje. Nihče ne more dati odgovora na ta in ma številna druga vprašanja. Verjetno na ta vprašanja ne bo nikoli odgovora. Letalsko kolo Američa-n Lawrence Farnham je, .končno iznašel letalo za vsak žep. 2e v kratkem bodo pričeli z množično izdelavo novega ljudskega letala. Na prvi pogled izgleda »fly -cicle« kot majhno -letalo. Pri natančnejšem ogled” pa je podobno motornemu kolesu. Prav zato ga je konstrukter imenoval »fly-cicle« (leteče kolo). Pi lot sedi prav tako kot na skuterju. Na krilih počivajo - noge. Namesto letalskega krmila služi prav tdko Krmilo, kakršnega imajo motorna -koles« .Plin dodaja vozač prav tako z vrtenjem ročice. Zaokroženo »Plexi« steklo ščiti pilota pred najtežjimi udarci vetra. Letalo je dolgo 6 metrov in tehta 400 kg. Največja hitrost znašaš 138 km nH Uro. POD ČRTO TUJCI PO JUGOSLAVIJI Trije Švicarji: publicist, slikar in izletnik so prispeli na jugoslo-vansko-avstrijsko mejo in so se u-stavili komaj za trenutek. Imeli so vtis, da -so gostje in ne izletniki. Stražniki in cariniki jih niso smatrali za kapitaliste-. Ko sO slišali, da prihajajo v deželo, da bi si nabrali nekao spominov, so mejaši prinesli steklenico in jih pozdravi- li s prvim kozarčkom žganja, ki pa ni. ibiil .zadnji' -na njihovi balkanski vožnji. Svoje dogodivščine pripovedujejo med drugim takole: Zanimal nas je predvsem južni del dežele, zato se nismo ustavljali ne v Ljubljani, ne v Zagrebu, pač pa preko Bosno ubirali pot proti Srbiji. Sele tu nas je obšel občutek, da smo v tuji sfemlji. Ljudje so -bolj zaprti, ponos ne.j ši. iPrispeli smo. v vas Dunavce, kjer so v zadraji vojni pobili vse moške. _V mali gostilni ob robu Beograda smo se pokrepčali z okusnim ovč jim sirom in slivovko. Mlada muslimanka nas je stregla. Bila je izredno lepo dekle, oči pa je imela objokane. Krčmar jo je .trepljal po ramenih in nam pomežiknil. Ko je -odšla, nam je povedal, da, je nesrečno zaljubljena in da bi ji lahko pomagala, samo .baba Stana, k! ljubezen lahko vzbudi ali pa človeka od ljubezni tudi reši. Beograd je srce države; moderno mesto. 6. aprila leta 1941 so mesto nemški .bombniki neusmiljeno po-mandraliu Kakšno je bilo mesto pred tem dogodkom, ne vemo. Danes se lahko meri ž vsakim evropskim velemestom. Življenje ma ulicah je pestro in živo. Avtomobili, osli in mule, elegantne gospe in arnavtski .nosač« drv, pravoslavni popi in oturbani -muslimanski trgovci se prerivajo po cestah in ulicah. Medf njimi stopajo visokorasli Črnogorci v svojih slikovitih nošah z visoko dvignjeno glavo, ki nikomur ne privošči pogleda. Usmerili smo se proti Bosni. V malem slikovito romantično gor- klavir in Vladek je z dvema prstoma pričel na odsluženem instrumentu oponašati kukavico. Temu je sledila' — po spominu — znamenita. poljska .božična pesem »Bug sie rodzil« (Bog se je rodil), ki mu jo je prepevala mama. Končno se je posrečila .tudi še »Tiha noč«. Oče Zelenit, ki je bil nekdaj v svoji domovini gimnazijski profesor zgodovine in je resen možakar, je zbiral nekaj mark in je svojega sina enkrat na -teden pošiljal v klavirsko šolo v Momakovo. Honorar je znašal 2 marki na uro (300 lir). V sosednem taborišču so Vladku stavili na razpolago .boljši klavir. Ko so ob ineki- šolski prireditvi vključili na spored tudi klavirsko točko malega Vladka, je bila prisotna tudi mrs. Rhoads od ameriškega radia »Svobodna Evropa Tako so našli mecenko. Ze polno leto kolesari Vladek dvakrat na teden iz Ludwdksfelda. v Monako-vo k .baronici Waltershausen, ki je ■znana nemška, glasbena vzgojiteljica. Vladek se oiri po štiri utre na dan. »Postati hočem .godbenik,« pravi. »Najprej si moram zaslužiti nekaj denarja za trgovsko šolo. Ta stane 30 mark mesečno.« Oče razume le malo nemški, zato ga tudi ne morejo namestiti n^ gimnaziji in je -brez zaslužka. Na vseučilišču v Heidelbergu je. Vladek prejšnji teden priredil svoi prvi »veliki koncert« pred izbrano publiko. Na sporedu so bili trije Chopinovi, valčki, Schubertov Im-promptu, dve Bachovi, invemciji in Mozartova sonata v. A diuru. Uspeh je bil naravnost presenetljiv. Glasbena šola SPM bo .kmalu zo pet odprla vrata. Ta mala vsakdanja zgodba bo gotovo vzbudila med našimi skrbnimi mamicami vprašanje, ali ima moj otrok posluh? V glasbeni šoli bo dobila odgovor. cev. V Jugoslaviji pa je delavcev preko 2 milijona. Preko 90 odstotkov delavcev sploh ni vpisanih v komunistično stranko. Od ostalih 508.375 članov Komunistične zveze je 345.383 v državnih službah: pri policiji, pri vojaštvu in pri upravi. Preko polovica vseh članov Zveze ■so državni nameščenci. Drugim poklicem pripada 162.922 članov. In to naj bi -bila »diktatura proletariata« v Jugoslaviji? Je diktatura, ali diktatura samosilnikov. Komunistični ponarjevalci Posebna skupina političnih kaznjencev v nekem zaporu v vzhodnem Berlinu je zaposlena s ponarejanjem raznovrstnih zahodnoevropskih .novčanic in potnih listov, s katerimi komunistične oblasti o-premljajo svoje agente, ko jih pošiljajo v zahodne države. S podobnimi gangstrskimi posli so se -ukvarjali tudi nacisti. »Gliha vkup štriha!« Ob zadnji uri zmolijo slovenski o-čenaš, da bi jim dal še poslednjega poguma, ob koncu. Povezali so jih na štiri pripravljene stole, upognili jim hrbte, roke zadrgnili s koleni. Slišijo se l? še bodrilne besede, ki jih fantje govore drug drugemu: tiho in sio-vesno, kot bi bili v cerkvi. Padlo je povelje in šestinpetdeset pušk je zagrmelo... V lahnem vetru plapolajo slovenski trakovi na vencih, pri Bazovici... Vsako jesen znova se odpre srčna rana slovenskim mate ram, sestram in ženam in vsako je-, sen vam prinašamo cvetje, naš: fantje. Umrli ste z zavestjo, da. bo dahnila nekoč svoboda tudi na ir: del slovenske zemlje. Kdaj bo to...? Vitominizirani sladkor Po enotnih skrbnih raziskavah Si je neki nemški sladkorni -tovarni posrečilo izdelati sladkor, ki v polnem obsegu vsebuje vse človeškemu organizmu potrebne vitamine in rudninske soli. Ta plemeniti beli sladkor daje, poleg čistih zdravilnih sestavin, živilu tudi bolj ši okus. Pri tem .novi sladkor v ničemer me omejuje uporabe novega sladkorja v gospodinjske namene. Plemeniti sladkor vsebuje živ ljenjsko važna vitamina BI in C v takih količinah, da je v skrajni sili za-uživanje ostale vitaminske hrane odveč. Vitaminizirani sladkor ni neko novo zdravilo, pač pa so raziskovalci pri .tem imeli v mislih potrebo, da človeški organizem oskrbi jo z. življenjsko važnimi dodatki in dvignejo to važno živilo na stopnjo popolne prehrane. Cena popolnega sladkorja je le za malenkost višja od navadnega sladkorja. ..Diktatura proletariata" v Jugoslaviji Na IV. zborovanju Centralnega komiteta Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu je podal Aleksander Rankovič poročilo, iz katerega. je razvidno, da šteje vladajoča komunistična stranka v Jugoslaviji pri 17 milijonih prebivalstva le 700.030 članov. To je približno 4 odstotke vsega prebivalstva. Iz Zveze komunistov so izključili po Djilasovem padcu 70.000 članov. Med 700.030 člani Komunistične zveze je samo 191.655 delav- Štnili imcev v Italiji Lansko leto je bilo izdamo 363 tisoč 351 lovskih dovoljenj. Največ lovcev je v Toskani, kjer je bilo lani izdanih 124.150 dovoljeni za lovske puške. Tudi ribji >lov v .sladkih vodah je močno razširjen zlasti v Lombardiji, kjer je bilo izdanih 51.42-1 dovtoljenj. V celi Italiji je ibilo lani 165.328 ribjih lovcev. Država je pri -teh dovoljenjih zaslužila preko 4 milijarde lir. 1 7a DOMOTOŽJE IZGNANCA skem mestecu Jajce smo se ustavili. V »kafani« so nam postregli z neizogibno »turško«, v bakrenih posodah. Tu srno bili priča izrednega naključja. Izrednost je -bila seveda samo v tem, da smo ga zs izrednega, snurtirali od vseh prisotnih samo mi trije-. Nenadoma so se namreč odprla vrata in na nosilih so prinesli mladega fanta v »kafano«. Bil je ves siv v obraz, .težko je dihal in ustnice so se mu penile. Bil je zapisan srrtrti. Zvedeli smo, da ga je pičil »poskok« (modras!), zelo- strupena kača, katere pik je smtronosen. »Pomagaj nam, kavarnar,« je dejal eden ilzmed mož. »Umrl ibo, go-spodina doktorja Džimijo moramo obvestiti. On, kuipuje kače.« »Dobro,« je dejal krčmar. »Poslal bom sina v -hotel „Pliva”. Tam stanuje.« Nekaj minut je prešlo. Pri sosednji mizi se1 je dvignil belo-bradati, visokorasli možakar. Na glavi je nosil fes, na nogah pa o-Panke, Odločno je stopil k bolniku, ki je še dihal: »Ne smemo čakati,« je rekel. »Smrt prihaja hitro. Tu lahko pomaga samo Mustafa Effen-di Mujagič. Na žalost je sto kilometrov oddaljen, je v Sarajevu. Poskusimo. Tudi mojo hčerko je ozdravil po telefonu.« Svojim očem in ušesom nismo verjeli. Zveza s Sarajevom je bila hitro vzpostavljena. »Prosim go-spodina inšpektorja Mujagiča.« Vse je čudovito potekalo. Kasneje so nam povedali, da telefonistke že vedo, da gre ?ja smrtne nevarnosti-, če kličejo Effendija Mugaji-ča. Naš Bosanec, kovač iz Travnika, je stopil k telefonu. Krčmar je prinesel »fildžan«, kavno skodelico, -napolnjeno -z vodo. Možakar pri telefonu je dejal: »Effendi, tu je nekoga vpičil poskok. Pomagaj hitro, če ne bo umrl. Kaj naj storim?« IFildžan je pomaknil k slušalki Napeto smo poslušali! Po določe-n v,*asu se 3® kovač zahvalil in odložil slušalko. Približal se je bolniku, ki je z modrimi ustnicami ležal ves skrčen. S silo mu je vlil nekaj vode v .usta, ostanek pa po- lil po členku, kamor -ga je kača pičila. Nato pa je odstopil. V resnici. Umirajoči se je dvignil. Bairva se mu je vrnila v lica, zadovoljno se je smehljal. Bil je zdrav. Kmalu nato je vstopil zdravnik. Preiskal je fanta In dejal: »Jaz sem tu odveč,« in nas smehljaje pozdravil. »Tukaj kapitulira 3-ksaktna veda pred čarovnijo.« Nismo hoteli in tudi nismo mogli verjeti v telefonsko zdravljenje. Zdravnik pa ni bil prav nič presenečen. »Tega s£m že vajem,« je resno dejal. »Protistrup večkrat odpove, izrek, s katerim Mujagič začara vodo, nikoli.« Na naši evropski gotovosti smo precej izgubili, ko smo zapuščali Jajce. (Hoteli smo si Ogledati še črnogorsko mestece Peč. Med potjo smo sprejeli v avto 'krojača Ahmeda in njegovo ženo Abu, ki smo ju srečali po poti. Ko smo počivali, mam je dvojica razodela, da je namenjena k Suliju, k čudovitemu Alahovemu orlu, ker nimata otrok. Ta Stulijo razpolaga s čarovnijami OD TU IN TAM Angleški listi ugotavljajo, da britanske žene še nikoli niso tako psovale in preklinjale, kakor to počenja sedanji mlajši ženski svet. Nekateri časnikarji, ki so med različnimi sloji brskali za vzroki te sprijenosti, niso mogli verjeti svojim ušesom, ko so poslušali mlade krasotice, s kako vnemo in prostodu-šnostjo uporabljajo najbolj prostaške izraze. Ravnatelji tekstilnih tovarn, ki zaposlujejo pretežno žensko delovno silo, poročajo, da izvabljajo zmerjanja mladih delavk^ celo utrjenim moškim rdečico na lica. Mnoga dekleta so se navadila uporabljanja surovih izrazov med vojno; medtem pa, ko so se moški vojaškega žargona ob povratku v civilno življenje otresli, so žensko to govorico trmoglavo ohranile. Vdani raziskovalci so prišli do naslednjega zaključka: Razvada je i-sta kakor pri kajenju; moški so razvado iznašli, ženske pa so jo zgradile in spopolnile. * « * N ewyorška policija hoče imeti povsod odprta ušesa. Zato so sedaj opremili vse stražnike z radijsko čepico. Cepiča ima vdelan izredno majhen radijski sprejemnik, ki tehta s svojimi štirimi cevmi komaj 140 gramov. Na konici čepice moli v zrak 30 cm dolga antena. Sprejemniki so se pri poizkusih zelo dobro obnesli, sedaj se ukvarjajo oblasti z mislijo, da bi v čepico namestili še radijski oddajnik. * * * Britanski izdelovalci naramnic so zašli v veliko zadrego, odkar so se na trgu pojavile moške hla£e z nevidno vdelanim gumijastim pasom. Zato so izdelovalci naramnic zasnovali velikopotezno rekla/mo, ki naj Angleže spreobrne v pesimiste. Pesimist je namreč človek, ki nosi poleg pasu tudi še naramnice. • • * Ameriška tajna služba, ki stalno, skrbi za varnost predsednika Zdru Ženih držav, je generalu Eisenho-werju pokvarila veselje. Eisenho-Uier si je zaželel, da bi mu stavili na razpolago helikopter, ki bi mu dovoljeval, da bi konec tedna preživljal na svoji kmetiji v Getty$-burghu v Pensilvaniji. Tajna služba pa je izjavila, da helikopter ne more zajamčiti varnosti predsednika Združenih držav. Tako so predsednikovi počitniški načrti splava- li po vodi. Kako ozko je začrtali svoboda, ki izvoljenim daje tako oblast v roke. • • • Znamenite libanonske cedre, o katerih je prepeval že kralj David, bodo izumrle. Ze stari Fenečani so jih roparsko izsekavali. Libanonska vlada je cedre postavila pod zaščito in katalogizirala vse drevje. Ze odlom ene same vejice je kaznivo dejanje. Leta 1950 je vlada uvedla »dan pogozdovanja« ki ima namen, da osveži in pcrm.no ži rast cedre. Od tega časa dalje so posadili 185.000 drevesc in posejali 12 ton semena. Vidnih uspehov pfi ni. Neznani škodljivci uničujejo nasade. • * * V Palestini so vzgojili breskve brez koščic in sedaj imajo tudi že melone in lubenice (angurije) brez pečk. • • • V Nemčiji in v skandinavskih državah so hišnim gospodinjam prihranili mnogo dela in sitnosti. V trgovinah teh dežel prodajaj• namreč že sortiran, olupljen in o-čiščen krompir v okusnih celofanskih. vrečicah po pol kg, Tako pripravljen krompir je samo za 3 lire pri kg dražji od neolupljenega. Ce pomislimo na »razkošje« pri lupljenju krompirja med meščankami, potem lahko trdimo, da je dejansko olupljen krompir za najmanj 6 lir cenejši od neolupljenega. * * * Ameriška avtomobilska tovarna Chrysler-Corporation je plačala za devet strani obsegajoči oglas v reviji »Life« 25.000 dolarjev. Gospa Luce, ameriški veleposlanik v Rimu, je solastnica te revije. UlUiiUlilllllHIIHUltllliUlUltnilltUlUUlIlUiillUiUiUillMUiiiiUllUilU proti neplodnosti. Prosili smo dvojico, da bi nas seznanila s Sulijo. Oba sta nam rada ustregla. Sulijo Sulejmovič je, bil prijazen, mlajši človek, iz Makedonije in je »ordiniral« v majhni kafani v Peči. Ker smo, nameravali čim prej dalje proti Skoplju, smo ga naprosili, naj nam svojo metodo objasni. Kot mladeniču, je dejal, se mu je prikazal sam Alah v podobi orla in mu poklonil čarovniške moči. Od blizu, in daleč prihajajo od tega časa dalje neplodne žene, da bi bile deležne njegove čarovnije. Njegova hiša na hribu, je posvečena Alahu-orlu. Tam prebijejo žen« vso noč v molitvi, medtem ko mož do jutranje zore v krogu koraka okrog ikoče. Ta čarovnija učinkuje vedno. Njegov honorar ni visok V Skoplju smo obiskali Milana, enega izmed sarajavskih atentatorjev. Milan je danes kavarnar v Skoplju. Osebno nam je prinesel slivovko in nam pripovedoval o svojih doživljajih. Alexander Sacher-Masoch (Die Wochen Zet tu no) VESTI s T R 2 A Š K H G Tržaška Veliki problemi Evropske o-ibrambne skupnosti so v zadnjih dneh nekako potisnili v ozadje Tr- uganka s programom. Dvorišče je bilo polno mamic, očkov, prijateljev na; ših otrok in predstavnikov SDD. Razveselilo nas je, da nas je obiskal tudi dr. De Ferro s svojo pri- | TRŽAŠKI PREPIHI betni popust „Pri 3ožkofu“ zasko vprašanje. Saj nekateri lis.: ga sploh ne omenjajo, ker ni nika-kih novosti v njegovem razpletu. Vsekakor zatrjujejo obveščeni krogi, da se pogajanja niso zataknila in da je sporazum o dokončnem razkosanju STO v glavnih o-brisih že dosežen. Gre samo še za dve vprašanji, to je za bodočnost ■manjšin in za neznatne ozemeljske spremembe. Zato preveva zdaj beograjske kroge optimistično razpoloženje, da bo vendarle sporazum, dosežen. Tudi zahodne vlade namigujejo, da je pri Tržaškem vprašanju zdaj vrsta na italijanski vladi, da sprejme, v čemer je Tito-popustil. V Rimu govorijo, da bo sporazum zaključen do sredine septembra. V teku so tudi priprave za sklicanje parlamenta, ki je te dni •na počitnicah. Vsekakor STO ostane še več časa pod .zavezniško u-pravo, ki bo eventualni sporazum prej izvedla in šele potem odšla. V italijanskem tisku je zanimiv predvsem članek v nedeljski številki milanskega »Corriere della Sera«, v katerem razpravlja E. Cor-radi o res kasnih pogajanjih za dosego trgovinskega sporazuma med, področjem A in Jugoslavijo. On seveda ta sporazum napada, ker se mu zdi nezaslišano, da bi Trst, ki nima, po njegovem, svoje juridič-ne podlage, sklepal pogodbe s tujo državo. Poleg tega mu. seveda tudi ni prav, da bi Trst ta sporazum sklenil, kajti tako bi postal neod ■ visen od italijanske ekonomije. Mož pa ne ve, da zavezniška uprava v Trstu po trgovinsko-finančnih dogovorih od 1. 1948 sploh ne more •sklepati trgovskih dogovorov z inozemstvom brez dovoljenja Rims. Na koncu pa pisec članka mora priznati, da bi tak sporazum prenesel tržaškim potrošnikom marsikatere koristi, ker bi Jugoslavija prodajala Trstu blago ceneje kakor pa italijanska tržišča.. Slovo deoiosho kolonije Kolonija SDD v Devinu se je zaključila 31. avgusta. . V nedeljo 29. avgusta so otroci povabili starše na zaključno prireditev, ki so jo pripravili prav zanje. Veselili so se tega dne že teden prej in se pridno pripravljali, da bi pokazali staršem in vsem, ki tako lepo skrbijo zanje, kako so jim hvaležni. Ob treh popoldne so se odprla vrata na dvorišču. Staršem se je kar neverjetno zdelo, da lahko svobodno vstopijo, ko pa so bili vsi tako strogi glede obiskov ves ti mesec. Ob 16. uri bi se morala prireditev pričeti. Lep. prijazen oder, ki so ga pripravili pridni in zaledni 'Devinčani, je čakal in vabil, a dež je razdiral načrte. Deklice so bile nestrpne v pričakovanju, da poneha. Sele ob pol šestih se je malo umirilo in na željo vseh so pričeli Sporočila višje šolske uprave Višja šolska uprava v Trstu sporoča, da bodo v. dnevih od 31. avgusta do 9. septembra 1954 vključno, od 10. do 12. ure, na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, ulica della Scuola Nuova št. 14-11., objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na slovenskih srednjih šolah ze šolsko leto 1954-55. * * * Višja šolska uprava v Trstu obvešča, da so potrjene in objavljene z 31. avgustom 1954 prednostne lestvice za podelitev začasnih in nadomestnih učiteljskih mest na slovenskih osnovnih šolah tržaškega ozemlja (področja A) za šolsko leto 1954-55. Prednostne 'lestvice so na vpogled na slovenski osnovni šoli pri Sv. Jakobu - via della Scuola Nuova št. 14 - in pri vseh slovenskih didaktičnih ravnateljstvih in občinah tržaškega ozemlja cone A. 'Višja realna gimnazija Ni^ Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom \ Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi .popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1954-55 od 1. septembra dalje vsak dan od 10. do 12. ur« v tajništvu zavoda, v ulici Lazzaret-tc vecehio 9, n. nadstropje. Navodila glede vpisovanja so razvidno jazno gospo. Točka za točko so se vrstile. Deklice so srečne žele uspehe. Ljudem je zelo ugajal prisrčen program: ubrano petje od najmanjših do največjih, skrbno pripravljeni, baleti, lepo podane deklamacije; smejali so se debelemu Zanu in suhemu Franu. Najbolj je ugajal vsem ciganski ples, ki so ga izvajale deklice IV. skupine, ciganka pa je bila Boža Zudetič. Nazadnje so se deklice, v lepem priročku, zahvalile vsem. prav vsem, ki so prispevali, da je kolonija lepo u-spela. Po zaključku so deklice poklonile šopke ciklam vsem navzočim. Miamice in, vsi, ki so prisostvovali, so .bili zadovoljni. V torek 31. avgusta so pa deklice zapustile Devin. Prejšnji četrtek so. našli v skladišču Državnih železnic v Trstu veliko količino orožja v najboljšem stanju. Do najdbe je prišlo prav po naključju. Seveda te zaloge skritega orožja ni našel kak železniški u-službenec, ampak delavec, ki naj bi izvršil neka popravila v skladišču samem. Orožje, to je 200 do 250 strojnic in brzostrelk ameriškega in angleškega izvora, je, kot smo že rekli, v najboljšem stanju in torej takoj .uporabno. Govori se celo, da ima vsaka brzostrelka več kot zadostno količino nabojev. Po vsem tem pridemo do zaključka, da obstoja v Trstu nevarna na pol vojaška organizacija v sklopu raznih komitejev. In ni prvič, da. to ugotavljamo. To orožje, s katerim bi lahko moderno opremili več .bataljonov redne vojske, ni prvo, ki so ga našli v našem mestu, in to celo v državnih ali poldržavnih poslopjih. V tem pri- na zavodovi razglasni deski. Začetek pismenih popravnih izpitov — razen zrelostnih — bo v ponedeljek 6. septembra točno ob 8. uri 30 minut. Natančen spored vseh popravnih izpitov je razviden na zavodovi oglasni deski. Podrobna navodila glede izpitov in vpisovanja daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Učiteljišče Popravni in razredni izpiti na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se začnejo v ponedeljek, dne 5. septembra 1954 ob 8.30 uri. Natančen razpored je objavljen na o-glasni deski zavoda. Vpisovanje se začne dne 1. septembra. Trajalo bo do 25. septembra 1954. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda. Industrijski tečaj , Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom objavlja, da se bodo vršili popravni izpiti v jesenskem rokii 1954 po sledečem redu: Za nižji tečajni izpit dne 6. sep tembra 1954 ob 8.30 uri. Cez I. in II. razred dne 6. Septembra 1954 ob 8.30 uri. Vpisovanje v I„ II. in III. razred od 1. septembra do 25. septembra 1954 vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne. Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja pojasnila se dobč v tajništvu šole. Prejeli smo v objavo: Demokrščanskim voditeljem! Pravičnost povišuje narod; greh pa je ljudstvu v nečast. Knj. izr. 14, 34 Beseda starega testamenta je e-den najpomembnejših izrekov o človeških odnosih. Ce bi stremljenja po izvajanju pravičnosti vodila državnike in politike ter ostalo odgovorne ljudi, bi zgodovina človeštva im zlasti zgodovina povojnih dni potekala povsem drugače. Koliko ogromnega trpljenja, bolečin in solza bi bilo človeštvu prihranjenih! Pravičnost, s katero sv. pismo vedno znova in s poudarkom napaja našo zavest, je najvišje torišče medsebojnega človeškega u-rejevanja sploh. Pravičnost sni samo stvar razuma in volje, pač pa tudi zadeva srca. Kdor sklene, da bo vedno in ob vsaki priložnosti pravičen — in resnično krščanski človek, se takega sklepa ne sme meru 'bi nekdo od železniškega o sebja nekaj moral o tem vedeti. Upajmo, da. bo policija zasledila enkrat ne saiho onega, ki je orožje tja skril, ampak vse tiste, ki nosijo v žepu načrte za uporabo tega in še ostalega, ne najdenega o-rožja. Nerazumljivo je zadržanje .tukajšnje varnostne službe v takih primerih. Večkrat je že prišlo orožje na dan, obsojen pa je bil le oni, pri katerem so ga našli. Pred prebivalstvom pa niso še nikoli razkrinkali onih, ki so tako orožje poslali na razna strateška mesta, niti tistih, ki so imeli določene načrte s tem orožjem. Neverjetno se zdi, da razne zaveznške obveščevalne službe v našem mestu niso mogle doslej zaslediti vodilnih figur. ki so na čelu takim terorističnim organizacijam. Ta zadnja najdba orožja jasno kaie, da v Trstu obstoja- tajna teroristična, organizacija, ki nekaj pripravlja, in .to ne le v tako študentovskem stilu, kot novembra meseca, ko so demonstrant je imeli le po nekaj bomb, samokresov in pušk. Tokrat gre za 250 strojnic! Tržaško prebivalstvo in njegova varnost zahteva od zaveznikov da končn« energično nastopijo,. da izsledijo in kaznujejo krivce. Doslej smo videli na zatožni klopi le pobaline, upajmo, da bodo tok ra’: prišli na zatožno klop voditelji, ki stojijo za njimi. Pa naj bodo to neznatne osebe ali pa visoki funkcionarji. Tržaško mesto potrebuje miru. reda in dela, ne pa oboroženih ■tolp! t Železnica Dunaj - Ljubljana - Trst Ze lani so objavili v avstrijskih in jugoslovanskih časopisih vesti o nameravani brzi zvezi Dunaj - Gra dec - Ljubljana - Trst, ki bi omogočila prepotovainje te 570 km dolge proge z motornim vozom v 9. u-rah, dočim .traja sedati ja taka zveza Dunaja s Trstom preko Vidma -Trbiža in Celovca nad 12 ur. Z no vo zvezo preko Jugoslavije ne bi bilo samo olajšano potovanje Gradčanov v Trst, ki se morajo sedaj voziti preko Brucka in St. Mihaela, ampak bi bila tudi močno razbremenjena proga Trst - Videm -Trbiž, ki le s težavo zmaguje promet. Ko so se pogajanja že bližala h konncu in je imela zveza že v tem poletju pričeti svoj obrat, so se pojavile nove težkoče. Taki mednarodni brzovlaki iz Trsta na Dunaj preko Ljubljane in iz Trsta v Monakovo preko Podbrda - Jesenic, so vozili, tudi pod bivšim jugoslovanskim režimom. Za časa stare Jugoslavije od pot- odreči — ta mora najprej iizvoje-vati težko bitko sam s seboj; bitko ■z demoni, samovšečnostjo, sebičnostjo (osebno in narodnostno) -»sacro egoismo« je demon za resnično vernega človeka!) in samoljubjem, ki so dejanski sovražniki pravičnosti. Samo to. kar lahko zahtevamo od samega sebe, lahko tet-jamo tudi od svojega bližnjega. Premagaj najprej samega sebe, predno se lotiš premagovati druge! Kdor si je osvojil ta'načela iii jih postavlja za vodilo svojega ravnanja, ta je na poti pravičnosti. Kdor ne more biti pravičen ali ne potrudi takšen postati, ni .vreden našega zaupanja! Res je, da ostaja pravičnost najtežja umetnost vsega človeškega u-pravljanja, kajti popolnoma pravičen je samo Bog, vendar kdor postavlja krščanstvo v politično borbo, je prvi poklican, da se tudi v politični borbi drži besede sv. pisma. Ce tega ne dela, greši, in greh je ljudstvu v nečast. E. T n Izlet na RopoSbo Slov. demokratska zveza skupno s pevskim zborom »A. Tanče« v Nabrežini organizira za soboto 4 in nedeljo 5. t. m. izlet na Koroško. Izletniki odpotujejo z udobnim avtobusom iz Nabrežine v soboto opoldne. Ob Vrbskem jezeru bo večerja in prenočišče. V nedeljo zjutraj bodo izletniki obiskali Gospo Sveto, kjer bo pevski zbor pel pri sv. maši. Nato si bodo ogledali Knežji prestol ter Celovec. Popoldne po kosilu se bodo podali na »Otok« ter v znani letoviški krai Vrba. Po večerji, ki bo v Beljaku, se bodo izletniki vrnili proti domu. kjer je povratek predviden za c-. polnoči. nikov v tranzitu niso zahtevali tranzitnega vizuma. Pri sedanjih pogajanjih pa se je današnja Jugo siavija postavila na stališče, da mo-•ra vsak inozemski', tudi tranzitni potnik, dobiti za to od jugoslovanskih konzulov tranzitni vizum in plačati 60 šilingov. Avstrija je prel lagala, naj Jugoslavija plombira vagone, ko stopijo na njeno ozemlje, ali naj odstopi, od zahteve po .tranzitnih vizumih, ki so nepotrebni in velika ovira za moderni promet. Ali vse je bilo Zaman. Jugoslavija se je raje odpovedala gospodarskim ugodnostnim mednarodnega prometa preko njenega o zemljav kot bi se bila odrekla tranzitnemu vizumu, ki je unikum v modernem svetovnem prometu. Med vsemi evropskimi zahodn imi državami so potni vizumi že leta odpravljeni, tako da se n. pr. Avstrijec pelje lahko brez vsakega vizuma v vse mogoče demokratske države in se tam svobodno kreta. Jugoslavija pa zahteva celo za sam tranzit preko njenega ozemlja poseben vizum. Take so te policijske države. Niti v plombiranih vago nih, kakor se je Lenin s tovariši peljal leta 1917 iz Švice preko Nemčije v Rusijo, ne dovoli, de bi se tranzitni potiniki peljali preko njenega ozemlja v Trst odnosno v Avstrijo. Vsak mora na policijsko rešeto, tudi oni. ki se v Jugoslaviji ne ustavi. To je »lepa« reklama za tujski promet, za Trst pa močna klofuta. SLOffEHSHa PROSVETO na Opčine V nedeljo 29. avgusta je Slovenska prosveta v Trstu priredila -tokra/t na Opčinah — svoj vsako letni Tabor. Nastopilo je več pevskih zborov, ki so se vsi odlično odrezali in želi polno priznanje številnega občinstva. Posebno pomembne so bile klene, preproste besede mons. Jakoba Ukmarja, ki je v resnici govoril iz srca v srca. Posebna razglabljanja je posvetil misli o naravnem zakonu, ki daj a manjšini vse pravice, da narodno živi in u-speva. 'Nekaj kritičnih besed je govornik naslovil na nerazumevanja tako med civilnimi kakor tudi cerkvenimi oblastmi. Prof. Marjan Kos je dovršeno zapel nekaj narodnih pesmi, ki so navdušile publiko. Tudi ostali' sodelujoči, posebno še »Rojanski metuljček«, so svoje maloge odlično izvršili. Izkazali so se seveda tudi dolinski fantje in dekleta s škede.njski-imi pevci. Skoda, da je ob koncu lepe prireditve nekoliko ponagajal dež, Ze spet so sedeli »Pri Jožkotu« in se prepirali o politiki. Preklinjali in zmerjali so vse po vrsti. Prvo tiste, ki Trst prodajajo, nato tisto ogromno večino, ki ji kupčija ni mar in niti cena. »Res prava teleta«, je dejal Franček. Na vrsto pa so prišli tudi tisti, ki Trst premalo branijo. »Umazana politika, to vem jaz najbolje«, je dejal Pepi, »in tega so krivi pasji dnevi. Le poslušajte, kaj sem moral doživeti na svoja stara'leta!« — »Kaj pa je bilo tako hudega?« je spraševal zaskrbljeni Tonin, ki še nikdar ni videl Pepija, teko zariplega v obraz. Pepi je pošteno hrknil,' zvrnil kozarec brica in pričel: »Švedska vlada, je dejala moja žena včeraj zjutraj pri zajtrku, je sprejela zakon, po katerem pripada vsaki zakonski ženi pravica na desetdnevni dopust, ki ga mora mož ženi ne samo dovoliti, pač pa tudi plačati!« Švedi so daleč, sem si mislil in mirno dalje prebiral časnik. '»Švedsko vlado, je nadaljevala moja žena, je pri tem vodila misel, da nastajajo vsi zakonski prepiri prav zaradi neprestanega skupnega življenja.« »Oprosti, Matilda!« sem dejal. »Kaj živimo pri nas kakor pri naših sosedih, kjer ne slišiš drugega kot ves božji dan visoki fortissimo gospe Mici? Ali pa morda živimo že preveč časa skupaj?« »Tebi se seveda zdi vse v najlepšem redu! Res zakonski mož in pol! Pa si si morda zakon ogledal tudi z moje strani, kaj?« Na licih so se ji zasvetile prve debele solze. »Ze leta in leta kurim, pospravljam, pomivam, drvim s trgovine v trgovino, kuham, perem, likam, krpam, šivam in te. dnevno pozdravljam s copati v rokah. In kot za nekako nagrado vsega tega sploh niti ne vidiš več.« »Se predno sem mogel odpreti u-sta je jezno vstala in izginila. Seveda sem se z vso pravico ujezil in prisegel da me pred enajsto liro ne bo domov, čeprav mi je večerna postelja tako neznansko všeč!, -S takim sklepom sem se odpeljal v mesto. Ko sem jo okrog desete ure le pridrsal domov, zaspanec me je namreč že prav pošteno preganjal, v kavarnah pa se drenjajo ženske in kričijo, da ,te glava boli. sem v copatah našel — pismo .Seveda ga, je pisala Matilda. Stvar se mi je pričela 'dozdevati malo smešna.« Pepi je segel v desin hlačni žep. potegnil iz njega kos zmečkanega papirja, ga razgrnil in pričel citati: »Oprosti, ampak nisem mogla več vzdržati. Ce bi se Ti vsaj enkrat potrudil priznati, da se v svojih y-dobnostih na moj račun naravnost dušiš, pa nič tega! Nobenega priznanja. nobene pozornosti, ničesar! Kes pa vem, kako obupno neroden postajaš brez ženske oskrbe, Ti rada storim še to zadnjo uslugo in Ti prilagam besedilo i.nserata, da ga lahko objaviš v enem izmed tržaških dnevnikov: ISCEM ŽENO za opravljanje hišnih del. Delovni čas 15 ur na dan, vključno nedelje in praznike. Potrebno je znanje kuhanja, pranja, šivanja, likanj-j, krpanja in vseh ostalih gospodinjskih del. Prosilka mora biti dobro podkovana v vzgoji otrok in v bolničarski negi. Kazati mora razumevanje za moške potrebe in tudi za potrebe hišnega vrta. Biti mora pri najboljšem zdravju, delo ji mora biti v veselje in zabavo. Pogoji. Odpovedati se mora pravici do plačila, dopusta in tudi pravici, da službo odpove!« Pepi je jezno pljunil, zmečkal' papir, ga vtaknil nazaj v žep in dejal: »To je. tista umazana politika. To nam prinašajo socialne reforme in ženska enakopravnost, da bi vrag .pobral že vse te pasje dneve, ki ženskam mešajo pamet, pobral pa naj bi tudi vse tiste plakate in reklame o dopustih, letoviščih, kopanju, gorskem zraku, kislem mleku in ne vem kako se še imenujejo vse te neumnosti. Jožko, od danes naprej in do preklica bom kosil pri vas!« ]ugos!ovansfta porajanja s GRAH »Primorski dnevnik« poroča., da so med reško ladjedelnico in GRDA v Trstu v teku pogajanja, po katerih bi Tovarna strojev dobavila Jugoslaviji ladijske motorje in o premo za 2 milijona dolarjev. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d..d., v Trstu Za pevske zbore! Nova zbirka »V SNEGU«, trije moški in trije ženski zbori, ki jo je priredil dr. Franjo Delak, je na razpolago v tiskarni »A-dria«, ul. S. Anastasio 1-c in v knjigarnah Stoka in Fortu-nato v Trstu. j I Deske smreko-hmetOVOlCi J ve, macesnove podjetnih! • in trdih letov, trame in parket e nudi najugodneje TEL CflLEfl 90441 TRST Vial« Sonnlno, 2 4 Vsakovrstno pohlitvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohi&tva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia HOOVER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. ; Odslej Vam bo pranje v veselje in prehranili boste na času in denarju! HOOVER dobile pri tordki I. KERZE Piazza S. Giovanm 1 - Tel. 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER ŠOLSKE VESTI 5L0VEN5R3 DEMOMiilTSKfl Z9EZ9 - TRST v nedeljo 12. septembra ob 15. uri priredi Tradicionelno JESENSKO SLHVJE na Opčinah NASTOPAJO: Nabrežinski pevski zbor A. Tanče Pevski zbor iz MaČkovelj - Pevski zbor iz Boršta Pc sporedu PLES in prosta zabava Svira nabrežinska godba Orožje je pripravljeno