Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIV - številka 5 - maj 2008
O komu/čemu pišemo?
Bojan Škoda -svobodnjak Londona
stran 6
Radensko polje -nova knjiga Staneta Peterlina
stran 10
Grosupeljčan vodi slovensko skavtsko organizacijo
Pogovor s Sandijem Hribarjem stran 44
Grosupeljski gasilci prevzeli novo vozilo GVC 16/25
Na Florjanovo nedeljo, 4. maja 2008, so se grosupeljski gasilci že dopoldne zbrali v uniformah pri sveti maši, popoldne pa so pripravili slovesnost ob prevzemu novega operativnega gasilskega vozila GVC 16/ 25, ki po svoji opremljenosti sodi med 10 najbolj opremljenih vozil v Sloveniji. S to prireditvijo pa so grosupeljski gasilci začeli tudi praznovanja 100-letnice, ki se bodo v nizu načrtovanih dejavnosti odvijala skozi vse letošnje leto in se bo zaključilo v naslednjem. Prireditve prevzema novega vozila so se poleg predsednika GZ Grosuplje Andreja Bahovca in poveljnika Janeza Pezdirca udeležila tudi sedanji grosupeljski župnik in dekan Janez Šket, ki je blagoslovil vozilo, ter nekdanji grosupeljski župnik mnsgr. dr. Franc Šuštar, predajo ključev in simbolično rezanje traku pa je opravil župan občine Grosuplje Janez Lesjak.
Nadaljevanje na strani 34.
Posadili lipo na dan Zemlje
22. aprila dopoldne so pred šolo v Št. Juriju posadili lipo. Pobudnik za posaditev je bilo Čebelarsko društvo Carnica Grosuplje, vodstvo tamkajšnje osnovne šole pa je zelo dobro sodelovalo z društvom in pripravilo kulturni program ter pomagalo pri sajenju lipe in je nato prisotne člane društva tudi pogostilo.
Nadaljevanje na strani 12.
r ir i i i - h-TI T-~J- ftt ,r-
Delovni čas za stranke od ponedeljka do petka od 7- do 9. ure in od 14, do 18. ure, r ob sobotah od 8. do 12. ure.
m? f/rjm
fSMSsm

&M

m*m&mmnm ¿^mtm
Priporočamo vam okusne hlebce iz Pekarne Grosuplje
Matevž
Semenko
Več dni svežega Gozdarja smo zamesili iz polbele pšenične moke in ji dodali rženo moko. Prav ta mu skupaj z dolgotrajno klasično izdelavo prinese svežino in poln okus. Sredica je neenakomerno luknjičava in sočna, zlata skorja pa zarezana v obliki križa. Odličen ob pršutu in drugih narezkih.
Hlebček skriva bogastvo kar sedmih žit in semen: ovsene kosmiče, sojin drobljenec, proseno kašo ter sončnična, bučna, seza-mova in lanena semena. Narejen je iz mešanice polbele iti ržene moke. Zaradi toplotne obdelave semen je dlje časa svež. Za vse, ki radi posegate po najrazličnejših namazih.
Hlebec, narejen iz črne pšenične moke, že na pogled prepoznate po rjavi skorji in zarezi v obliki zvezde. Svežino in aromo mu dajejo ržena moka, krompirjevi kosmiči in sončnično olje. Sredica je gosto luknjičava in sočna. Za pristne gurmanske užitke ob jedeh na žlico.
rPekarna , (jrosuplje
Narejeno z ljubeznijo	MerCcltOl*

Najboljše iz Pekarne Grosuplje samo v Mercatorju
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
skozi županov objektiv
Občina se ne bo šla jalovega posla z državo
Naši občani so skozi predhodne prispevke v javnih medijih in v tem občinskem glasilu že seznanjeni s problematiko skoraj vsakoletne poplavne ogroženosti, , predvsem pa z grožnjo poplavnosti Grosupeljskega in Radenskega polja. Ljudje so se skozi stoletja tem težavam bolj ali manj uspešno upirali in prilagajali, vsakokratna oblast pa se je na razne načine trudila te razmere urediti in poplave preprečiti. Kmalu je bilo jasno, da se narave s svojimi muhastimi navadami in presenečenji ne da ukrotiti, zato so se problema lotili strokovnjaki s predvidenimi ukrepi za preprečevanje ali vsaj zmanjšanje poplavne ogroženosti. Žal je vse to do danes ostalo samo na papirju.
Glede na vse večjo urbanizacijo in poselitev tega področja, predvsem pa zaradi vedno večjih in bolj nepredvidljivih globalnih vremenskih sprememb, smo na občini v zadnjih letih resno pristopili k ureditvi in dokončni realizaciji načrtovanih strokovnih ukrepov za odpravo poplavne ogroženosti. Protipoplavna varnost (varstvo pred škodljivim delovanjem voda) je po 91. členu Zakona o vodah v pristojnosti države. Lokalna skupnost pa lahko pri tem sodeluje, pri čemer so vsi vodotoki in vsa zgrajena vodna infrastruktura po 182. in 183 členu istega zakona v lasti države. V tem duhu so bile razdeljene tudi obveznosti za izvedbo načrtovanih protipoplavnih projektov in ukrepov v naši občini, ki so bili izdelani že v davnem letu 1962.
Občina je v letu 2007 končno po sedmih letih birokratske in postopkovne kalvarije končala vse postopke in zagotovila izključno lastna sredstva za izgradnjo in protipoplavno ureditev potoka Bičje. Gradnja zadrževalnika in regulacija potoka Bičje se je začela in bo končana
do sredine leta 2008. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) nas je navkljub vsakoletnim obljubam o začetku izgradnje 'njihovega' zadrževalnika Veliki potok s koncem leta 2006 enostavno in brez predhodnega dogovora obvestilo, da se do nadaljnjega zaradi previsoke cene zadrževalnik Veliki potok ne bo gradil, izvedli pa se bodo protipoplavni ukrepi na vodotoku Grosupeljščice skozi samo mesto Grosuplje. Osebno me je taka enostranska in nesprejemljiva odločitev neprijetno presenetila. Na tak podcenjevalen in neodgovoren odnos pristojnih na ministrstvu in v vladi sem že tedaj izrekel oster protest in nestrinjanje. Že takoj je bilo jasno, da se z novimi ukrepi pričenja iz popolne nule in da bo glede na počasnost in neučinkovitost birokratskega sistema vse skupaj trajalo leta in leta, medtem ko so za zadrževalnik Veliki potok skozi dolgoletne in mukotrpne procedure sprejeti že vsi prostorski in izvedbeni akti, ministrstvo mora samo vložiti zahtevek za gradbeno dovoljenje in pričeti z gradnjo.
Vse skupaj ni nič zaleglo in hočeš nočeš smo morali vstopiti v vsiljene nove rešitve. Danes je že jasno, da zaradi dolgotrajnih prostorskih in projektnih postopkov, nezagotovljenih sredstev v državnem proračunu za ta namen, nepridobljenih zemljiščih za gradnjo nasipov in razlivnih polj vzdolž vodotoka skozi center mesta, predvidenih posegov v obstoječo infrastrukturo kraja, rušenja obstoječih brvi in mostov ter gradnja novih in še vrste drugih nepredvidenih zapletov ta projekt v nadaljnjih petih do desetih letih ni izvedljiv. Poplavna nevarnost pa obstaja danes in vsako leto bo še večja.
Na občini se zavedamo ogroženosti, predvsem pa občutka nemoči in jeze ogroženih prebivalcev, ki lahko v enem trenutku izgubijo tako rekoč vse. Vsaka
katastrofalna vodna ujma v našem okolju ta strah samo še povečuje. Vsakokrat se nam postavi vprašanje 'ali smo sedaj mi na vrsti'.
Glede na take razmere smo na občini sprejeli sklep, da enostransko prekinemo z vsiljenim 'jalovim' in neučinkovitim postopkom ter od pristojnih institucij zahtevamo, da svoje obveznosti izpolnijo in izvedejo v najkrajšem možnem času in kar najbolj učinkovito.
Konec koncev je vseeno, za kaj se bodo na ministrstvu odločili, za gradnjo zadrževalnika ali protipoplavno ureditev Grosupeljščice. Eno ali drugo je obveznost države in ta mora biti izvedena. Ob tem bomo v občini sodelovali in po najboljših močeh in možnostih pomagali, v nobenem primeru pa ne bomo prevzemali izključne odgovornosti za tuje zamude, nezainteresiranost, neizvedbo ali možne škodne posledice, kot se že sedaj nakazuje skozi medijske polemike med Občino in MOP. Zato predlagamo, da se postopki vodijo kot državni prostorski načrt (DPN).
V ta namen sem Ministru za okolje in prostor napisal pismo z obrazložitvijo naših stališč in pričakujem konstruktiven pristop in realne rešitve.
Glede na potrebo po korektnem obveščanju javnosti in seznanitvi z aktualno in perečo problematiko citiram
pismo:
>
»Poplavni motivi« pred nekaj leti, ki pa se ob Grosupeljščici od avtoceste pa do železniške proge v Rožni dolini lahko kaj hitro ponovijo.
skozi Zupanov objektiv	Grosupeljski odmevi	maj - 5 / 2008
> Spoštovani minister Janez Podobnik
Pred časom sem Vam v Boštanju, na prireditvi ob pripravah in podpisu pobude za ustanovitev Krajinskega parka Radensko polje, omenil problematiko poplavnosti Grosupeljskega in Radenskega polja. Obljubil sem, da vas bom o tem bolj podrobno seznanil pisno z namenom razumevanja in pomoči pri reševanju teh problemov. Kmalu za tem so se zgodile katastrofalne ujme v Sloveniji, stekli pa so tudi pogovori s pristojnimi na Ministrstvu za prostor in okolje. V dobri veri, da se je premaknilo, vas nisem imel namena obremenjevati še s temi problemi.
Sedaj postaja jasno, da smo z nadaljnjim delom in reševanjem teh problemov prišli v težave, bolje v slepo ulico. Ponujene rešitve in vsiljene nove obveznosti s strani MOP so za občino v sedanjih razmerah nesprejemljive in dejansko neizvedljive.
PoplavnostGrosupeljskegain Radenskega polja je bila strokovno obdelana že leta 1962. Tedaj so bili predvideni ukrepi za odpravo poplavne ogroženosti. Predvideni so bili vodni zadrževalniki in ostali hidromelioracijski posegi, ki pa so bili kasneje s strani stroke revidirani. Od nekdaj predvidenih sedmih zadrževalnikov, so
se ukrepi zreducirali na tri zadrževalnike na potokih: Veliki potok (Grosupeljščica), Bičje in Podlomščica. Kdaj je prišlo do dogovora med državo in občino, da si bosta te ukrepe razdelili, ne vem in ne razpolagam s pisnim dokumentom. Obveznosti so bile razdeljene na potrebno hidro-regulacijo in Zadrževalnik Veliki potok, ki ga bo zgradila država.
Zadrževalnik Bičje s potrebno hidro-regulacijo bo zgradila Občina Grosuplje, dogovor o izgradnji tretjega zadrževalnika na Podlomščici pa očitno še ni dorečen. Predvidevam, da se bo čakalo na učinek omenjenih dveh zadrževalnikov.
Država in Občina sta desetletja odlašali z realizacijo zahtevanih in prevzetih obveznosti, podnebne in prostorske razmere pa se slabšajo iz leta v leto. V letošnjem letu smo v občini končno uspeli izpeljati vso zakonodajno in projektno proceduro za izgradnjo zadrževalnika Bičje. Gradnjo smo začeli v decembru 2007 in bo končana po programu do druge polovice leta 2008. Investicija je skupaj z odkupi zemljišč vredna blizu 1 mio €, vsa sredstva pa bomo zagotovili izključno iz občinskega proračuna. S tem posegom bomo protipoplavno zavarovali jugo-zahodni del Grosupljega, predvsem sedaj ogrožena gospodarska področja. S protipoplavno ureditvijo severovzhodnega dela, predvsemstanovanjskega dela mesta, pa se vedno bolj zapleta. Po vsakoletnih obljubah, da bodo sredstva in izgradnja zadrževalnika Veliki potok
Poleg novega »Marles« naselja pri Jerovi vasi se je še pred nekaj leti gradil »kitajski zid«. Zdaj tudi temu grozi, da bo v bližnji prihodnosti poplavljen.
zagotovljena v državnem proračunu, smo bili konec leta 2006 obveščeni, bolje rečeno postavljeni pred dejstvo, da je na 'pristojnem' nivoju prišlo do odločitve, da se zadrževalnik Veliki potok, za katerega so sprejeti vsi prostorski akti in izvedbena dokumentacija, do daljnega ne bo gradil. Razlog je 4 mio €, kar naj bi bila previsoka cena. Predlagana - vsiljena nam je bila nova varianta, protipoplavna regulacija potoka skozi samo mesto Grosuplje.
Glede na to, da se v občini zavedamo katastrofalnosti razmer in smo tudi pod hudim pritiskom ogroženih prebivalcev in podjetnikov, smo pristali na to (edino) ponujeno možnost. V postopku sprejemanja občinskega OPN naj bi sprejeli tudi OPPN Vodna pot, prostorski akt, ki bo podlaga za protipoplavno regulacijo Grosupeljščice, skozi izrazito urbanizirano področje mesta Grosuplje. Ostri pomisleki in upravičena bojazen, ki smo jih izrekli pripravljalcem in odgovornim na usklajevalnem sestanku, pa se sedaj že kažejo kot dejstvo. Bojazen, da bodo novi ukrepi dejansko izredno težko ali celo neizvedljivi, je vedno bolj realna.
Očitno je namreč, da občinski OPN in z njim tudi OPPN Vodna pot še ne bosta sprejeta v letošnjem letu. V postopku sprejemanja je vrsta zahtevanih dokumentov in študij, na katerih sprejetje občina nima nikakršnega vpliva. Procedure na pristojnih službah pa so obupno počasne. Tudi idejni
Most pri Garbasu bo treba podreti in zgraditi novega, ki bo kakšen meter višji.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
skozi županov objektiv
> osnutek projekta v zadnji fazi že dobiva razsežnosti ukrepa za varovanje pred 100-Letnimi vodami (brez garancije, da bo to dejansko učinkovalo). To nalaga občini vrsto zahtevnih in nenačrtovanih ukrepov od rušenja obstoječih mostov in brvi, do izgradnje novih in premikanja obstoječe komunalne infrastrukture. Kako in kdaj bodo pridobljena potrebna zemljišča, ne ve nihče, saj je zaradi obsežnosti ukrepov pričakovati veLik odpor Lastnikov zemljišč, preko katerih bodo grajeni nasipi in drugi elementi protipopLavne zaščite.
Pritiski in očitki, ki se sedaj že zvračajo na občino, kažejo na to, da se je obveznost države enostavno preLožiLa na pLeča občine, ki pa nima ne možnosti ne vzvodov, da reši nastale probleme. Na Lokalno skupnost se na ta način očitno žeLi preložiti tudi odgovornost za neizvedene protipopLavne obveznosti in eventuaLne nastaLe škode.
V Občini tega ne sprejemamo, zato smo sprejeLi skLep, da se ustavi postopek sprejemanja OPPN Vodna pot. Ob tem bomo podaLi pobudo, da MOP začne s postopkom za sprejetje 'DPN GrosupeLjščica'. PredLagamo pa tudi, da se ponovno prouči možnost izgradnje zadrževaLnika VeLiki potok, za katerega so že sprejeti vsi potrebni prostorski in izvedbeni akti. Predvsem pa, da se k tem obveznostim pristopi resno tudi z zagotovitvijo finančnih sredstev.
Sedanja ocena 2,2 mio € za reguLacijo GrosupeLjščice je po oceni revizorja podcenjena, predvsem pa predvideni stroški LokaLne skupnosti pri predeLavi komunaLne in cestne infrastrukture niso reaLno ovrednoteni. To kaže na to, da v končni fazi ta projekt ne bo nič cenejši (boLj verjetno bo dražji) kot sam zadrževaLnik. Predvsem pa je pomembno, da je zadrževaLnik možno začeti graditi takoj, sedanji ukrepi pa še doLgo ne bodo izvedLjivi, če spLoh bodo kdaj.
Sedaj imamo poLeg popLavne ogroženosti veLikega deLa stanovanjskih naseLij tudi bLokado razvoja mesta. Na noben projekt v vpLivnem območju namreč ni možno pridobiti vodnega sogLasja.
Za razumevanje in pripravLjenost pri reševanju te probLematike se Vam zahvaLjujem.
Grosuplje, 22. 4. 2008 Župan Janez Lesjak
SLIKA DESNO: Sanjarije študentov se ob zahtevah ministrstva najbrž ne bodo nikoli uresničile.
Na koncu vseh teh nekaj desetletij dolgih pogovorov, debat in izigravanj sledi tudi vprašanje: Se bo zadrževalnik Veliki potok sploh kdaj gradil? To naj se predvsem vprašajo prebivalci in podjetniki, ki so vložili vse svoje življensjke prihranke v zdaj ogroženo lastnino.
6
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Družina Škoda v Londonu ob prevzemu naziva Freemen of London.
Jože Miklič: Najprej, Bojan, čestitke za častni naziv the Freedom of London! Zdaj pa dovoli, da ti zastavim nekaj vprašanj. Koliko časa si že na tem delu?
Bojan Škoda: Na tem delovnem mestu sem sedaj že štiri leta. Svoj mandat sem začel marca 2004, ko sem z Ministrstvom za zunanje zadeve podpisal pogodbo za štiri leta. Letos je bila pogodba podaljšana zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Po poteku mandata se vračam v Slovenijo, saj bi bili radi nekaj časa doma. Po pravici povedano - se vsi zelo veselimo vrnitve v Slovenijo. Najbolj pa pogrešamo sprostitev v naravi in varnost, sorodnike in prijatelje. Pogrešamo tudi svoj vrt, slovensko hrano in še bi lahko naštevali.
Jože Miklič: Kakšno je to delo?
Bojan Škoda: Na Veleposlaništvu
Bojan Škoda -svobodnjak Londona
Na sedežu osrednje londonske skupnosti City of the London so na tradicionalni slovesnosti 18. aprila letos podelili častne nazive Freedom of the City najnovejšim svobodnjakom. Med njimi je bil tokrat tudi Bojan Škoda, ekonomski svetovalec slovenskega veleposlaništva v Londonu.
Ob tej priložnosti smo po elektronski pošti poleg čestitk Bojanu Škodi, nekdaj zaposlenemu tudi na Občini Grosuplje, postavili nekaj vprašanj.
Slovensko Veleposlaništvo se nahaja v neposredni bližini parlamenta na Little College Street, je zelo majhno, vendar prijetno.
Jože Miklič
Republike Slovenije v Londonu opravljam delo ekonomskega svetovalca za področje Velike Britanije in Republike Irske. Delo je zanimivo, dinamično, zahtevno in na trenutke tudi stresno. Moje glavne naloge so predvsem:
-	Pomoč in svetovanje slovenskim podjetjem, ki poslujejo ali želijo poslovati, izvažati na trg Velike Britanije in Republike Irske;
-	Vzdrževati kontakte z britanskimi podjetji in jih animirati za vlaganje v Slovenijo;
-	Glede na to, da je Slovenija zaprla svojo turistično pisarno v Veliki Britaniji, se zadnji dve leti veliko ukvarjam tudi s promocijo turizma in posredovanjem turističnih informacij;
-	Sem kontaktna oseba za sodelovanje s posameznimi ministrstvi, za svoje delo pa sem odgovoren Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za zunanje zadeve;
-	Glede na to da je Veleposlaništvo majhno, je potrebno delati praktično vse, od dežurstva do izdajanja viz;
-	Veliko imam stikov z različnimi britanskimi institucijami in njihovimi predstavniki, med drugim tudi s predstavniki London Cityja.
Jože Miklič: Kje je slovensko veleposlaništvo v Londonu?
Bojan Škoda: Veleposlaništvo je v centru mesta praktično nasproti britanskega parlamenta. Tudi živimo blizu. Do veleposlaništva imam le slabih 10 minut peš, šola, kamor hodi sin Lovrenc, pa je prav tako blizu.
Jože Miklič: Kako ocenjujete sodelovanje med Republiko Slovenijo in Veliko Britanijo?
Bojan Škoda: Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Veliko Britanijo se je med časom mojega bivanja v Londonu zelo spremenilo. Dosegamo izjemno dobre rezultate predvsem na področju izvoza blaga in storitev in na področju turizma. Glavni razlogi za izjemno uspešno gospodarsko sodelovanje od leta 2004 dalje so brez dvoma vstop Slovenije v EU, visoka gospodarska rast v Veliki Britaniji
in nove letalske povezave med Slovenijo in Veliko Britanijo. Britanija se je tako glede na menjavo blaga in storitev že v letu 2006 uvrstila med 10 najpomembnejših gospodarskih partnerjev Republike Slovenije. Generator izvoza je bil tudi močan funt, ki je slovenskim izvoznikom na britanskem trgu prinašal kar dobre rezultate. Zadnje leto pa je britanski funt izgubil kar 21 % svoje vrednosti, tako da se pričakujejo slabši izvozni rezultati v naslednjih letih.
Jože Miklič: Omenil si turizem. Kako je s tem?
Bojan Škoda: V letu 2003 je približno 36.000 britanskih turistov obiskalo Slovenijo. Danes je ta številka preko 100.000. Razlog za velik dvig obiska britanskih turistov v Sloveniji so brez dvoma cenovno ugodne letalske povezave, članstvo Slovenije v EU in močan britanski funt, ki je omogočal britanskim turistom, da so poceni preživljali počitnice izven Velike Britanije. S padcem valute se položaj spreminja in Britanci bodo letos počitnikovali doma ali pa obiskovali države izven evro območja.
Jože Miklič: Je družina ves čas s teboj?
Bojan Škoda: Družina je na srečo z mano. Veliko časa preživimo skupaj, posebno radi pa imamo jutra, ki jih preživimo skupaj, saj imamo obveznosti šele po deveti uri zjutraj, vstajamo pa zgodaj, tako da smo veliko skupaj. Drugače pa ima vsak član družine preko glave dela s svojimi obveznostmi. Britanska družina se običajno zbere skupaj šele zvečer po sedmi uri pri večerji. Življenje v Londonu ni enostavno, posebej če si v Londonu z družino in majhnimi otroci. Jaz osebno sem namreč že tretjič v Londonu. Prvič sem bil zaposlen v gradbenem podjetju Bovis, ki je bilo takrat največje gradbeno podjetje na svetu, nato pa sem bil študent na univerzi. Ko si sam, je vse lažje.
Lovrenc je zelo priden učenec. Obiskuje tretji razred ene izmed boljših protestantskih šol (Church of England) v Londonu »St Peter's Eaton Square Primary
		• •
maj - 5 / 2008	Grosupeljski odmevi	priznanja
School« in moramo se pohvaliti, da smo vsi izjemno zadovoljni, da smo dobili prostor na šoli. V šoli so do učencev zelo strogi. Vsi so lepo oblečeni v lepe šolske uniforme, kravate in tudi pozimi, kar za London ni nenavadno, v kratke hlače. Posebno rad ima matematiko in tuje jezike, saj se poleg angleškega jezika, ki ga že izjemno dobro obvlada, uči tudi kitajščino, francoščino in španščino. Šola se začenja ob 9. uri dopoldne in konča ob 15.20 popoldne. Ker ima veliko dodatnih obveznosti in aktivnosti, je redko doma pred šesto uro popoldne. Od športov najraje plava, igra nogomet in seveda navija za nogometni klub Manchester United.
Jože Miklič: Bralcem bi bilo treba pojasniti, kakšno območje je The City of London!
Bojan Škoda: The City of London je lokalna skupnost - občina znotraj Londona. Obsega točno določeno geografsko območje znotraj nekoč rimskega zidu Londondiniuma. London so namreč leta 43 ustanovili Rimljani, ki so tudi zavzeli velik del današnje Velike Britanije in ji pustili velik pečat. Velikost Cytija je približno 1.5 km krat 2 km. V njem stalno živi okoli 7000 prebivalcev, od tega jih je velika večina varnostnikov. Vsako jutro pa City oživi, saj daje zaposlitev 350.000 ljudem, zaposlenih v paradnem konju britanskega gospodarstva - finančnih storitvah. Poleg tega City vsak dan poslovno obišče preko 2.000.000 ljudi iz celega sveta, saj je eden izmed najpomembnejših finančnih centrov sveta.
Jože Miklič: Kako deluje ta lokalna skupnost?
Bojan Škoda: City of London je dobro organizirana lokalna skupnost, ki jo vodi mestni svet in mestni župan z enoletnim mandatom. Pristojnosti pa so: urbanistični razvoj mesta, stanovanjska politika (predvsem sodelovanje pri projektih v sosednjih občinah), promet, komunalne dejavnosti kot je čiščenje ulic, urejanje parkov in zelenic, zdravstvo, tržnice, izobraževanje, kultura in še bi lahko naštevali. City ima svojo policijo, šole in bolnišnice in je najbogatejša in tudi najmanjša občina v Londonu. Bruto družbeni produkt na površini, ki je manjša od površine Grosupljega, pa je večji od bruto družbenega produkta celotne Slovenije.
Jože Miklič: Bralcem Grosupeljskih odmevov najbrž ni preveč poznana nagrada, ki si jo prejel - The Freedom of the City of London, kar bi v prostem prevodu nekako pomenilo svobodnjak mesta London ali pa tudi častni občan Londona?
Bojan Škoda: Če bi v Londonu vprašali ljudi na ulici, kaj vedo povedati o The Freedom
Parki in vrtovi so velik uzitek in strast Britancev.
of the City of London, bi bil najpogostejši odgovor »To je povezano s peljanjem črede ovac preko mostu London Bridge, ki premošča reko Temzo. The Freedom of the City of London je starodavna tradicija, ki jo mnogo Londončanov dobro pozna. Pravica je bila v srednjem veku povezana z velikimi privilegiji za posameznika, ki je z nazivom svobodnega meščana lahko svobodno trgoval, ni mu bilo potrebno plačevati drage mostnine pri prečkanju edinega mostu čez Temzo v Londonu, ki je vodil v mesto. Tradicija podeljevanja mestnih pravic sega daleč nazaj v srednjeveški čas, ko so se po Evropi začela pojavljati srednjeveška
mesta in so se začeli meščani organizirati v obrtniške cehe, da so lahko zaščitili svoje odjemalce, zaposlene, uveljavili prve standarde in pravila obnašanja na takratnem trgu. Določili so kazni za kršitev pravil, postavili kriterije in določili standardne enote za dolžino in težo in kontrolirali izvajanje pravil. V Londonu večina t.i. cehovskih združenj iz srednjega veka še vedno živi in opravlja svoje delo času prilagojeno. Stari običaj podeljevanja mestnih pravic pa je ostal in se ga izjemno spoštuje. Zabeleženo je, da so se prvi nazivi podeljevali od leta 1237 dalje. Danes v mestu še vedno
Veleposlaništvo je v neposredni bližini parlamenta in znanega Big Bena, dveh najbolj razpoznavnih stavb britanske prestolnice.
SLIKA NA NASLOVNICI: Podelitev nagrade je opravil glavni finančnik in občinski tajnik.
priznanja
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
deluje 107 cehovskih združenj iz tega obdobja in zelo se trudijo, da bi oživili starodavno tradicijo. Zaposleni v teh podjetjih praviloma postanejo nosilci Freedom of the City of London. V srednjem veku je bilo imenovanje za svobodnjaka vprašanje preživetja obrtnika. Članstva ni bilo enostavno pridobiti, predvsem pa je to bil kar velik strošek. V 14. stoletju je bil strošek pridobitve mestnih pravic glavni prihodek mestne uprave. Zato naziv podeljuje glavni mestni finančnik, direktor finančne administracije mesta, tajnik mestne uprave.
V srednjem veku, ko nihče razen plemstva ni mogel biti lastnik zemlje ne stavb, je lahko svobodnjak lahko to bil. Svobodnjak je bil s tem naslovom lahko deležen kar velikih trgovskih privilegijev. Ni plačeval drage mostnine v Londonu za prehod preko mostu. Od tu verjetno tudi običaj, ki se je ohranil, da Freemen lahko čez most pelje čredo ovac na tržnico v mestu. Lahko je bil lastnik zemljišča in drugih nepremičnin. Imel je pravico, da je bil poročen v katedrali Svetega Pavla in da je lahko po mestu hodil oborožen z nožem. Zapisi tudi pravijo, da je bil v primeru hujše kršitve zakona obešen s svileno vrvjo, ne z navadno, in pokopan znotraj mestnega obzidja. Danes ima naziv simbolni pomen in je znak prestiža in tradicije. Kljub reformi v letu 1853, ki je olajšalo postopek za članstvo, se je število članstva zelo zmanjšalo. Od leta 1996 se je mesto odločilo, da bo začelo podeljevati mestne pravice tudi državljanom drugih držav, predvsem iz Evropske Unije. Prišel je namreč čas svetovne globalizacije in še večje svobode v trgovini in City je od modernih trendov v svobodni trgovini življenjsko odvisen.
Jože Miklič: Kako postaneš Freemen of London?
Za mestne pravice mora vsak posameznik osebno zaprositi. Potrebno je opraviti razgovor in priložiti dva pisna predloga dveh oseb iz Londona, ki sta Aldermana
(mestna svetnika). Svetnikov pa ni veliko in za predlog za imenovanje morata imeti dober razlog.
Danes je podeljeno ravno toliko nazivov kot v 17 stoletju. Združenje nosilcev naziva ima 3000 članov. Večinoma so to zaposleni v podjetjih v Cityju. Nekatera podjetja od svojih vodilnih zaposlenih to pričakujejo. Ostala polovica pa so člani starih britanskih družin, za katere je naziv lahko tudi prenosljiv. S tem se tradicija ohranja. Z nazivom The Freedom of the City of London sta se do zdaj lahko pohvalila le dva Slovenca. (Med njimi je bil tudi priznani zdravnik Jože Jančar iz Žalne, ki je emigriral iz Slovenije po drugi svetovni vojni. - op. J.M.)
Ceremonial podeljevanja se dogaja v Guildhallu, cehovskem združenju, ki je danes tudi sedež občine City of London. Podoben je starodavnemu ceremonialu. Naziv podeljuje mestni tajnik, »Clerk of the Chamberlain's Court. Meni je naziv podelil gospod Murray Craig. Vsak novi svobodnjak prebere deklaracijo svobodnjaka in knjigo pravil, kako naj bi se dober svobodnjak obnašal. Knjigi je naslov »Rules for the Conduct of Life« in jo je leta 1737 napisal takratni župan mesta.
»I do solemnly swear that I will be good and true to our Sovereign Lady Queen Elizabeth the Second; that I will be obedient to the Mayor of this City; that I will maintain the Franchises and Customs thereof, and will keep this City harmless, in that which in me is; that I will also keep the Queen's Peace in my own person; that I will know no Gatherings nor Conspiracies made against the Queen's Peace, but I will warn the Mayor thereof, or hinder it to my power; and that all these points and articles I will well and truly keep, according to the Laws and Customs of this City, to my power.«
Jože Miklič: Kako preživljaš(te) prosti čas?
Bojan Škoda: Preživljanje prostega časa v tako velikem mestu je poglavje zase.
London je izjemno atraktivno mesto. Mnogi ga imenujejo kar ena izmed kulturnih prestolnic sveta. Mesto ponuja praktično vse. Od vrhunskih muzejev, gledališč, kulturnih prireditev, koncertov do razgibanega nočnega življenja. Mesto je prava metropola in neverjetno privlačna mešanica ras, jezikov in kultur. V mestu sedaj živi manj kot pol Britancev in le vsak tretji Londončan je bil rojen v mestu. Poleg tega je vedno veliko turistov, saj ga letno obišče preko 35 milijonov ljudi, med njimi tudi vsako leto tudi več Slovencev. Radi imamo London in dinamično življenje v njem. Na srečo imamo najeto stanovanje čisto blizu centra mesta in nam je velika večina dogodkov dostopnih celo peš. Jaz osebno imam rad zgodovino, zemljepis in arheologijo in za to je London več kot dobra lokacija.
Ob prostem času veliko potujemo po Veliki Britaniji in se trudimo aktivno preživeti prosti čas. Velika Britanija je čudovita dežela, z mnogimi kulturnozgodovinskimi spomeniki in čudovito naravo. Predvsem imajo čudovito morje, ki pa je na žalost mrzlo in tudi poleti ne dovoljuje prijetnega plavanja.
Pred mesecem dni smo štiri dni raziskovali in iskali prazgodovinske fosile na Jurassic Cost v Devonu. Območje je zaščiteno od UNESCA in resnično ena najlepših obal, kar smo jih kdaj videli. Bili smo uspešni nabiralci, saj smo našli veliko lepih fosilov rastlin, polžev, školjk in mehkužcev, starih od 40 do 160 milijonov let. Obiskujemo tudi stara mesta, spomenike, tržnice, gradove in ostanke zgodovine, ki jih v Veliki Britaniji resnično ne manjka.
Jože Miklič: S kom se srečujete?
Bojan Škoda: Veliko imamo službenih obveznosti na Veleposlaništvu, posebej sedaj, ko Slovenija predseduje Evropski Uniji. Veliko je kulturnih dogodkov in predstavitev Slovenije. S Slovenci imamo zato največ stikov preko službenih dogodkov. Veliko imamo stikov z Britanci in seveda tudi tujimi diplomati v Veliki Britaniji. Ohranjam tudi stike z mojimi britanskimi univerzitetnimi sošolci in sodelavci iz podjetja, kjer sem bil zaposlen. To meni osebno tudi veliko pomaga pri reševanju službenih zadev. Veliko pa imamo tudi obiskov iz Slovenije. Predvsem družinski člani, prijatelji, sosedje in še kdo se najde. Lepo je, da te kdo obišče, saj lokalne novice dolgo hodijo do nas. Radi gostom tudi razkažemo London, saj ga zelo dobro poznamo, predvsem pa na drugačen način, kot ga pokažejo turistične agencije.
Jože Miklič: Hvala za pogovor, čim več uspehov še naprej pri tvojem delu ter prijeten povratek v domovino ti želim!
Jurassic Cost v Devonu
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
občinski svet
Programa dela Občinskega sveta Občine Grosuplje za leto 2008
16. redna seja Občinskega sveta občine Grosuplje, sreda, 26. marca 2008
Pripravljalec gradiva: Urad za splošne zadeve
I. POLLETJE
1.	Program dela Občinskega sveta občine Grosuplje za leto 2008
2.	Program občinskih prireditev v letu 2008
3.	Sprememba Statuta Občine Grosuplje in Poslovnika občinskega sveta
4.	Poročilo o delu občinskih javnih zavodov in zvez v letu 2007
5.	Poročilo o delu državnih organov in inšpekcij, ki delujejo na območju občine Grosuplje za leto 2007
6.	Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra
7.	Sklepi o odtujitvah, pridobitvah in menjavah nepremičnin
8.	Sklep o podelitvi občinskih priznanj
II. POLLETJE
1.	Poimenovanje »novih« ulic
2.	Sprememba in dopolnitev Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Grosuplje
3.	Odlok o zastavi, grbu in celostni podobi Občine Grosuplje
4.	Sklepi o pridobitvi, odprodaji in menjavi premoženja
5.	Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra
Pripravljalec gradiva: Urad za komunalno infrastrukturo
I. POLLETJE
1.	Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte
2.	Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin
3.	Odlok o oskrbi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih in padavinskih voda
4.	Poročilo o obračunanih in pridobljenih nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč in prispevkov za urejanje stavbnih zemljišč, ločeno za gospodinjstva in gospodarstvo, znotraj in izven območij ZN po krajevnih skupnostih za leto 2007 ter plan obračunov za leto 2008
5.	Poročilo o dejavnostih, povezanih z reševanjem prostorskih problemov Romov
6.	Sprememba odloka o Komunalnih taksah v Občini Grosuplje
II. POLLETJE
1.	Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte
2.	Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti
3.	Pravilnik o oddajanju službenih stanovanj v najem
4.	Sprememba sklepa o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
5.	Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin
6.	Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Grosuplje
7.	Prometna ureditev Občine Grosuplje (v skladu z 59. členom Odloka o ureditvi cestnega prometa)
8.	Poročilo o reševanju vprašanja Romov
Pripravljavec gradiva: Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti
I. POLLETJE
1.	Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Grosuplje za leto 2007
2.	Potrditev cene sofinanciranja storitev pomoči družini na domu
3.	Odlok o rebalansu proračuna Občine Grosuplje za leto 2008 in Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto 2009
4.	Sprememba Odloka o ustanovitvi Knjižnice Grosuplje
5.	Sprememba Odloka o ustanovitvi OŠ Brinje in OŠ Louisa Adamiča Grosuplje
6.	Sprememba Odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje
7.	Sprememba Odloka o ustanovitvi VVZ Kekec Grosuplje
8.	Sklep o določitvi cen programov v WZ Kekec Grosuplje
9.	Polletno poročilo o realizaciji proračuna Občine Grosuplje v letu 2008
10.	Lokalni program - strategija za kulturo
11.	POLLETJE
1.	Informacija o gradnji POŠ Žalna Grosuplje
2.	Seznanitev s potekom projekta zaščite Radenskega polja
3.	Lokalni program - strategija kmetijstva v občini Grosuplje
4.	Lokalni program - strategija za turizem
5.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture
6. Odlok o rebalansu proračuna Občine Grosuplje za leto 2008 in spremembe proračuna za leto 2009
Pripravlavec gradiva: Urad za prostor
I. POLLETJE
1.	Predlog za javno razgrnitev OPN
2.	Predlog za javno razgrnitev OPPN Stari gasilski dom
II.POLLETJE
1.	Predlog za javno razgrnitev OPPN Vodna pot
2.	Predlog za sprejem OPPN Stari gasilski dom
3.	Predlog za javno razgrnitev SDZN Pri pošti
4.	Predlog za javno razgrnitev OPPN Jug
5.	Predlog za javno razgrnitev OPPN Jedro
Stalne točke:
1.	Potrditev zapisnikov in poročilo o uresničevanju sklepov
2.	Volitve in imenovanja
3.	Informacije, pobude in vprašanja svetnikov
Čemu služi kadilnica?
Na Občini Grosuplje so že pred nekaj meseci nabavili tudi kabino-kadilnico, da lahko zadostijo zahtevam protikadilskega zakona. Kabina pa kljub precej velikim nabavnim stroškom precej sameva.
10
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Radensko polje - nova knjiga Staneta Peterlina
Mestna knjižnica Grosuplje, torek, 22. aprila, ob 19. uri - Občina Grosuplje in Center Grajski vrt Boštanj - Krajinski park Radensko polje ter Mestna knjižnica Grosuplje so na dan Zemlje predstavili novo domoznansko knjigo biologa Staneta Peterlina. Z liričnim uvodom o lepotah Radenskega polja je knjigo na pot med bralce pospremila direktorica knjižnice Roža Kek in poudarila, da je to nova domoznanska knjiga, nov vir znanja in vedenja o tem našem kraškem polju. Župan Janez Lesjak pa je poudaril, da kot župan lahko delno vpliva na dogajanje na Radenskem polju. Vesel je, da lahko pri tem sodeluje s takim strokovnjakom in prijateljem, kot je Stane Peterlin. Večina strokovnjakov najprej sprašuje po plačilu, nakazilih in naročilnicah. Gospod Peterlin pa je najprej pokazal rezultate dela. Občina se lažje spopada z birokracijo, če ji nesebično pomagajo taki strokovnjaki, ki delajo z entuziazmom, s srcem. Pomagal je, da smo del Radenskega polja zaščitili v Naturi 2000, vendar smo ušli tistim najbolj nemogočim evropskim zahtevam. Zdaj pomaga tudi ustanavljanju krajinskega parka, ki bo prinesel dosti dobrega ljudem na tem področju in širši skupnosti. Počasi se zavedamo, kaj
imamo, zato bomo morali biti previdni tudi pri turistični ponudbi, da ne bomo uničevali naravne lepote. Polje moramo zaščititi za nas in za naše zanamce, da bodo lahko uživali v neokrnjenih naravnih lepotah. Zahvalil se je prijatelju Stanetu za vse njegovo delo in upal, da to ne bo zadnja knjiga o naših lepotah. Profesor Stane Peterlin je povedal, da si je knjigo zamislil kot domoznansko gradivo in ne kot znanstveno delo. Namen knjige je bil: povzeti naravne in kulturne znamenitosti območja; predstaviti domačinom vrednosti kraja, saj je na majhnem prostoru izjemno veliko naravnih in kulturnih zanimivosti; to naj bi bil priročnik za obiskovalce, pedagoge, učence in turistične vodnike; hkrati bi pomagal pri programskih osnovah za nastanek krajinskega parka. S pomočjo diapozitivov se je prehodil skozi knjigo. Čudovite fotografije so nas navdušile. Spomnil nas je na tri vode, ki tečejo polju, na estavele ali retja. Retje je lepo domače ime za področja, kjer voda 'vre' iz zemlje, ko je dovolj mokro. Zanimive so jame, v katere ponikajo visoke vode. Na travnikih se kažejo posledice človekovega posega v naravo. Zaradi slabe krme so začeli opuščati košnjo in krhlike in trepetlike grozijo, da jih bodo zarasle. Kopanj je imenoval kar
'radenska nekropola, saj je eden najlepših humov v Sloveniji. Tu je dve mladostni leti preživel France Prešeren. Kakšen pesnik bi bil Prešeren, če ne bi spoznal Kopanja in nato še Ribnice? Verjetno ga je dolenjsko narečje, ki ga je tu spoznal, obogatilo, mu dalo širino, zato je bil verjetno še bolj kritičen do tistih sodobnikov, ki so slabo pisali. Na vrhu holma stojijo cerkev, župnišče, stara kašča. Turistično društvo je na nosila postavilo star zvon, ki je zanimiva zgodovinska priča. Avstro-Ogrska je pobrala bronaste zvonove za orožje, ker pa ni bilo denarja, so po prvi sv. vojni kupili litoželezne zvonove. Obiska vreden je tudi Marijin studenček. Peterlin upa, da bo nekoč v župnišču tudi Prešernova spominska soba.
Na sosednjem hribu so ostanki gradu Boštanj. Tudi to je mesto, ki ga je treba še oživiti in mu dati pravo vrednost. Za to skrbijo Center Grajski vrt Boštanj, ki ga upravlja družina Krampelj in skupina strokovnjakov v projektni skupini, ki pripravlja pogoje za ustanovitev krajinskega parka Radensko polje. Tu deluje tudi Inštitut za fizikalno zoologijo. Glavni dejavnik pa so domačini, ki so že dokazali, da znajo ceniti naravne lepote. Letos spomladi so izpeljali pomoč štorkljam,
Stane Peterlin (rojen 1937)t univ, dipl. biolog, seje po študiju poklicno usmeril v varstvo narave, V strokovni službi je deloval od 1961 do upokojitve leta 2000. Začel je v Zavodu za spomeniško varstvo LRS, kjer je nasledil doktorico Angelo Piskernik, nadaljeval v Zavodu RS za varstvo naravne in kulturne dediščine in končal na Ministrstvu za okolje in prostor. Široko delovno področje mu je prinašalo različne naloge in izzive kot so bili razvoj Triglavskega narodnega parka, priprava zakonodaje o varstvu narave, utijevanje metodologije, uvajanje varstvenih načel v urejanje prostora, inventariziranje naravne dediščine, organiziranje ozavešcevalnih akcij, urejanje in izdajanje strokovnih gradiv in publikacij (Varstvo narave, Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji). Kot predavatelj je sodeloval tudi pri začetkih študija krajinske arhitekture in varstva naravne dediščine na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Objavil je več strokovnih člankov, precej naravovarstvenih prispevkov in napisal nekaj poljudnejših besedil (vodnik Triglavski narodni park, Atlas Slovenije, Pozdravljena Slovenija}. Ob poklicnem deluje bil dejaven tudi na nevladnem področju, predvsem v Prirodoslovnem društvu Slovenije. Sedem let je bil urednik naravoslovnega mesečnika Proteus, Za javno delovanje je bil leta 1974 odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, za strokovno in organizacijsko delo je leta 1992 prejel Steletovo nagrado, za življenjsko delo na področju varstva narave pa je bil leta 2001 odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Občina Grosuplje mu je leta 2005 podelila Srebrno priznanje.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
varstvo narave
11
Grosupeljščica je lahko ogledalo
>
Biolog Stane Peterlin predstavlja svojo knjigo v Mestni knjižnici Grosuplje.
ki so začele gnezditi na električnem drogu, da so postavili oporo za gnezdo. Podal je tudi možnost razlage imena Radensko polje. To ime je nastalo umetno, tako so ga poimenovali strokovnjaki, ki so ga raziskovali. Domačini so dele polja poimenovali z ledinskimi imeni za svoje parcele. Domačini se imenujejo Radenci, torej so ime polja izpeljali na podoben način. Verjetno pa je bilo prvotno ime Radečna vas, ki se je skrčilo v Račna, samo ime pa je povezano s kraškimi pojavi. Ime je izziv za jezikoslovce, da ga raziščejo. Predlagal je tudi popis vseh ledinskih imen, saj zdaj celo za nekatera retja ne vedo imen. V knjigi in predstavitvi je Stane Peterlin pokazal izjemno širino svojega znanja in predavateljsko prepričljivost. Večina fotografij je njegovih in tudi z njimi je izrazil svojo ljubezen in navdušenje nad neživo in predvsem živo naravo. Knjigo je izročil bralcem in strokovnjakom, naj jim služi kot vodnik po polju v vseh letnih časih. Zahvalil se je tudi vsem, ki so pomagali: arhitektki Editi Kobe za oblikovanje, lektorju docentu dr. Tomažu Sajovicu, dr. Andreju Kranjcu za strokovno recenzijo tistih delov knjige, ki govorijo o kraških pojavih, Leonu Kebetu za posnetke ptičev, mag. Tini Mikuš, da ga je opozorila na fotografa Primoža Lajovca, ki je odstopil čudovite letalske podobe Radenskega polja, Urošu Permetu za vse organizacijske postopke v zvezi z izdajo in dodelavo treh kart, ki bodo v pomoč obiskovalcem Radenskega polja. Sledila so vprašanja iz polne dvorane, ki so pokazala, da se domačini zavedamo, kaj imamo in nam ni vseeno, kaj se bo s tem območjem dogajalo. Marija Samec
Nekaj dni pred dnevom Zemlje, 19. aprila, se je skupina šestih prostovoljcev odločila za čistilno akcijo struge in brežin potoka Grosupeljščica, ki vodo dobiva na 34 km2 velikem zaledju. Pobudnik delovne akcije, ki je organiziral tudi okrepčilo in odvoz odpadkov, Marjan Kastelic, je za aktivno preživeto sobotno dopoldne navdušil člane grosupeljskega Društva za vzgojo in varstvo ptic ter prijatelje. Zgodnje jutro je bilo še deževno, celo grmelo je, toda muhasti april je kmalu poskrbel za hitro spremembo vremena. Ko so se delovno opravljeni in z orodjem oboroženi prostovoljni smetarji zbrali na dvorišču Veterinarske ambulante Buba, so sončni žarki že osvetlili nekoliko višjo gladino potoka. Po ogledu stanja na odseku med Veterinarsko ambulanto Buba in mostom pri krožišču med Cesto na Krko ter Adamičevo cesto je bilo ugotovljeno, da odpadkov ni veliko in bi bilo lahko delo kmalu končano. Toda, ker voda in človek marsikaj prineseta, se je že po prvih prečesanih metrih pokazalo dejansko stanje. Brežine so bolj ali manj uspešno skrivale raznovrstno kramo in tudi dno struge je bilo »okrašeno« z barvitimi zavrženimi predmeti. Najti je bilo moč marsikaj: številne ovojne papirčke, plastično folijo, žico, otroško kolo, pnevmatike, konzerve, posode motornega olja ... in celo ženska torbica z osebnimi predmeti ter igle. Tehtnica Centra za ravnanje z odpadki Špaja dolina je pokazala, da se
je tovrstnih odpadkov nabralo kar 200 kg, drevesnih vej in odmrlih debel ter grmovja pa je bilo 350 kg. Udeleženci prostovoljne akcije smo potoku in brežinam vrnili naravnejši izgled, ob tem pa poskrbeli tudi za prihodnje rodove ptic, ki bodo lahko naselile šest nameščenih lesenih gnezdilnic.
Iztok Sinjur
12
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
V Veliki Loki smo počistili okolico
V soboto, 26. aprila, je v Veliki Loki znova stekla čistilna akcija, s katero se vsako leto spomnimo dneva Zemlje. Letošnjega pobiranja odpadkov po vasi in njeni okolici se je udeležilo zgolj sedem udeležencev. Tudi v letošnji čistilni akciji je, tako kot prejšnja leta, sodelovalo največ otrok, ki jim ni bilo prav nič težko pobirati odvržene odpadke. Kljub majhni udeležbi je sodelujočim uspelo nabrati kar sedem velikih vreč smeti, kar je dokaz, da je okolje še vedno precej onesnaženo. Vsako leto se sicer skupina pobiralcev odpravi tudi ob železniški progi proti Višnji Gori, kjer vedno poberejo veliko smeti. Tudi letos so na tem območju našli precej odpadkov.
Po končanem delu so se udeleženci okrepčali s hrano in pijačo, ki jo je priskrbel predsednik Krajevne skupnosti Žalna, Janez Kalar. Za v prihodnje pa bi si želeli, da bi se naslednjih podobnih akcij udeležilo čim več ljudi, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo.
Kristina Zajc
Posadili lipo na dan Zemlje
22. aprila dopoldne so pred šolo v Št. Juriju posadili lipo. Pobudnik za posaditev je bilo Čebelarsko društvo Carnica Grosuplje, vodstvo tamkajšnje osnovne šole pa je zelo dobro sodelovalo z društvom in pripravilo kulturni program ter pomagalo pri sajenju lipe in je nato prisotne člane društva tudi pogostilo.
Jože Miklič
Način življenja uničuje Lansko leto je umrlo naravo	pol čebel
Med zelo in več desetletij dejavnimi grosupeljskimi čebelarji, ki so na poseben način želeli letos obeležiti dan Zemlje, je tudi Franc Škufca iz Ponove vasi, ki nam je ob tej priložnosti povedal, da so svetovni dan Zemlje praznovali že leta 1970 v ZDA. Nato so ZDA sledile tudi druge države po vsem svetu, kijim ni vseeno, kakšno hrano jemo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo. To so človekove dobrine, ki jih ne znamo več varovati in jih uničujemo iz dneva v dan. Nato je navedel kar nekaj primerov: Kemične tovarne množično proizvajajo razna zaščitna sredstva, ki se brez posebnega nadzora uporabljajo tam, kjer je treba, in tam, kjer ni treba. Naslednji velik onesnaževalec je naftna industrija.
Pri vsem tem onesnaževanju pa je najbolj prizadet mrčes, ki je najbolj ranljiv v eko sistemu in pod katerega spadajo tudi čebele. V zadnjem letu je tako pomrlo zaradi teh vzrokov polovica vseh čebel. Veliko bolje ni v Evropi niti v svetu. Podobno je bilo tudi v prehodnih letih, saj izgub niso mogli nadomestiti niti s pomlajevanjem in z vzrejo čebeljih družin. Ko pride do tako velikega pomora, kot se je zgodil lansko leto, se tega ne da več nadoknaditi. Vse to predstavlja veliko gospodarsko škodo, še večjo pa za samo naravo, saj vemo, da kar 80 do 90 % žužkocvetnih rastlin oprašijo prav čebele. Le kakšnih 10 do 20 % teh rastlin oprašijo drugi opraševalci, kot so ose, čmrlji, sršeni in še nekateri manjši insekti.
V kulturnem programu je zapel tudi otroški pevski zbor Žalčki.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
varstvo narave, ekologija
13
Bo za pomrlimi čebelami umrl tudi človek?
Zbrani čebelarji ob posajeni lipi.
> Zakaj so posadili lipo?
Prav zato so se v Čebelarskem društva Carnica Grosuplje dogovorili, da bodo z vodstvom osnovne šole Št. Jurij posadili na dvorišču osnovne šole in vrtca lipo. Lipo, ki bo vsem našim in bodočim rodovom sporočala, da je z našo naravo treba spoštljivo ravnati. In to ne samo na 22. april, temveč vse dni v letu. Lipa je simbolno slovensko drevo. Posadili so jo zato, da bi bilo vsaj med mladimi nekoliko boljše zavedanje o pomembnosti
varovanja narave. Lipa pa daje pomembno zdravo hrano tudi za preživetje čebelam.
Pomen čebele v družbi
O čebelah v zgodovini človeka priča več
različnih zgodovinskih virov. Napisane so
številne pravljice, pesmice, igrice. Kdo ne
pozna Čebelice Maje?
Naši dedje in pradedje so pripisali čebelam
tako čast, da so rekli, da ne pogine, ampak
umre.
Tako bomo morali začeti razmišljati tudi mi zdaj, če ne bo prepozno.
Na dodatno vprašanje Francu Škufci, kako je s čebelarskimi krožki po šolah, pa izvem, da nastopi velika težava pri usklajevanju urnika za tako dejavnost. Pred leti je nekaj teh krožkov vodil tudi sam, pa ga. Olga Tomažič, v zadnjih letih pa je ta dejavnost zamrla.
Tako se čebelarji srečujejo poleg tega, da jim umirajo čebele, tudi z zamiranjem interesa pri mladih za to dejavnost. Poleg tega pa je tudi država Slovenija posegla zelo grobo v čebelarstvo z dodatnimi davki. Tega nimajo niti v bogatejših državah, kot so ZDA ali Nemčija.
Kljub temu pa Franc Škufca pravi, da je čebelarstvo poezija kmetijstva, mi pa dodajamo - le da ji bo morali vsi skupaj, mnogo bolj prisluhniti.
SLIKANA NASLOVNICI: Zbranim pred posajeno lipo je spregovoril Franc Škufca.
Med obiskovalci priložnostne prireditve ob posaditvi Upe sta bila tudi ravnateljica OŠ Louis Adamič Grosuplje in šentjurski župnik Anton Hostnik.
14
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Poročilo o kakovosti pitne vode v občini Grosuplje v letu 2007
Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na območju Občine Grosuplje na vodooskrbnih sistemih Grosuplje, Podtabor, Šmarje, Žalna, Sevnik in Lipljene.
Skupna dnevna količina distribuirane pitne vode na območju Občine Grosuplje znaša okoli 3.050 m3. S pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja se oskrbuje 16.295 prebivalcev. Za zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode se voda pred distribucijo ustrezno pripravi - razkuži. Razkuževanje pitne vode na vodovodnih sistemih se izvaja s kloriranjem, predvsem iz preventivnih razlogov, zaradi preprečevanja morebitnih hidričnih epidemij. Cevi javnih vodovodov od zajetja do potrošnika so dolge in obstaja možnost, da se v sicer neoporečni vodi razvijejo škodljivi mikroorganizmi, zato je za uničevanje le-teh v vodovodnem omrežju potrebno vodo klorirati. Kloriranje pitne vode se izvaja na sistemih Grosuplje, Podtabor, Žalna in Lipljene, Sevnik. Na vodovodnem sistemu Šmarje - Sap smo zaradi občasnega pojavljanja koliformnih bakterij v pitni vodi namestili v sredini leta 2007 UV napravo, po namestitvi naprave se posamične bakterije v pitni vodi ne pojavljajo več.
Javno komunalno podjetje Grosuplje kot izvajalec javne službe in upravljavec javnih vodovodnih sistemov izvaja notranji nadzor. Notranji nadzor se izvaja v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06) na osnovi HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, fizikalno-kemijskih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora na območju Občine Grosuplje, je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Ta opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskavah pitne vode. Poročila so javne listine in so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema.
Glej tabelo 1 desno!
V letu 2007 je bilo, v okviru notranjega nadzora, na zajetjih in omrežjih odvzeto skupaj 179 vzorcev, od tega 118 vzorcev za mikrobiološke preiskave in 61 vzorcev za fizikalno-kemijske preiskave pitne vode.
Glej tabelo 2 desno! Glej tabelo 3 desno!
Stanje kakovosti pitne vode je zadovoljivo, saj analize že nekaj let kažejo ustaljen nivo mikrobiološke in kemijske onesnaženosti. Veliko dela v letu 2007 je bilo vloženega v odstranjevanje motnosti pitne vode, vendar bo v prihodnosti potrebno izvesti veliko investicijskih in vzdrževalnih del. Tu gre predvsem za zajetja Medvedica in Železnica. Ravno sedaj se vgrajujejo aktivni sistemi za avtomatsko prekinitev uporabe prekomerno motne vode in vključitev ustreznih vodnih virov. V letu 2009 bo k nemoteni oskrbi s pitno vodo prispevala tudi načrtovana izdelava nove vrtine na sistemu Podtabor, prav tako pa ne bo potrebno izvajati prevezav pitne vode v času prevelike motnosti.
Tudi v prihodnje bo Javno komunalno podjetje Grosuplje skupaj z Občino Grosuplje nadaljevalo z deli na izboljševanju kakovosti pitne vode in zagotavljanju ustreznosti oskrbe.
Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje in računa na sodelovanje vseh vas, spoštovanih občani, saj je stanje pitne vode odvisno od kakovosti vodonosnika, v katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za prihodnjo oskrbo z vodo je potrebno v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali na vseh področjih (kmetijstvo, promet, urbanizacija, industrija), kot tudi območjih (urbaniziranih in kmetijskih).
Pripravil Matija Kastelic, vodja sektorja za varstvo okolja
Tomaž Rigler, direktor
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
ekologija
Tabela 1: Pregled števila prebivalcev, števila priključkov in porabe pitne vode po sistemih za leto 2007							
SISTEM	GROSUPLJE	ŠMARJE-SAP	ŽALNA	VELIKE LIPLJENE	SEVNIK	PODTABOR	SKUPAJ
Število prebivalcev	9.664	2.808	375	406	337	2.705	16.295
Število priključkov	3.429	817	109	176	133	808	5.472
Poraba pitne vode v m3 v letu 2007	676.528	143.154	16.735	19.138	12.829	*	868.384
Poraba pitne vode v m3 v letu 2007-gospodinjstvo	543.170	135.453	16.138	19.056	12.829	*	726.646
Povp. št. preb./priključek	2,8	3	3,4	2,3	2,5	3,3	3
Poraba vode v m3/prebivalca/ mesec	3,7	4,0	3,6	3,9 .	3,2	3,7	3,7
* Poraba pitne vode v sistemu Podtabor je združena s porabo v sistemu Grosuplje							
Tabela 2: Mikrobiološke preiskave vzorcev pitne vode -				notranji nadzor - 2007			
IME SISTEMA	IME OSKRBOVALNEGA OBMOČJA	MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA								DRUGA	
ZA OSKRBO S PITNO VODO		ŠTEV. VZORCEV		ŠTEV. NESKLADNIH VZORCEV		ŠTEVILO VZORCEV		DEZINFEKCIJA		PRIPRAVA VODE	
- vodovoda						Z E.COLI					
		REDNA	OBČASNA	REDNA	OBČASNA	REDNA	OBČASNA	DA	NE	DA	NE
GROSUPLJE	GROSUPLJE	50	3	5	0	1	0	kloriranje		-	ne
ŠMARJE-SAP	ŠMARJE-SAP	17	1	10	1	0	0	-	ne	-	ne
ŽALNA	ŽALNA	8	1	0	0	0	0	kloriranje		-	ne
VELIKE LIPLJENE	VELIKE LIPLJENE	9	0	2	0	0	0	kloriranje		-	ne
SEVNIK	SEVNIK	9	1	2	0	2	0	kloriranje			
PODTABOR	PODTABOR	19	0	1	0	0	0	kloriranje		-	ne
Tabela 3: Fizikalno - kemijske preiskave vzorcev pitne vode - notranji nadzor - 2007
		ŠTEVILO VZORCEV		ŠTEVILO		NESKLADNI PO
				NESKLADNIH VZORCEV		PRILOGI B,C
Ime sistema za oskrbo s pitno vodo vodovoda	Ime oskrbovalnega območja	REDNA	OBČASNA	REDNA	OBČASNA	PARAMETER*
GROSUPLJE	GROSUPLJE	18	24	0	3	3
ŠMARJE-SAP	ŠMARJE-SAP	2	0	0	0	0
ŽALNA	ŽALNA	3	1	0	0	0
VELIKE LIPLJENE	VELIKE LIPLJENE	3	1	0	0	0
SEVNIK	SEVNIK	3	1	0	0	0
PODTABOR	PODTABOR	5	0	0	0	0
KAJ O KLORU PRAVI ANTON KOMAT? »V času, ko se bojimo različnih črevesnih bakterij in okužb, je dezinfekcija s klorom marsikje postala na videz nenadomestljiva, najverjetneje tudi zato, ker je poceni. Zdi se, kot da nikogar ne zanimajo morebitne zdravstvene posledice in neželeni učinki kloriranja. Teh ni malo, saj je klor eden od najbolj aktivnih kemičnih elementov.«
16
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Ne gre za vodovod, za preživetje gre!
»Najboljši varovalci vodnih virov in narave nasploh so domačini.« - Anton Komat
Jože Miklič
Približno tako, kot sem zapisal v naslovu, je izzvenelo predavanje neodvisnega raziskovalca, pisatelja in publicista Antona Komata v dvorani gasilskega doma na Polici, 13. aprila 2008. V svoje vrste ga je povabilo tamkajšnje Društvo Bistrina, ki upravlja svoj lokalni vodovod. Naj pa že na začetku povemo, da je bilo njegovo predavanje mnogo bolj kritično glede človekovega dokaj brezbrižnega odnosa do narave v celoti, kot smo nekateri o tej problematiki tu in tam že kaj slišali ali o tem tudi kaj prebrali. Še posebej pa pri tem izstopa varovanje narave, ki je bolj ali manj prepredeno z interesom kapitala in nima nikakršne zveze z resničnim varovanjem narave. G. Komat pa celo trdi, da bo s takim ravnanjem nedvomno pitne vode v kratkem zmanjkalo in da bo tudi onesnažena hrana povzročala vedno več težav in bolezni človeku. V ta namen je bila sprejeta tudi Evropska vodna direktiva, ki med drugim določa, da tiste vodovode, ki ne bodo dosegali ustrezne kvalitete, zaprejo za uporabo do leta 2015, ko še veljajo kriteriji za prehodno obdobje. To pa ne pomeni, da bi se z vključevanjem na primer poliškega vodovoda v širši komunalni vodovod lahko kvaliteta vode sploh kaj izboljšala.
Kriza duha
Le 5000 let je človek potreboval, da je do temeljev zamajal ekosistem Zemlje in ogrozil sebe in svoj obstoj. Kljub temu pa je ekologija v današnjem svetu eden najbolj zlorabljenih pojmov. Dandanes pogosto slišimo besede, kot so »varstvo okolja«, »varstvo narave« ali »varstvo ogroženih vrst«. Tako družbeno »varstvo okolja« naj bi v ljudeh vzbujalo občutke varnosti in prepričanje, da vsemogočna država ter znanost in tehnologija poznajo vse rešitve. Vse skupaj pa je le velika prevara, varljiv up in nevaren blef, z denarjem tlakovana pot, po kateri koraka trop dobro plačanih brezvestnežev. Praviloma imamo opraviti z golimi eko-triki politike in bio-sleparijami kapitala. Okoljske težave prikazujejo kot tehnično okvaro naše civilizacije in trosijo iluzije, da bosta znanost in tehnologija rešili vse probleme, le dovolj denarja potrebujeta. Relativnostna teorija, kvantna fizika in teorija kaosa na eni strani, na drugi pa spoznanja bioloških znanosti, kot sta genetika in evolucija, so nam odstrla popolnoma drugačen pogled na svet. Ali - kam?
Nerazviti v svetu imajo velike probleme z erozijo prsti in širjenjem puščav, razviti z akumulacijo dušika v prsti in vodnih virih, vsi skupaj pa s pregrevanjem ozračja, ozonsko luknjo, pesticidi, izginjanjem gozdov, kislim dežjem, izgubo biotske pestrosti v ekosistemih in še drugimi civilizacijskimi »dodatki«. Zato bi se morali varovati pred samimi seboj, pred našim nasiljem, našim pohlepom, napuhom,
lastno kratkovidnostjo in nespametjo. Prihodnjim generacijam grozi močno znižanje standarda, manjša varnost, slabše bivalne razmere, omejena svoboda, povečana neenakost in hudo omajano zdravje. Naša civilizacija še vedno temelji bolj ali manj na količini dobrin in na odlaganju stroškov na prihodnje generacije. Zato bodo naši potomci plačevali strahotne račune naše požrešnosti. Današnja civilizacija je resnično slika neprištevne druščine, ki prisega le na moč in materialni napredek. Človeštvo je danes oropano vizije in je brez perspektive. Kriza posameznikov je v nezavedanju lastnega poslanstva. Posameznik brez poslanstva pa je le nemočno orodje v scenarijih elit in prav tako je družba brez vizije družba v krizi. Okoljska kriza je torej ekološka kriza našega duha.
Dramatične klimatske spremembe in voda
Voda prav tako lahko doživi vodni stres, ki ga prepoznamo v treh oblikah: v obliki suše, poplav, ali pa v obliki upada podtalnice. Zdaj je moderno govoriti o klimatskih spremembah, vendar se je klima menjala vse skozi človeško zgodovino. Geologi so ugotovili, da je bilo v 2,5 mio letih 34 ledenih dob. Zadnja se je končala pred 12.000 leti.
Zdaj prihaja nova ledena doba. Pred nastopom ledene dobe pa v Zemlji nastopi tudi pregrevanje notranjih mas in s tem povečanih vplivov na klimo. Spremembe, ki se pojavljajo v zadnjem času, se bodo stopnjevale predvidoma naslednjih 80 do 90 let, ko naj bi že začel nastopati prvi večji mraz te ledene dobe. Večina suš in poplav pa se bo zgodilo ravno v tem času, kar bo povzročilo ogromne migracije prebivalstva.
Dosedanje nespametno in drago reguliranje rek pa bo ta efekt samo še pospešilo. Avstrijci, Nemci in še marsikje drugje že renaturalizirajo vodotoke rek in jih vračajo v stare struge. Naša država je res vodnata, toda če bi prisluhnili opozorilom vodnarjev, bi ugotovili, da imamo že dobri dve desetletji negativno vodno bilanco. V zadnjem času se zadeve dodatno zaostrujejo: v Pomurju se srečujejo s problemi klasičnega vodnega stresa, na številnih območjih zaznavajo splošen upad podtalnice ipd.
Dejstvo pa je, da je človek v zadnjem času tudi vplival, vendar pa nobena znanstvena študija ni dognala, v kakšni meri. Človek s svojo dejavnostjo vse bolj posega v vodni krog. Ta krog bi moral biti sklenjen, moral bi krožiti, a ga vedno znova prekinjamo in iz njega jemljemo posamezne dele. Kmetijstvo potrebuje vodo za namakanje, industrija za hlajenje ... Vir pitne vode v naši državi je v kar 97 odstotkih podtalnica, samo tri odstotke je površinske vode. Poročilo kmetijskega ministrstva pravi,
da je četrtina vodnih zalog ustreznih, približno polovica jih je na meji kontaminacije, četrtina pa pod njo.
Klor je (še vedno) strup.
V Sloveniji imamo približno tisoč vodovodov, od teh sta dva večja, ljubljanski in mariborski, ostali so lokalni in ti so bolj ali manj ves čas ogroženi. Glavna težava malih vodovodov so predvsem greznice, ki v večini primerov puščajo, bodisi zaradi dotrajanosti bodisi zato, ker jih ljudje sami navrtajo, da ne bi plačevali odvoza fekalij. Zaradi nekaj tisoč tolarjev prihranjenega denarja onesnažujejo vodni vir, distributerji pa nato za dezinfekcijo dodajajo klor.
Dejstvo pa je, da so klor v 1. svetovni vojni uporabljali kot bojni plin. Klor oži stene žil ter tako pospešuje razvoj srčnih obolenj in arteroskleroze, vpliva na dvig ravni holesterola ter uničuje črevesno floro in vitamin E, ki je ključen antioksidant v našem telesu. Kemične reakcije, ki jih v stiku z organskimi snovmi v vodi sproža klor, povzročajo nastanek nevarnih snovi, ki lahko poškodujejo ledvice ali jetra ter dokazano vplivajo na nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj.
Najnevarnejše je vdihavanje klora. Eden od najhitrejših dostopov klora v človekovo telo je, denimo, med prhanjem z vročo vodo v zaprti kopalnici, saj takrat klor izredno hitro izpareva in gre neposredno v dihala. Zato je med prhanjem priporočljivo imeti odprto okno, saj je bolje, da nas zebe, kot da vdihavamo klor. Nevarno je lahko tudi pranje stare in gnile zelenjave s klorirano vodo. S tako vodo na razpadajočih organskih snoveh povzročimo nastanek nevarnih kancerogenih snovi.
70 % človeškega telesa sestavlja voda
Naše telo je mali ocean vode, za katero bi morali skrbeti, da je vedno biološko in kemično neoporečna. Dnevno bi morali popiti najmanj 2 litra čiste vode.
Današnje kmetijstvo je med večjimi onesnaževalci okolja.
Ljudje so od samih začetkov v kmetijstvu uporabljali »sonce«, zadnjih 70 let pa ga poganjajo »z nafto«. Hrana se je v tem času sicer pocenila, a je za človeka in njegovo okolje vse manj zdrava. Naredila ga je odvisnega od kemije, bolj natančno od farmacije. Poleg tega pa zdaj, ko se cena nafte močno dviguje, logično sledi tudi dvig cene hrane. Prst je izčrpana, izžeta, bolna in zastrupljena s sintetičnimi kemikalijami. Zaradi tega se je zmanjšala kakovost hrane in poslabšalo zdravstveno stanje prebivalstva. Naše zdravje ohranja predvsem zdrava hrana, ki pa je
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
ekologija
17
> povečini odvisna od rodnosti in stanja prsti. Kemična gnojila ne zmorejo obnavljati rodnosti prsti, ker ne delujejo v prsti, ampak le »zrastejo« v rastlino. S tem zastrupljajo tako rastline kot tudi prst.
Človeško raso bi z uporabljeno dozo pesticidov lahko desetkrat pomorili.
Človek natrosi vsako leto nad 6 milijonov ton pesticidov, dovolj za desetkratni pomor človeštva. Le 0,1% doseže »ciljnega škodljivca«, večina strupov slej kot prej konča na naših krožnikih in v naših kozarcih. Stroka in politika ukrepata le v primerih hudih nesreč, kar vodi v stanje, v katerem lahko problemi množičnega zastrupljanja ljudi in narave dosežejo katastrofalen obseg, še preden bomo to sploh zaznali. Manj kot tretjina slabega odstotka vse planetarne vode je dosegljiva človeku, a še to onesnažujemo z vso možno svinjarijo. Toda - narava vrača udarce in voda nam vse strupe vrača v kozarcih in na krožnikih.
Spisek človekovemu zdravju nevarnih snovi v prehrani je obsežen, predolg, da bi se lahko počutili varne in srečne: vsi biocidi, med katere spadajo fungicidi, herbicidi, in insekticidi, antibiotiki in hormoni v mesni hrani, težke kovine, radioaktivni izotopi, organske kisline, ostanki ogljikovodikov, številne kemikalije iz tehnologij kemičnega procesiranja hrane, ostanki belil, topil, voskov in barvil, endotoksini, ostanki žuželk in zajedavcev, iztrebki glodalcev, kontaminanti, ki izvirajo iz skladiščenj in prevozov, biološki kontaminanti, kot so bakterije, glivice in virusi itd.
Upad bioloških snovi v hrani
Zagrebška Pliva je pred časom analizirala vsebnost bioloških aktivnih snovi v zelenjavi. Primerjali so podatke izpred štiridesetih let z zdajšnjimi in ugotovili, da je v tem obdobju prisotnost biološko aktivnih snovi upadla za skoraj 40 %. To pomeni, da je hrana, denimo sveža zelenjava, ki jo uživamo zdaj, v primerjavi s tisto, ki so jo uživali naši starši oziroma stari starši, močno degradirana. Podobne podatke so dobili tudi Američani. V današnjem času rastline zaradi osmotskega tlaka absorbirajo velike količine vode, tkiva so bolj vodena, vsebnost aktivnih snovi se manjša. Zaradi vodenosti je manjša tudi odpornost rastlin, škodljivci jih hitreje napadejo in uničijo, zato pridelovalci uporabljajo vse več pesticidov. Na ta način kemija v pozitivni povratni zanki pospešuje samo sebe.
Gensko spremenjena hrana
Eno od največjih tveganj pri gensko spremenjeni hrani predstavlja dejstvo, da lahko katerakoli vrsta bakterije postane odporna na antibiotike. Večina gensko spremenjenih rastlin namreč vsebuje označevalne gene, ki so nosilci odpornosti na antibiotike. Če bakterije "ukradejo" ta genski paket, pridobijo odpornost. Na ta način lahko bakterija, ki je danes pod antibiotično kontrolo, naenkrat postane nevarna, mi pa
na kaj takega enostavno nismo pripravljeni, saj nimamo več nobenega instrumenta, s katerim bi jo ustavili.
Vprašljivo zatiranje koloradskega hrošča s pantakanom
Koloradski hrošč je DDT, pri nas poimenovan pantakan, kemično vojno preživel in postal popolnoma odporen, mi pa nosimo zdravstvene posledice brezglave kemične vojne še dandanes. Za PCB-je, dioksine in DDT pa je značilna velika obstojnost, visoka stopnja časovne akumulacije v maščobnih tkivih in prav neverjetna sposobnost biomagnifikacije skozi prehranjevalne splete življenja. Še danes pa je v Sloveniji v prosti prodaji in neomejeni uporabi 5 pesticidov, ki so prepoznani kot H D prve skupine, torej najbolj nevarni po klasifikaciji EU. Prevladal je kratkoročni privatni interes, ki je, kot ponavadi, tudi kratke pameti, kajti ob koncu bomo žrtve in bolniki vsi, tudi otroci tistih, ki »strokovno utemeljeno« še danes trdijo, da gre za popolnoma nenevarne snovi (če se držimo navodil uporabe).
Čim daljša je prehranjevalna veriga, večji so riziki.
Meritve so pokazale, da v prehranjevalni verigi: voda - fitoplankton - zooplankton -nižji raki - male ribe - velike ribe - mesojedi (človek) stopnja biomagnifikacije doseže tudi več desetmilijonkratne vrednosti. Povedano drugače, če vse meritve strupov v vodi ali prsti pokažejo »še dopustne koncentracije« oz. »varne doze«, pa nam meritve v živih organizmih (ki se seveda ne izvajajo) govore neko drugo, dovolj zastrašujočo resnico.
Potrošništvo spodbujajo zaslužkarji.
V globalni trgovini je možno spremeniti vse, kar ni prijetno za kupca: zamenjamo lahko embalažo, prelepimo oznake in s tem zameglimo poreklo. Sistem nadzora pri nas še ne deluje, zato je tovrstnih manipulacij kar veliko.
Kako naprej v kmetijstvu?
Za določanje zdrave hrane poznamo najmanj dva pomembna kriterija: prvi je vsebnost biološko aktivnih snovi, drugi pa prisotnost kontaminatov. Nosilci razvoja sonaravnega kmetovanja so mali kmetje. Če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, bi lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest. Ne bi samo bolj zdravo jedli, tudi kmetijstvo in gospodarstvo nasploh bi dobila dodaten zagon. Zaradi energetske krize pa bomo z globalnega trga prehrane prisiljeni kmalu preiti na lokalne trge, ki oskrbujejo svojo okolico. S spodbujanjem lastnega kmetovalstva in skrajšanjem transportnih poti se bodo cene hrane znižale, omogočen bo boljši nadzor, posledično bo tudi kakovost hrane znatno višja.
Problematična biogoriva
Biogoriva samo še poslabšujejo kaotično stanje v naravi, saj z nadomeščanjem fosilnih goriv dosežemo le to, da je precej več površin namenjenih namesto pridelavi hrane proizvajanju energije, katero spet nekontrolirano razsipamo. S tem pa se tudi poslabšuje klimatsko stanje v naravi.
Gozd in obrečne zarasti
Gozdarske organizacije že več desetletij prisegajo na pomlajevanje gozda. Pa je to prav? Dejansko mladi gozd rabi več vode in kisika, stari pa vlago v vlažnih obdobjih vpija in jo oddaja v sušnih obdobjih, za svojo rast pa uporablja ogljikov dioksid! Ekonomija gospodari z gozdom. V družbi je tudi uveljavljeno mišljenje, da naj bi bili vsi vodotoki očiščeni grmovja in druge zarasti. Prav to pa povzroča erozijo, izsuševanje in vpliva na živelj, ki se zadržuje v tem grmovju. Vse to pa siromaši mikro ekosistem.
Zloglasne kemikalije
Poglejmo si še nekaj sintetičnih kemikalij, ki poleg zloglasnega DDT-ja delujejo kot hormonski disruptorji. Večina njih je tudi t.i. POPs (Persistant Organic Chemicals), torej snovi, ki so izjemno obstojne v okolju. Znana je lista 12 najnevarnejših POPs, ducat umazanih (dirty dozen), ki obsega sledeče kemikalije: pesticide (aldrin, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex, toxafen), industrijske kemikalije (heksaklorbenzen, PCB) in stranske produkte (dioksini, furani). Mednje torej spadajo dioksini (skupina 75 strupov) in PCB-ji (skupina 209 spojin).
Moška plodnost na udaru
Leta 1992 pa je Niels Skakkebaek, raziskovalec plodnosti s kopenhagenske univerze, vse bolj pričel povezovati dva na videz nepovezana podatka. Prvi je govoril, da je od leta 1938 do 1990 število spermijev moške populacije (spermcount) padlo za polovico, druga raziskava pa je govorila, da se je pogostnost raka mod na Danskem v letih od 1940 do 1980 potrojila. Zaslutil je, da zlo prihaja iz okolja. Skupni povzročitelj obeh obolenj so bile sintetične kemikalije, ki imajo značaj hormonskih disruptorjev (HD) in so poimenovane xenoestrogeni. Hormonski disruptorji (HD) niso klasični strupi, niti to niso tipične kancerogene snovi. Ne delujejo namreč po linearni logiki prevladujočega eksperimentalnega protokola, ki še vedno temelji na Paracelsusovem aksiomu, da večja doza strupa pomeni tudi njegov večji učinek. Delujejo ravno obratno, največji učinek imajo pri koncentracijah, ki so pogosto pod mejo detekcije najsodobnejše analitske kemije. S tem HD nesporno dokazujejo, da zanje ni varnih doz, torej, da so vse »dopustne« in »še nenevarne« koncentracije navadna prevara in pragmatičen kompromis politike in kapitala. HD delujejo nelinearno in izjemno kompleksno, zato njihovo proučevanje zahteva popolnoma drugačen metodološki pristop.
18
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Čistilna akcija na Plešivici
Ekološka spreobrnitev
Udeleženci srečanja v Bruslju, med njimi slovenski premier Janez Janša in kardinal dr. Franc Rode (foto: Reuters)
V	palači Berlaymont v Bruslju, sedežu Evropske komisije, so se 5. maja četrtič srečali odgovorni pri evropskih ustanovah (komisiji, parlamentu in svetu) s predstavniki krščanstva, judovstva in islama v Evropi.
V	boju proti podnebnim spremembam je ključno omejiti požrešnost zahodnega človeka, umetne potrebe vse bolj porabniške družbe, sta v Bruslju opozorila premier Janez Janša, predsednik Evropskega sveta, in prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja kardinal Franc Rode, ki sta se v evropski prestolnici udeležila srečanja z verskimi voditelji v Evropi, poroča STA. Podnebne spremembe so dejstvo in skrajni čas je za ukrepanje, je pozval premier Janša v Bruslju po prvem delu dialoga z verskimi voditelji, predstavniki krščanskih Cerkva ter judovske in islamske skupnosti v Evropi. »Nujno potrebujemo to, kar je papež Janez Pavel II. opisal kot ekološko spreobrnitev,« je poudaril.
Delovati moramo takoj in skupaj, je pozval premier, vesel »nadpričakovane stopnje enotnosti, da je to resen problem, ne le tehnično vprašanje«. Uspešnost boja proti podnebnim spremembam je odvisna od spremembe navad in pogleda na svet; porabniška družba ustvarja umetne potrebe in s povečevanjem potrošnje vse bolj onesnažuje okolje, je opozoril.
»Naša zahodna civilizacija in zahodni človek sta že nekaj stoletij preveč požrešna. Ta civilizacija, to človeštvo je želelo dobiti vse, tudi tisto, česar v resnici ne potrebuje, in mislim, da si moramo prizadevati za zmernejše apetite in se znati omejevati,« je poudaril tudi slovenski kardinal Franc Rode. Kardinal je tako menil, da je treba k
boju proti podnebnim spremembam in za čistejše okolje »pristopiti bolj asketsko«. »Zahteve moramo omejiti in se zadovoljiti s preprostejšim, diskretnejšim ter cenejšim življenjem, da bomo tako ohranili vire stvarstva, in tudi zato, da ne bomo vsega porabili, vsega požrli in ničesar pustili za druge,« je bil jasen.
Premier Janša je sicer še opozoril, da podnebne spremembe ne narekujejo le preskoka v znanosti, raziskavah in inovacijah, temveč tudi prilagoditev izobraževalnega sistema. »Slovenija želi kot konkreten rezultat svojega predsedovanja EZ in evropskega leta medkulturnega dialoga uresničiti projekt ustanovitve Evrosredozemske univerze,« je razložil. Univerza, ki bo imela sedež na slovenski Obali, naj bi postala stičišče mladih iz islamskega, judovskega in krščanskega sveta, je povedal Janša. Ustanovna listina za vzpostavitev univerze bo podpisana 9. junija v Portorožu, je napovedal in se zahvalil predsednikoma Evropske komisije in Evropskega parlamenta za pomoč pri uresničevanju projekta. Premier Janša se je tradicionalnega srečanja s približno dvajsetimi verskimi voditelji v Evropi udeležil skupaj s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Pottteringom. Skupaj moramo prevzeti odgovornost za naš planet in danes je bilo zaznati pravo predanost tudi na strani verskih skupnosti, je dialog povzel Barroso. Boj proti podnebnim spremembam je ključen pri soočanju z vprašanjem revščine in s konflikti posvetu, je pojasnil. Zavedati se moramo, da nismo zadnja generacija na svetu, je poudaril. Družina, 11. 5. 2008
Na Plešivici so se v okviru aprilske čistilne akcije dogovorili, da jo bodo namenili sekanju grmovja in dreves, ki so s svojimi vejami posegale nad eno od glavnih dostopnih vaških poti. S tem so poleg povečane preglednosti na cesti zmanjšali tudi možnost drsenja v jeseni, ko odpadlo listje in deževno ali megleno vreme povečujeta možnost nekontroliranega drsenja vozil po bližnjem klancu.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
ekologija
19
Čistilna akcija Zelenih patrulj
V soboto, 19. aprila, smo člani Konjeniškega kluba Grosuplje, v okviru sekcije Zelene patrulje, organizirali čistilno akcijo.
Ob 10. uri smo se zbrali pred Zdravstvenim domom v Grosupljem. Nad njim se razteza Koščakov hrib, domačini mu pravijo tudi »zeleno srce Grosupljega«. Kljub napovedanemu slabemu vremenu smo se odpravili očistiti zahodni del tega hriba. Ker je prepleten s sprehajalnimi potmi, je tudi zelo obiskan. Na žalost je zelo veliko ljudi, ki v to lepo naravo mečejo najrazličnejše odpadke. Med sprehodom smo pobirali plastenke, razne ovitke od bonbonov in čokolad, našli pa smo tudi staro kolo in računalnik .Vse odpadke smo naložili na traktorsko prikolico, katero je gospod Potočnik kasneje peljal spraznit na deponijo.
Živa Pavšič
INŠTRUKCIJE
\
Fizika,
matematika
priprava na maturo, popravni ali zaključni izpit
E-mail: info@ripitz.si
KIPITZ d.u.o.. Prešernu vil 57, 1290 Grosuplje
Ali ločujete odpadke?
V podružnični šoli Louisa Adamiča Št. Jurij smo pri pouku za nadarjene učence sestavili anketo o ločenem zbiranju odpadkov. Anketo smo dali staršem otrok, ki so jo izpolnili.
Ugotovili smo, da 87 % anketiranih ljudi ločuje odpadke, 13 % pa ne. Od tega 90 % ločuje papir, 71 % steklo, 68 % embalažo in le 52 % organske odpadke. Čeprav veliko ljudi ločuje odpadke, jih mnogi vidijo v gozdu (61 %), ob cesti (81 %) in v grmovju (62 %). Po pikniku večina ljudi pospravi odpadke za seboj (87 %), nekateri jih pustijo kar tam (13 %). Odpadke13 % ljudi včasih meče v naravo, 87 % pa ne. Mečejo jih v naravo, ker ni košev za smeti. Najbolj poznani nevarni odpadki so: strupene snovi, odpadno olje, električne naprave, kemikalije, zdravila, salonit, barve, azbest, bela tehnika. Vsi anketirani ljudje se zavedajo, da nevarni odpadki onesnažujejo našo vodo; le 96 % ljudi se zaveda, da so nevarni tudi za naravo. Nevarne odpadke ločeno zbira 83 %. Nevarne odpadke mečejo v zaboj, ki je temu namenjen (80 %), v navaden smetnjak (11 %) in odvažajo v Špajo dolino (9 %). Za žvečilni gumi je 54 % ljudi odločilo, da se razgraja 100 let, za 1.000 let 29 % ljudi in samo18 % ljudi ve, da se žvečilni gumi razgraja 10.000 let.
Spraševali smo jih, koliko litrov pitne vode onesnaži ena gumbna baterija. Pravilno jih je odgovorilo le 29 % ljudi, to je 800.000 litrov. 68 % ljudi ve, da bananin olupek ne škoduje naravi, ker je organski odpadek in se v naravi razgradi.
Kje so izvedeli, kako se ločuje odpadke?
35 % ljudi se je samih pozanimalo, kako se ločuje odpadke, 10 % jih je to izvedelo na internetu, 19 % na televiziji in 10 % v pogovoru s prijatelji. Največ ljudi (55 %) je to izvedelo v reklamnih brošurah komunalnega podjetja.
Kaj predlagamo?
Še več ljudi bi bilo obveščenih o ločenemu zbiranju odpadkov, če bi nalepili plakate o nevarnih in nenevarnih odpadkih. Lahko bi tudi priredili eko-dan na ulici, kjer bi dobili podatke o ločenem zbiranju odpadkov. Lahko bi tudi naredili eko-internetno stran, kjer bi dobili podatke o ločevanju odpadkov. Predlagamo tudi, da bi komunalno podjetje vsaj enkrat na leto pripravilo zloženko o ločenem zbiranju odpadkov in ekoloških otokih.
Julija Virant in Nika Drobnič Mentorica: Urška Berdajs, prof. RP
Julija in Nika pri delu
taborniki
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
"7! 22. april - svetovni dan Zemlje in dan tabornikov
Mimoidočim smo se predstavili s propagandnim materialom na info točki.
Naši najmlajši so bili navdušeni nad ročnimi deli - izdelovanjem podstavkov za kozarce, priponk z imeni in pisanju imen v eksotičnih pisavah.
Če ni prostora za velike pionirske objekte, se lotimo maket le-teh.
Za malo večje in izkušene glave smo pripravili mega-sudoku.
Če ne rabiš vozniškega izpita, še ne pomeni, da je kaj lažje. Na poligonu uspejo samo najboljši.
22. april - svetovni dan Zemlje različne organizacije in posamezniki že skoraj 40 let obeležujejo kot obletnico rojstva modernega okoljskega gibanja. Z različnimi dogodki skušajo opozoriti na ogroženost našega planeta. Za tabornike je ta dan pomemben še iz enega razloga. Leta 1951 je bilo namreč 22. aprila na ljubljanski univerzi ustanovljeno Združenje tabornikov Slovenije, pozneje preimenovano v Zvezo tabornikov Slovenije, 22. april pa je tako postal tudi dan tabornikov. Ob dnevu tabornikov in svetovnem dnevu Zemlje smo taborniki rodu Louis Adamič 19. aprila na Adamičevi ploščadi v Grosupljem pripravili zabavno in ustvarjalno druženje. Kljub slabim vremenskim obetom je bilo vreme na naši strani in skozi oblake so nas pozdravili celo sončni žarki. Pripravili smo različne delavnice, na katerih so sodelovali tako člani rodu kot tudi mimoidoči. Člani so se lahko podali tudi na fotoorientacijo po Grosupljem, na posameznih točkah pa so morali poiskati odgovor na zastavljeno vprašanje. Da pa bi tudi mi nekaj dobrega naredili za naš planet, smo na info točki zbirali star papir, baterije in zdravila, ki jih bomo odpeljali na deponijo, kjer bodo zanje primerno poskrbeli.
Ob koncu smo izmed tistih, ki so sodelovali na vsaj treh delavnicah, izžrebali tri srečne nagrajence, vsi ostali pa so dobili tolažilne nagrade.
Po prespani noči lahko zberemo občutke ob izpeljani akciji in ti so enkratni. Člani so uživali v programu, predstavili smo se lokalni skupnosti, v kateri delujemo, ter preživeli zanimivo sobotno dopoldne. Nina Kušar
propagandistka rodu Louis Adamič
Praznovanje dneva Zemlje in dneva tabornikov
V soboto, 19. aprila, smo se taborniki pripravljali na dan zemlje in dan tabornikov, ki ju obeležujemo 22. aprila. Zbrali smo se v Grosupljem na ploščadi pred upravno enoto.
Po tleh smo s kredami risali prispodobe, ki nas spominjajo na ta pomembna dneva. Nato smo označil »poligon«, na katerem smo s skiroji tekmovali, kdo bo hitreje in po pravilih pripeljal do cilja. Seveda pa nismo pozabili na ustvarjanje. Z raznimi drobnimi dodatki smo si okrasili lesene ščipalke in »polepšane« nato pripeli na taborniške rutke. S kitajskimi in japonskimi črkami smo s »šminkami« za barvanje in flumastri umetniško napisali svoje ali prijateljevo ime. Iz leskovih šib in vrvic smo z vezanjem naredili kar nekaj različnih stvari, kot so: stojala za lonce, opazovalnice, ležišča. Preizkusili pa smo se tudi v fotoorentaciji - s pomočjo slike nekega mesta, moraš kar najhitreje odgovoriti na zastavljena vprašanja. Mimoidoči so si ne samo pogledali naše izdelke, ampak so se lahko tudi sami preizkusili v različnem ustvarjanju.
Zaključek smo popestrili z žrebanjem treh glavnih nagrad, seveda pa se je našlo darilce za vse udeležence.
Tim Godec
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
skavti
21
Obljubim !
Obljube Grosupeljskih skavtov dne 25. in 26.4.2008
Maja Obolnar - Zamišljena sova
Vsaka obljuba mora izhajati iz srca. Pa je res tako? Vsakič, ko rečemo obljubim, se zavežemo k izpolnitvi nečesa, kar je v naši moči, zato tudi obljubimo. V našem stegu Grosuplje 1 smo tudi letos pripravili obljube za nove skavte, ki so s svojo obljubo rekli DA skavtstvu.
Letos je bila za kraj obljub izbrana Krška jama. Dan pred obljubami smo prespali v Družbenem domu na Krki, kjer smo zvečer voditelji in klanovci za mlajše skavte pripravili veliko igro, da bi sprostili ozračje in med seboj povezali mlajše in malo starejše skavte. Igra je uspela, vsi smo se zabavali, to pa zato, ker se je med nami vzpostavilo sodelovanje. Naslednji dan so nove skavte čakale še zadnje priprave na obljube, katere so izrekli v krogu skavtov in staršev. Jama, v kateri smo imeli obljube, nas je umirila, saj je to kraj prikrite tišine in miru. Slovesen trenutek smo doživeli v okviru maše, kjer smo v ritmu kitare veselo prepevali, vzdušje pa je bilo, tudi zaradi odprtosti skavtov, zelo prijetno. Po maši smo se s starši odpravili nazaj k Družbenemu domu, kjer smo imeli piknik. Uživali smo ob igri, dobri hrani, smehu in skupnem druženju, ki nas lahko spomni, kako dragoceni so trenutki, ki jih v veselju preživimo s prijatelji in družino - marsikdo namreč pravi, da mu za te stvari zmanjkuje časa, ne ve pa, kaj zamuja.
Vsak skavt, ki je ob svojem trenutku podal obljubo, je to storil z velikim zaupanjem, voljo, veseljem, ljubeznijo in vero, da se bo trudil obljubo vedno spolnjevati. Lahko se pojavijo ovire in dvomi, a če si obljubil s srcem, boš vedno slišal svojo besedo "obljubim", ki bo s teboj iskala prave poti. Obljuba tako ostane - izpolnjena ali ne.
Vsem skavtom, ki so obljubili, čestitamo, zelo smo veseli, da so del našega stega. Skupaj z njimi se bomo trudili, da bo obljuba ostala izpolnjena!
vas vabi in vam ponuja estetsko sanacijo zobovja s plombami, prevlekami iz najkvalitetnejšega porcelana, Implantanti ter protezami, beljenja in vse preventivne posege pri odraslih in otrocih.
Naročanje po telefonu 040 / 934 000
vsak delavnik med 8. in 18. uro
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Srečanje grosupeljskih podjetnikov na temo pridobivanja evropskih sredstev
Grosupeljski podjetniki so se v ponedeljek, 19. maja, srečali s predsednico LDS Katarino Kresal in predsednikom strankarskega odbora za finance, predsednikom uprave Deželne banke Slovenije ter predsednikom odbora Liberalne demokracije Slovenije za finance prof. dr. Draškom Veselinovičem. Podjetnikom in ostalim občanom sta D raško Veseli novi č in Miloš Strle, direktor svetovalnega podjetja, ki se ukvarja s pridobivanjem evropskih sredstev,
predstavila možnosti za pridobivanje ugodnih kreditov in sredstev iz skladov EU.
Draško Veselinovič je povedal, da se majhna podjetja, teh je v občini Grosuplje največ, sama zelo težko prijavijo na razpise, največkrat zato, ker so premalo obveščena, razpisi so preobsežni in prezapleteni, drugače pa je možnosti veliko: različna kohezijska sredstva, kmetijstvo, podeželje, infrastruktura in turizem. Zbrani so z zanimanjem spremljali predstavitev Miloša Strleta, ki je predstavil izvajalske agencije in ministrstva, ki objavljajo razpise. Ker v letu 2007 skoraj ni bilo razpisov, jih bo toliko več v letošnjem letu. Objavljale jih bodo predvsem agencije TIA (kar 76 milijonov evrov nepovratnih sredstev), Slovenski podjetniški sklad, Ministrstvo za gospodarstvo, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Strle je podjetnikom svetoval, naj se na posamezne razpise dobro pripravijo, dobro preučijo vse pogoje za prijavo na razpise ali pa najamejo svetovalna podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem sredstev EU. Mali podjetniki lahko ugodne kredite najamejo preko Ekoskladov ali lokalnih razvojnih agencij.
V drugem delu posveta je predsednica LDS Katarina Kresal predstavila pogled stranke na razvoj gospodarstva ter aktualne politične razmere. Glavna tema pogovorov je bila predstavitev programskih smernic gospodarskega dela programa LDS na jesenskih državnozborskih volitvah. V razpravi, kjer je sodeloval tudi župan občine Grosuplje, Janez Lesjak, so bili izpostavljeni številni problemi, s katerimi se srečujejo občine in podjetniki pri opravljanju svoje dejavnosti.
H.M.
Karol Rus iz Gatine 24 pri Grosupljem praznoval 90. letnico
Visok življenjski jubilej - 90-letnico	Karel je v odlični kondiciji in na izgled	Zato pa mu po tej poti samo pošiljamo
je pred kratkim praznoval tudi naš	kot mož v najlepših letih. Sicer pa je čestitke in želimo najboljše želje!
član Karol Rus iz Gatine 24 pri Gro-	po naravi skromen in ne želi, da bi se o Krajevni- odbor Zveze borcev NOV
supljem.	njem javno pisalo.	Grosuplje
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
stran za politiko
90 let Vere Lenarčič
Včasih je biti mlad devetdeset let bolj veselo, kot biti star štirideset let
(Oliver W. Holmes).
Čedno, brezhibno urejeno stanovanje v prvem nadstropju na Adamičevi cesti 11 v Grosupljem. Sprejme nas gospa, ki bi ji zlahka odšteli desetletje, dve. Človek najprej pomisli, le zakaj tako radi poudarjamo negativne in streotipne lastnosti starosti. Priložnostno kramljanje z 90-letno go. Vero nas pomakne v drugačno
čutenje, pozitivno izkušnjo. Ponovna potrditev, da je staranje res individualni proces in so med ljudmi iste starosti velike razlike. V vsem pogovoru ni bilo ničesar, kar bi bilo treba odvzeti ali dodati. Zdi se, da je res tako, kot pravijo »učitelji življenjskih resnic«, da so naše misli tiste, ki nam prinesejo dobro, če so pozitivne, ali slabo, če so negativne.
»Zadovoljna sem in hvaležna, da sem v tako težkih časih mojega otroštva, mladosti in zrelosti, doživela tudi toliko sreče, različnih vrst. Na eni strani prvotna družina s sedmimi otroci, vojna, preganjanje, trpljenje, smrti v družini, na drugi strani medsebojna navezanost, nesebično podpiranje in skrb drug za drugega. Vse to je oblikovalo moj značaj, veselje do življenja in trdno vero v dobro. Že oče je nam otrokom polagal na srce, da je treba življenje sprejemati
potrpežljivo, da vedno za dežjem pride sonce, da je družina skupnost v dobrem, za kar pa se je treba truditi. Vsak dan in vse življenje, dokler traja!
Te pozitivne vzorce sem prenesla v svojo družino, ki je bila srečna. Mož je, žal, odšel, imam pa dva dobra sinova in vnuke, ki me obiskujejo in poskrbijo zame, kar je potrebo. Presrečna sem sprejela poslanstvo mame in babice. Za leta, ki jih imam, se tudi nad zdravjem ne smem preveč pritoževati. Imam sicer veliko let, a ne počutim se staro in najbolj si želim, da bi lahko še živela doma, ob pomoči, ki mi jo nudijo domači.«
Spoštljive čestitke za visok jubilej ge. Veri Lenarčič, ki človeku kar polepša trenutke, ko je v njeni bližini.
Iz Krajevne organizacije ZB NOV Grosuplje
Posvet članstva Mlade Slovenije
V soboto, 19. aprila 2008, je v Mestni knjižnici Grosuplje Mlada Slovenija - podmladek Nove Slovenije, pripravila posvet celotnega članstva MSi, ki se ga je udeležil tudi minister za pravosodje RS dr. Lovro Šturm.
Nosilna tema posveta, ki se gaje udeležilo okoli 70 mladih iz cele Slovenije, so bile prihajajoče jesenske parlamentarne
volitve in aktivnost mladih pri le-teh. Tako je minister dr. Lovro Šturm kot vodja strateškega dela kampanje Nove Slovenije predstavil članom in članicam MSi osnutek kampanje Nove Slovenije in odgovarjal na druga aktualna vprašanja mladih. Članom in članicam MSi in ministru dr. Šturmu je bila predstavljena tudi akcija MladeSlovenije, imenovana »Več mladosti«,
katere glavni namen je spodbujati mlade, preko različnih dogodkov po Sloveniji, k aktivnemu preživljanju prostega časa in k družbeni odgovornosti. Namen akcije bo torej tudi spodbujanje mladih, ki se po vseh raziskavah v najmanjši meri udeležujejo volitev, da se jeseni udeležijo volitev in na tak način odločajo o svoji prihodnosti.
Mlada Slovenija je na ta dan pripravila tudi izobraževanje za predsednike regijskih odborov na temo motivacija članov in članic za delo v odborih. Proti koncu dneva pa je sledila tudi zabava ob 7. rojstnem dnevu podmladka Mlada Slovenija v študentskem klubu GROŠ, ki se jo je udeležila tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ga. Mojca Kuclar Dolinar.
Posveta se je udeležil in na njem sodeloval tudi predsednik OO NSi Grosuplje in občinski svetnik g. Janez Kozlevčar. Mlada Slovenija se OO NSi Grosuplje in predsedniku g. Kozlevčarju zahvaljuje za finančno pomoč in za sodelovanje.
Andreja Rajh, podpredsednica MSi
24
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Na začetku konference je predsednik 00 SDS Grosuplje Dušan Hočevar pozdravil članice in člane 00 SDS Grosuplje, glavnega tajnika SDS in predsednika 00 SDS Ivančna Gorica Dušana Strnada, predsednika OO SDS Videm-Dobrepolje Jožeta Zakrajška, generalnega sekretarja Vlade RS mag. Boža Predaliča, predsednika Obljubljanske regijske koordinacije in državnega sekretarja na Ministrstvu za promet dr. Petra Verliča ter ostale prisotne in se jim zahvalil za udeležbo na konferenci. Zbrane je seznanil, da je svojo odsotnost zaradi drugih obveznosti opravičil predsednik SDS, Vlade RS in predsednik Sveta EU Janez Janša. Glavni tajnik SDS Dušan Strnad je že v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je pred Slovensko demokratsko stranko zahtevno leto, saj se bo takoj po koncu slovenskega predsedovanja Svetu EU tudi uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami. Izrazil je še prepričanje, da bo SDS na jesenskih volitvah ponovno zmagala. Konferenci je zaželel uspešno delo ter spomnil na to, da bodo izvoljeni člani IO OO SDS Grosuplje v naslednjih štirih letih sooblikovali občinsko in lokalno politiko. Konferenci je uspešno delo zaželel tudi predsednik OO SDS Videm-Dobrepolje Jože Zakrajšek, ki se je ob tej priložnosti zahvalil za dobro sodelovanje v preteklosti. V nadaljevanju konference so o delu v iztekajočem se mandatu poročali: predsednik OO SDS Grosuplje in vodje Kluba svetnikov SDS Grosuplje Dušan Hočevar,
Dušan Hočevar
bo še naprej vodil OO SDS Grosuplje
Grosuplje, 18. aprila 2008 - Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Grosuplje je pred začetkom (politično) vročega poletja, ob koncu katerega nas čakajo volitve v Državni zbor RS, v Gasilskem centru v Grosupljem pripravil svojo redno volilno konferenco. Odbor v Občinskem svetu Občine Grosuplje in v DZ RS najmočnejše politične stranke bo pričakovano še naprej vodil dosedanji predsednik Dušan Hočevar. Konferenca je izvolila tudi 3-člansko Nadzorno komisijo, v nov Izvršilni odbor pa 15 članov in članic.
Za OO SDS Grosuplje Janez Pintar
predsednica OO SDM Grosuplje Petra Zakrajšek, predsednica ŽO SDS Grosuplje Marina Rački ter predsednik Nadzorne komisije SDS Grosuplje Ljubomir Andrejak. Jedrnata poročila so bila odraz številnih aktivnosti tako na delovnem kot tudi na družabnem področju.
Sledile so volitve organov OO SDS Grosuplje. Za predsednika Odbora je bil več kot prepričljivo izvoljen dosedanji predsednik Dušan Hočevar. Na tajnih volitvah pa so bili v IO OO SDS Grosuplje izvoljeni: Dušan Hočevar, Janez Pintar, Petra Zakrajšek, dr. Peter Verlič, Mihael Hočevar, Vera Šparovec, mag. Božo Predalič, Mojca Globokar Anžlovar, Silva Predalič, Rajko Janša, Ivan Bučar, Vinko Likovič, Miha Smrekar, Tomaž Škrjanec in Lojze Verbajs. Po funkciji so člani Izvršilnega odbora še: Janez Mervič (občinski svetnik), Urša Leah Predalič (občinska svetnica) ter Marina Rački (predsednica ŽO SDS Grosuplje). V Nadzorno komisijo OO SDS Grosuplje pa so bili na tajnih volitvah izvoljeni: Janez Javornik, Karolina Lavrih in Darko Meznarič.
Staro-novi predsednik OO SDS Grosuplje Dušan Hočevar je na kratko spregovoril o programu dela do konca leta 2008. Vse aktivnosti bodo osredotočene na jesenske volitve v DZ RS. Dejal je, da bo SDS s svojo volilno kampanjo začela šele po zaključenem predsedovanju Sveta EU. V OO SDS Grosuplje je bil sicer že zasnovan ožji volilni štab, ki se bo razširil z izvoljenimi člani in članicami IO OO SDS Grosuplje, aktivnosti pa potekajo tudi na ravni volilnega okraja. Aktualne politične razmere in dogodke v slovenskem političnem prostoru pa so komentirali: glavni tajnik SDS Dušan Strnad, generalni sekretar Vlade RS mag. Božo Predalič in državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Peter Verlič. Ob koncu konference sta glavni tajnik SDS Dušan Strnad in predsednik OO SDS Grosuplje Dušan Hočevar podelila priznanja SDS za leto 2007. Bronasti priznanji SDS sta prejela Tomaž Škrjanec in Karolina Lavrih, zlato priznanje SDS pa Janez Javornik. Sledilo je tradicionalno družabno srečanje s pogostitvijo. Člani in članice OO SDS Grosuplje so s kozarčkom rujnega novoizvoljenim organom OO SDS Grosuplje zaželeli veliko uspeha.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
stran za politiko
Referendum o pokrajinah
Zgodba o pokrajinah se v Državnem zboru nadaljuje že vse od sredine prejšnjega desetletja. Vse dosedanje leve vladne koalicije so v svoje programe zapisale, da bodo izvedle decentralizacijo Slovenije tako, da bodo ustanovile pokrajine, vendar se to doslej še ni zgodilo. Poglejmo si le nekaj razlogov za uvedbo pokrajin. Če bi se razvoj Ljubljane v smislu bruto domačega proizvoda ustavil na sedanji ravni, bi Pomurje Ljubljano dohitelo čez 34 let, Zasavje čez 31 let, Celjsko območje pa čez 15 let. Ker se razvoj Ljubljane ne bo ustavil, česar si niti ne želimo, je jasno, da bodo ostali predeli Slovenije še bolj zaostajali kot doslej. Zgovoren je tudi podatek, da se je število delovnih mest med leti 2000 in 2006 zmanjšalo v Pomurski statistični
regiji, na Koroškem, Gorenjskem, v Zasavju in še kje. Zato pa je v Ljubljani število delovnih mest naraslo za 25.954. To so le nekateri razlogi za ustanovitev pokrajin.
Sedanja vlada je tudi s soglasjem opozicije spremenila ustavo. To je pomenilo začetek postopka priprave več zakonskih besedil, ki bodo omogočila ustanovitev pokrajin. Glede na soglasje vseh strank v državnem zboru, razen SNS, da bomo pripravili predlog ustanovitve 14 pokrajin v začetku aprila 2007, je vlada take zakone tudi pripravila. Zakoni ne predvidevajo novih davkov, predvidevajo pa prenos nalog, ljudi in okoli 1.300.000.000 evrov z državne ravni na pokrajine. Toda februarja letos je opozicija ključni zakon zavrnila. Po sedanjem predlogu vlade se bodo
ljudje odločali za 13 pokrajin, vsak o svoji pokrajini. To je pošteno do ljudi. Če se ljudje na kakem območju ne bodo odločili za pokrajino, bo tisto območje priključeno sosednji pokrajini. Očitki opozicije, da gre za zapravljanje denarja in predvolilno kampanjo vladajočih strank, niso resni. Ne glede na to, da bo tudi ta referendum posvetovalne narave in za poslance v državnem zboru ne bo obvezujoč in ne glede na to, ali bo pokrajinska zakonodaja sprejeta v tem ali naslednjem mandatu, je jasno, da bo sedanji ali prihodnji predsednik vlade na mizo dobil »naročilo ljudi«. Tega pa ne bo mogoče kar tako prezreti. V SDS vemo, da ga bomo izpolnili po volji ljudi. Dušan Hočevar predsednik OO SDS Grosuplje
Spominska svečanost ob obletnici osvoboditve Grosupljega
Spominsko obeležje na dvorišču tovarne Motvoz, 8. maja 2008, ob 17. uri.
Marija Samec
Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje, KO Grosuplje, Motvoz Grosuplje in ZKD Grosuplje so organizirali proslavo v počastitev obletnice osvoboditve Grosupljega. Izbrali so zanimiv prostor na dvorišču tovarne Motvoz ob spomeniku, posvečenim 45 padlim delavcem tovarne med NOB - in oblikovali prireditev kot miting.
Za uvod je zaigral koračnico Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje. Vse navzoče je pozdravil direktor tovarne Motvoz, mag. Anton Lakner. Tovarna deluje na tem mestu že od leta 1920 dalje. Prebrodila je vse tranzicijske spremembe in nikoli ni bila v stečajnem postopku. Zdaj zaposluje nekaj čez 200 delavcev, ki prejemajo plačo vsak mesec, je optimistično zaključil svoj govor direktor Motvoza.
Slavnostni govornik je bil župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Izpostavil je nekaj zgodovinskih resnic in zmot, pa tudi naše trmasto vztrajanje na tem prostoru, ki nam je pomagalo preživeti. Če se spomnimo Trubarja, smo bili že takrat del Evrope in po jeziku in kulturi enakovredni svojim sosedom. Občino Grosuplje je hiter razvoj dvignil med šest najbolj bogatih občin v Sloveniji, kar ima svoje prednosti in slabosti, ki jih sproti in dolgoročno rešujemo.
Tretji govornik je bil Jaka Rozman iz Ljubljane, ki je priklical v spomin navzočih dogodke iz časa druge svetovne vojne.
Mladi iz Osnovne šole Louisa Adamiča so recitirali poezijo tedanjega časa, med izbranimi so bile tudi pesmi naše Ane Gale. Moški pevski zbor Grosuplje KD Vokal, ki ga vodi dirigent Primož Cedilnik, in Ženski pevski zbor Lastovke, ki ga vodi
Mojca Intihar, sta nas spomnila na lepe partizanske pesmi, ki tonejo v pozabo. Na lep sončen dan se je zbralo precej publike, tudi precej starih Grosupeljčanov, ki jim tovarna Motvoz pomeni tudi identifikacijo s krajem. Po prireditvi smo si ogledali še proizvodne prostore in se prepričali, da delavci v najstarejši tovarni v Grosupljem ne bodo ostali brez dela.
26
MZG - novi salon pohištva
Grosupeljsko podjetje MZG (Mizarstvo Zupančič Grosuplje -Roman Zupančič) je v Ljubljani v industrijski coni na Rudniku 18. aprila 2008 odprlo nov sodoben salon pohištva.
Jože Miklič
Ob tej priložnosti se je poleg delavcev podjetja zbralo tudi veliko poslovnih partnerjev in prijateljev, ki jih je podjetje MZG pogostilo s hrano in pijačo v posebnem šotoru na parkirišču. Gostje so si že pred slovesnostjo ogledali prostore ter čestitali direktorju Romanu in njegovi ženi. Na protokolarnem delu odprtja salona pa je direktor vse pozdravil in na oder povabil go. Sonjo Goričar, ki je že pred nekaj več kot 10. leti sodelovala pri odprtju prvega pohištvenega salona v Ljubljani.
Leta 1997 so začeli tudi s proizvodnjo serijskega pohištva. Dva od teh programov izdelujejošedanes-paneizsentimentalnosti, ampak ker je povpraševanje po tem pohištvu še vedno veliko. Odprli so tudi salon v Ljubljani ob Celovški cesti.
Z razvojem računalništva so uvedli tudi načrtovanje in izdelavo pohištva
s sodobnimi računalniškimi stroji. Pri zasnovi in oblikovanju novih elementov ali serije ves čas sodeluje z njimi tudi arhitektka ga. Marta.
Poleg pisarniškega pohištva v MZG delajo tudi otroško pohištvo, spalnice, dnevne sobe, kuhinje in ostalo pohištvo po želji strank. Njihovi mizarji in monterji na terenu so strokovno usposobljeni.
V pogovoru pa mi je direktor Roman Zupančič zaupal, da so z delom pod njegovim vodstvom začeli leta 1991. V podjetju je trenutno zaposlenih 30 ljudi. Poleg prodaje v Ljubljani pa imajo že 7 let svojega zastopnika tudi v Mariboru.
Kmalu so začutili, da je za njihovo kapaciteto treba salon oziroma komercialo približati Ljubljani. Leta 1995 so vzeli v najem prve poslovne prostore na Celovški
27
>
cesti. Tu so sprva prodajali predvsem pisarniško pohištvo, pozneje so dodali še otroško pohištvo. Ko se jim je nato iztekla najemna pogodba, so bili prisiljeni zamenjati lokacijo salona. Dve leti so bili v ljubljanskih Kosezah.
Leta 2005 so se odločili tudi zaradi dragih najemnin, da gredo v nakup novih prostorov v industrijski coni na Rudniku neposredno med LeClercom in železniško progo. Tri zgradbe v nizu s temnordečo in delno rumenim obarvanim pročeljem se lepo vidijo že z Dolenjske ceste neposredno ob bencinski črpalki. Njihov salon pa se nahaja v prvem levem nizu takoj za progo. Pred zgradbo je tudi velik parkirni prostor.
Ker pa so za podjetje Stiking, ki je gradilo ta niz zgradb, že prej dobavljali pohištvo, so sodelovali v MZG že pri nastajanju projekta in tako imeli možnost izbirati tudi najboljšo lokacijo poslovnih prostorov v novo nastajajočem objektu.
Nova lokacija salona jim je še posebej všeč, ker gravitira na dolenjsko stran, do Rudnika pa je od Grosupljega le petnajst minut vožnje, pa tudi razstavne površine so lahko povečali na 300 m2. Večina je namenjene za pohištvo poslovnih
prostorov, nekaj pa bodo namenili tudi za otroške sobe in ostalo pohištvo za dom. Z novo pridobitvijo bodo morali zaposliti vsaj še dva nova sodelavca na področju trženja oziroma svetovanja, se pravi - ali arhitekta ali inženirja lesarstva.
Trenutno imajo delavni čas od 9. do 17. ure, ob sobotah pa imajo zaprto. Bodo pa delavni čas razširili verjetno na 12 ur. V sklopu odprtja novega salona so pohiteli tudi s prenovo internetnih strani www. mzg.si., v jeseni pa so tudi že natisnili katalog. Vse, kar je narisano v katalogu in na internetnih straneh, pa se da videti v živo v novem salonu.
28
stran za politiko
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Občni zbor Društva upokojencev Šmarje-Sap
Iz poročila predsednice:
Ko se pripravljamo na občni zbor, mi vedno naročajo, naj bomo s poročili kratki. To bom storila tako, da bom kar v svojem poročilu opisala vse dejavnosti, ki so potekale v društvu. Bom pa zato najprej predstavila tiste, ki za te dejavnosti skrbijo. To so:
•	Anica Bergant - namestnica predsednice, dobra svetovalka, urejevalka fotoarhiva ter vodja pevskega zbora,
•	Jožica Kastelic - blagajničarka,
•	Vida Ferbežar - tajnica in pomočnica na vseh področjih, posebno pri rekreaciji in pevskem zboru,
•	poverjeniki za delo na terenu - Fanika Cizel, Viktor Dolinšek, Anica Gregorc, Jožica Grozde, Marina Indof, Anica Juhant, Jožica Kadunc, poverjenik in praporaš Ciril Krištof, Marija Meglič, Milena Nučič, Fanika Smerke - poverjenica, pošiljateljica čestitk članom ob rojstnih dnevih ter vodja ponedeljkovih ur rekreacije, Vida Strežek, Cilka Zaviršek, Metka Zaviršek in Cilka Železnikar,
•	Jožica Gliha - načrtovalka in vodja izletov,
•	Franci Polajžer - za področje športa,
•	Zinka Vidmar - voditeljica četrtkovih ur rekreacije,
•	Tone Kirm - naš harmonikar,
•	Nada Rovšek - naša kulturnica
•	In še nekaj drugih, ki imajo razne zadolžitve z malo manj dela.
Sedaj pa k poročilu:
ČLANSTVO:
•	V letu 2007 je imelo naše društvo 347 članov, 13 več kot prejšnje leto. Od tega jih je 5 v domovih ostarelih. Umrlo jih je 8, to so: Marija Vilar, Marija Valentinčič, Marija Zaviršek, Ana Janežič, Ciril Brenčič, Lojze Potokar, Franc Strežek in Dušan Mazaj. Ohranili jih bomo v lepem spominu.
IZLETI:
•	Organizirali smo 6 izletov, ki so bili dobro obiskani. Običajno napolnimo 1 večji in 1 manjši avtobus. Bili smo v Rogaški Slatini, na ogledu Ljubljane, v Mariboru in na splavarjenju po Dravi, v Škocjanskih jamah, Sečoveljskih solinah ter v Višnji Gori in okolici.
Vsi izleti so nudili veliko novega za oči in ušesa, so pa tudi veselo druženje, česar bomo ob pomoči Jožice Gliha deležni še naprej.
SREČANJA:
•	V kar velikem številu smo se zbrali
na martinovanju, silvestrovanju, pustovanju in na zabavi po občnem zboru, kakršna bo tudi danes. Druženje, klepet, smeh in ples. Naj to druženje ponazarja vic, ki je nastal pred dvema letoma prav v tej gostilni. Neki mlad fant mi je rekel: »Se imate pa lepo. Ali bi se vam lahko pridružil?« »Lahko, če boš zdržal,« sem mu rekla.
•	Koordinacija Dolenjska je koncem avgusta organizirala srečanja upokojencev Pokrajinske zveze Ljubljana, in sicer v Šentvidu pri Stični. Bilo je preko 1000 udeležencev. 39 nas je bilo iz Šmarja, po svojih močeh smo tudi pomagali v pripravah in pri sami izvedbi. Lepo je bilo.
Udeležili smo se tudi srečanja upokojencev Koordinacije Dolenjska v Stični.
SKUPNO LETOVANJE:
38 upokojencev je bilo na enotedenskem letovanju v Izoli, 4 pa skupaj z Grosupeljčani v Španiji.
LJUDSKE PEVKE:
•	Kako lepo nam je bilo z Dušanom Mazajem, bil je naša duša in srce! Ni ga več med nami. Pod njegovim vodstvom so imele naše pevke lansko leto 5 samostojnih nastopov, dvakrat pa so sodelovale na drugih prireditvah. Hvala Dušanu še enkrat, nikoli ga ne bomo pozabili.
•	Sedaj pevke vadijo pod vodstvom harmonikarja Toneta Kirma, ki nas spremlja tudi na vseh izletih. Mojster je, za igranje in petje.
REKREACIJA:
•	Od septembra do maja je v telovadnici šmarske šole še naprej 2-krat tedensko ženska rekreacija. Nekaj moških hodi k namiznemu tenisu. Drugi čakajo še na en prost termin. Za sedaj ga ni. Tudi za pikado nimamo prostora, pa bi ga imeli radi.
Sicer pa člani veliko hodijo v naravo, sami ali v družbi, tudi na daljše pohode v organizaciji Univerze za 3. življenjsko obdobje in Planinskega društva, oboje iz Grosupljega.
ŠPORT:
•	Imamo uspešne ekipe športnikov, 1 žensko in 4 moške. Udeležili so se tekmovanj na ravni Koordinacije Dolenjska, na pokrajinskih prvenstvih pa so med veliko konkurenti osvojili 1 drugo in 3 tretja mesta. Čestitke!
•	Bili smo organizatorji tekmovanja
v pikadu na ravni koordinacije in ga uspešno izpeljali.
DRUGE POZORNOSTI DO ČLANOV:
Ob življenjskih jubilejih jim pošiljamo čestitke. Pred novim letom smo obiskali in skromno obdarili 80 nad 75 let starih in bolnih članov.
SODELOVANJE V KRAJU IN ŠIRŠE:
•	V Šmarju skoraj ni stvari, kjer upokojenci ne bi sodelovali. In tako bo tudi vnaprej.
•	Na svet KS se bomo še kdaj obrnili z napisanimi pripombami. Nekaj se je že spremenilo, nekaj se še bo, saj imamo dobrega in mladega predsednika.
•	Na občino in župana se obračamo največ s prošnjami za denar. Tudi podarjeni računalnik nam dobro služi. Hvala za podporo.
Sodelujemo z drugimi društvi na ravni občin Ivančne Gorice, Dobrepolja in Grosupljega, s Pokrajinsko zvezo Ljubljana. V povezavi z ZDUS-om smo zbrali 430 evrov pomoči za Železnike in Kropo, razdelili zloženke o pravilni uporabi zdravil, zbrali in odposlali denar za vzajemno samopomoč za upokojence, ki to vplačujejo.
UNIVERZA ZA 3. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GROSUPLJE:
Lansko leto je na 10 krožkov grosupeljske univerze za 3. življenjsko obdobje hodilo 21 Šmarčanov. Ta univerza je res enkratna stvar za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in tudi veliko bogatenje dogajanja v naši občini in širše. Andreja, hvala.
NAŠA PISARNA:
V	naši pisarni se redno sestaja vodstvo društva, po raznih opravkih prihajajo tudi posamezni člani. V njej moški igrajo šah, je ročno delo, pa še kaj bomo organizirali. Pridite, predlagajte in pomagajte.
FINANCE:
•	Izlete, srečanja in letovanje si udeleženci plačujejo sami. Za drugo dejavnost društva pa porabimo kar nekaj denarja. Zberemo ga s članarino, ki je bila lansko leto 7 evrov. Veseli smo bili 300 evrov dotacije od KS in 800 od občine. Imamo pa tudi nekaj prihrankov.
V	lanskem letu smo porabili za 20 evrov več kot v letu 2006.
In za ZAKLJUČEK še malo komentarja na aktualne razmere:
•	Nekateri mislijo, da bi se morala društva upokojencev ukvarjati predvsem s
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
med ljudmi
29
Letovanje otrok v letu 2008
>
socialnimi zadevami. Vemo, da so zato večje potrebe v mestih, kjer ljudje živijo v blokih, so osamljeni, tudi brez svojcev. Mi pa smo vaško področje, brez stanovanjskih blokov, mladi in stari živijo večinoma skupaj, so zraven otroci, vnuki, vrtovi, njive. Pri vsakem problemu ne moremo biti zraven, za mnoge pa zvemo, prizadetim svetujemo in pomagamo, kolikor moremo. Poti in ur ne zapisujemo. To se nam ne zdi potrebno. Seznama možnih pomoči od uradnih služb še vedno nismo dobili. Ga bomo morali sami poiskati. Projekti pa tudi stanejo. Sem pred kratkim na nekem občnem zboru slišala, da za stroške projekta Starejši starejšim dobijo približno 1000 evrov, porabijo pa jih 2000. Kje jemati denar. Tudi kakšne visoke politike se v društvih ne moremo iti. Imamo člane vseh barv, čeprav problemi teh barv ne poznajo. Zato pa smo hvaležni posameznim našim članom, hvaležni vodstvu koordinacije Dolenjska, Pokrajinski zvezi Ljubljana, ZDUS-u in tudi DESUS-u, ko v borbi za pravice upokojencev nastopijo ostro proti vsem, ki krojijo usodo naših pokojnin, razmer v zdravstvu in v drugih področjih, ki se nas tičejo, tudi proti vladi. Hvala za doseženo in veliko uspeha še naprej.
In naši načrti za leto 2008:
Izleti, srečanja, letovanje 2008:
O izletih in srečanjih boste natančneje obveščeni od poverjenikov. Ob prijavi je nujno predplačilo. Iz tehtnih razlogov so možne manjše spremembe programa.
Še naprej bodo delovale tudi naslednje dejavnosti:
•	pozornost do starejših,
•	pevski zbor,
•	rekreacija v telovadnici in na prostem, udeležba na pohodih planinskega društva in univerze za 3. življenjsko obdobje,
•	športna tekmovanja na ravni Koordinacije Dolenjska in na višjih rangih, če se bomo tja uvrstili,
•	obiskovanje univerze za 3. življenjsko obdobje,
•	sodelovanje z drugimi društvi v kraju in okolici, s šolo, s Koordinacijo DU Dolenjska, Pokrajinsko zvezo in ZDUS-om,
•	sodelovanje s svetom KS Šmarje in občino Grosuplje.
Uradne ure v pisarni na Ljubljanski 39 so odslej ob sredah od 9.30. do 10.30. ure.
Vsem upokojencem želim čim uspešnejše premagovanje ovir, ki jih prinašajo leta. Pa da se ob raznih dejavnostih čim večkrat snidemo.
Ana Fabjan
15. april	Izlet	Rašica - Trubarjeva domačija, Cerknica, Rakov Škocjan
21. maj	Izlet	Salzburg, rudnik soli
11. junij	Izlet	Celje, Jurklošter, Laško - kopanje
9. julij	Izlet	Koper, Portorož - kopanje
27. avgust	Izlet	Kobarid, Vrsno
6. september	Srečanje	Logatec - srečanje upokojencev Pokrajinske zveze Ljubljana
18. - 25. september	Letovanje	Hotel Delfin v Izoli
8. oktober	Izlet	Ljubljana - Plečnikova cerkev v Šiški, Mestni muzej, Narodna galerija
8. november	Srečanje	Martinovanje
26. december	Srečanje	Silvestrovanje
Obudili smo običaj sekanja pirhov.
Del vesele družbe po občnem zboru.
Rdeči križ Grosuplje bo letos organiziral desetdnevno zdravstveno letovanje otrok za področje občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič. Letovanje bo v času od 3. avgusta do 13. avgusta 2008.
Starši iz občine Grosuplje, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo lastnoročno izpolniti prijavnico, ki jo bo otrok lahko dobil v času od 20. 5. do 29. 5. 2008 v tajništvu šole ali svetovalni službi.
V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj učenci vrnejo v tajništvo oz. svetovalni službi najpozneje do 29. 5. 2008. Število otrok, ki bodo lahko letovali je omejeno. Prednost bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih v ta namen dobimo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Za otroke iz občine Grosuplje je prispevek staršev 95 €.
Otroci, ki jim bo odobreno letovanje, bodo na dom prejeli položnico o doplačilu v času od 30. 6. do 4. 7. 2008. Otrokom, ki v tem času ne bodo prejeli položnice na dom, letovanje ni odobreno.
Razpis za voditelje in pedagoškega vodjo na letovanju 2008
OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem rtiču v času od 3. 8. do 13. 8. 2008. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje.
Prijave sprejemamo do 13. junija 2007. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor do 27. 6. 2008. Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni.
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje
30
med ljudmi
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
V Čedad In Bardo

SÜ* " i h

iWm.it
A
ii V-
»■ r \
mm
M:';"/

■ar 1

Profesor Viljem Černo nas je sprejel v novi cerkvi na Bardu. (Foto: Martin Oblak)
Univerza za tretje živLjenjsko obdobje GrosupLje nadaLjuje s svojimi zanimivimi in domišLjenimi izLeti. Za spomLadanski izLet so si izbraLi obisk sLovenskega zamejstva v ItaLiji, Beneško SLovenijo.
Ob sedmih zjutraj smo kreniLi z avtobusne postaje in že takoj po pozdravih so se začeLa vrstiti obvestiLa o poti in prve razLage. O zgodovini tega področja, o vodah in drugih naravnih danostih, o jeziku je govoriL profesor Jakob MüLLer. Po vmesnem postanku na postajaLišču Šempas smo prispeLi v Čedad. PričakaLi so nas deLavci KuLturnega društva Ivan Trinko - Zamejski s predsednikom Zveze kuLturnih organizacij SLovencev v Beneški SLoveniji Jurijem Bankičem in nam razLožiLi, kaj deLajo in kako sodeLujejo z matično domovino. BiLo nas je preveč,
da bi si v muzeju ogledali Čedajski in Černejski rokopis. V dežju smo se sprehodili po mestu, za večje oglede pa ni bilo časa.
Pot nas je vodila do Špetra Slovenov. Tu imajo dvojezični slovensko-italijanski vrtec in osnovno ter srednjo šolo. Pogovarjali smo se z gospo Živo Gruden, ki je zaslužna, da se tu govori in uči v slovenskem jeziku. Z avtobusa smo videli cerkev sv. Kvirina, kjer so se odvijale »sosjednje« Landarske »banke«, svobodne ljudske skupščine, značilne za ta kraje. Ob meji so imeli privilegije, ker so varovali gorske prehode med Beneško republiko in habsburškim imperijem. V loži pred cerkvijo so odločali o svojem delu, urejali pravne zadeve. Sedaj je prostor zaprt s kovinsko ograjo in na
steni je spomenik itaLijanskim padLim vojakom v 2. svetovni vojni. To je eden od načinov prekrivanja sLovenske zgodovine v teh krajih.
Landarska jama je zanimiva skrita Lokacija, varen kraj, kamor so se zatekaLi Ljudje že v prazgodovini. V jami je zanimiva kapeLa sv. Janeza Krstnika, ki jo je zgradiL stavbenik Andrej iz (Škofje) Loke. Gospa SLavka Mencin nam je prebraLa pesem Antona Aškerca AtiLa in sLovenska kraLjica, ki govori o pogumu tamkajšnjih Ljudi in njihovi žeLji po živLjenju v svobodi.
V bLižnji vasi Laze smo se ustaviLi na pokopaLišču ob nagrobniku Antoniu CuffoLu, ki je bi L Bevku eden od vzorov za duhovnika Čedermaca, borca za sLovenski jezik v časih hudih itaLijanskih pritiskov na SLovence. Tudi to probLematiko nam je s strokovnim predavanjem osvetLiL profesor MüLLer, odLomek iz Bevkovega KapLana Martina Čedermaca pa nam je prebraLa Metka Krejan.
Med vožnjo proti Bardu je gospa Tavčarjeva predstaviLa še enega znamenitega borca za sLovenstvo Ivana Trinka Zamejskega. Obisk njegovega rojstnega kraja Tarčmuna biL nam vzeL preveč časa, zato smo ga spoznaLi samo v besedi.
Po doLgi in zanimivi vožnji po Terski doLini smo prispeLi v Bardo, vas na hribu, s čudovitim pogLedom na okoLiške aLpske vršace in visoko na bregove stisnjene redko posejane vasi, ki sta jih ta dan skrivaLi nizka obLačnost in megLa. V novi cerkvi, zgrajeni po potresu, ki je 1976. Leta uničiL marsikatero stavbo na obeh straneh meje, nas je sprejeL gospod ViLjem Černo, SLovenec, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja s sLovenskim živLjem v teh pustih gorskih doLinah. Uči sLovenski jezik, knjižni, ne narečje, večinoma starejše Ljudi tudi v Reziji. Nepozabno je biLo tudi srečanje z duhovnikom Renzom CaLLigarijem, FurLanom, ki se je naučiL sLovenščine in bere beriLa pri maši ob nedeLjah v terskem jeziku. KoLiko sLovenskih pesmi zna zapeti, je pokazaL v gostiLni v Zavarhu, kjer se nam je pridruži L po večerji.
Kar žaL nam je biLo, da smo moraLi oditi proti domu, sicer utrujeni, a poLni vtisov. CeLo dež ni mogeL pokvariti razpoLoženja, saj smo sonce nosiLi v srcih.
In kot pravi udeLeženka Zora TriLar: ''Ko razmišLjam o izLetu, se tega, da je b i L dež, spLoh ne spomnim. Spomin mi pa ostaja na prav Lepih doživetjih.''
Marija Samec
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
med ljudmi
31
Občni zbor invalidov občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica
Romi gredo naprej - Roma dzan angle v Grosupljem
Združeni grosupeljski Romi so v petek, 16. večinskim prebivalstvom v občini. Društvo maja, v avli Osnovne šole Louisa Adamiča sicer združuje 40 članov, prostovoljcev, Grosuplje pripravili kulturno prireditev, s iz štirih grosupeljskih naselij, le Romi iz katero so se želeli predstaviti občanom. Ponove vasi se jim še niso pridružili.
S plesom, petjem, zvoki harmonike in posebno plesno skupino iz Izole so razveselili predvsem romsko občinstvo. Prireditev je bila v slovenskem in romskem jeziku, predstavili so se Romi iz naselij Smrekec 1 in 2, Pri Nikotu, Oaza in Romi iz Ponove vasi, na pomoč pa so jim priskočili tudi študentje Fakultete za socialno delo.
V uvodnem govoru je ravnateljica OŠ Louisa Adamiča Janja Zupančič poudarila pomen izobraževanja in obiskovanja osnovne šole, saj se le tako Romi lahko aktivno vključijo v vsakdanje življenje. Mojca Hribar, članica društva Romi gredo naprej, je povedala, da želijo s prireditvijo predstaviti novoustanovljeno društvo in zmanjšati prepad med romskim in
Hribarjeva je še povedala, da je bilo društvo ustanovljeno zato, ker Romi niso deležni zadostne podpore Občine in drugih ustanov, zavzemajo se za večjo socialno vključenost, izobraževanje, izboljšanje bivanjskih pogojev ter ohranjanje narodnih posebnosti romske skupnosti. V društvu potekajo projekti kot so preventivne delavnice Mali svet, delavnice promocija strpnosti v osnovnih šolah, delujeta pa tudi sekcija žensk in nogometno društvo. Vse omenjene projekte so predstavili tudi na panojih na petkovi kulturni prireditvi. Povedala je še, da z županom Janezom Lesjakom dobro in vsakodnevno sodelujejo in da se bodo tudi letos prijavili na občinske razpise.
Helena Miklič
Res je, da ne vemo, kaj imamo, dokler tega ne izgubimo, toda tudi to je res, da ne vemo, kaj nam manjka, dokler tega ne najdemo.
V	soboto, 19. aprila 2008, smo se odpravili na občni zbor invalidov na Slivnico pri Grosupljem. Tam ima sedež naš znani radio Zeleni val. Zbrali smo se pred dogovorjeno uro, da se spoznamo in pogovorimo o naših tegobah.
Zbor se je pričel s pozdravom predsednice gospe Perme in nadaljeval po programu. Govorili smo o izpolnjenem celoletnem načrtu. Povedali so veliko o uspehu društva, ob vsaki točki smo razpravljali in jo potrdili.
Med povabljenimi gosti so bili naši župani, tako sta bila v naši družbi gospoda Jernej Lampret in Janez Pavlin sprejeta z velikim aplavzom. Povedala sta nekaj vzpodbudnih misli in želja za dobro delo. Obljubila sta nekaj finančne pomoči. Pričakovali smo tudi župana Grosupljega, a se, žal na naše razočaranje, srečanja ni udeležil. Upamo, da naslednjič ne bo zadržan.
Veseli smo bili naših gostov: gospoda Gorazda Prhneta iz Metlike, gospoda Srečka Matkoviča, ki je bil predsednik nadzornega odbora občnega zbora. Ženske smo z rahlo zamudo prejele nageljne kot pozornost ob dnevu žena.
Po zaključku smo prejeli bloke za malico, ki je bila zelo okusna in prijazno postrežena. Izžrebali smo dobitnika petdnevnih počitnic v Izoli.
Oči smo si spočili na mladih glasbenikih in pevki, ki je dopolnila devet let: Urška in turbo teens. V dobrem razpoloženju smo zaplesali.
V	upanju, da se naslednje leto vsi zopet snidemo, smo si stisnili roke.
Renata Laznik
32
pogovori
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Orientacijski tek mladih gasilcev
9. meddruštveno tekmovanje v orientaciji
Ena od nalog orientacijskega pohoda je bila tudi zbijanje tarče z vedrovko.
Gasilska zveza Grosuplje - mladinska komisija je v sodelovanju z PGD Šmarje
-	Sap v soboto, 19. aprila 2008, v Šmarju
-	Sapu organizirala 9. meddruštveno tekmovanje pionirjev in mladincev v orientaciji. Prijavljene ekipe so tekmovale v orientacijskem teku.
Po razporeditvi sodnikov na kontrolne točke je sledilo tekmovanje. Ekipo so sestavljali trije člani. Vsaka ekipa je na startu prejela kontrolni list in karto terena. Proga za mlajše pionirje je bila dolga 3 km in je imela 6 aktivnih kontrolnih točk. Proga za starejše pionirje in mladince pa je bila dolga 5 km in
je imela 7 aktivnih kontrolnih točk. Namen kontrolnih točk je, da ekipe ne skrajšujejo začrtanih poti. Na kontrolnih točkah so ob navzočnosti sodnikov ekipe tekmovale v različnih veščinah (zbijali so tarčo, izbirali pravilni gasilnik, reševali teste iz prve pomoči, vezali vozle, spajali cevi na trojak...). Na koncu je bila za ekipe hrana in pijača poskrbljena. Po družabnem delu in nagovoru predsednika društva so pokal prejele prve tri uvrščene ekipe v vsaki kategoriji, vsak udeleženec pa je prejel spominsko medaljo.
Marko Lavrič, PGD Šmarje - Sap
Rezultati orientacijskega teka
Mlajše pionirke
Starejši pionirji
mesto	Ekipa	št. točk
1	Zagradec pri Grosupljem	355,20
2	Račna 1	322.36
3	Račna 3	322,26
Tekmovale so še ekipe Račna 2, Mala Ilova Gora, Čušperk 2 in Čušperk 1.		
Mlajši pionirji		
mesto	Ekipa	št. točk
1	Račna 1	367,24
2	Polica 2	355,54
3	Račna 2	353,34
mesto	Ekipa	št. točk
1	Cušperk 1	322,74
2	St. Jurij 1	305,26
3	Zagradec pri Grosupljem	304,66
Tekmovale so še ekipe Gatina 1, Žalna 2, Račna 2, Račna 4, Šmarje - Sap 1, Št. Jurij 2, Šmarje - Sap 2, Račna 1, Št. Jurij 4, Polica 1, Račna 3, Ponova vas in Žalna 1.
Mladinke
Tekmovale so še ekipe Gatina 1, Gatina 2, Čušperk 1, Čušperk 2, Zagradec pri Grosupljem 1, Žalna 2, Polica 1, Št. Jurij 2, Šmarje - Sap 2, Velika Loka 2, Velika Loka 2, Žalna 1, Št. Jurij 1, Ponova vas 1, Ponova vas 2, Šmarje - Sap 1 in Šmarje - Sap 3.
Starejše pionirke
mesto	Ekipa	št. točk
1	Račna 1	273,38
2	Cušperk 1	230,61
3	Gatina 2	217,53
Mesto	Ekipa	št. točk
1	Cušperk 1	355,73
2	Račna 1	347,65
3	Zagradec pri Grosupljem 1	312,95
Tekmovale so samo zgoraj navedene ekipe.		
Mladinci		
mesto	Ekipa	št. točk
1	Čušperk 1	369,95
2	Zagradec pri Grosupljem	363,94
3	Polica 2	358,12
Tekmovala je še ekipa Polica 1.
Tekmovale so zgoraj navedene ekipe
Ob podelitvi priznanj in pokalov. (Vodja B komisije je bil Janez Pezdirc (poveljnik GZ Grosuplje), Vodja tekmovanja Monika Kastelic, oba PGD Šmarje - Sap.) - Foto Matic Miklič
Zadovoljne ekipe zagraških mladih gasilcev in gasilk z osvojenimi štirimi pokali.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
gasilci
33
Florjanovo pod Boštanjem
Boštanj, 3. maja 2008 - Gasilci prostovoljnih gasilskih društev iz Luč, Malega in Velikega Mlačevega, Velike Loke, Zagradca in Žalne, ki spadajo pod župnijo Žalna, so se tudi to pot zbrali v podružnični cerkvi pod Boštanjem, da bi počastili svojega zavetnika sv. Florjana, katerega kip stoji v niši na severni strani cerkvene ladje. Za organizacijo tokratnega srečanja so bili zadolženi gasilci iz Malega Mlačevega, sveto mašo je daroval domači župnik Andrej Šink, za slovesno vzdušje pri maši pa je ubrano prepeval Moški pevski zbor Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška.
Jože Miklič
Že pred mašo so se gasilci postrojili in v zboru odšli v cerkev sv. Martina, kjer so prisluhnili nagovoru domačega župnika, v katerem je posebej izpostavil zgled svetega Florjana, ki je živel v nevarnem času za prve kristjane. Ker se je zavzel za preganjane in jih hotel moralno in duhovno okrepiti, so ga poganski vojaki umorili. S tem pa je prestopil iz svetnega v večno življenje svetnika, ko ga med drugimi kot svojega zavetnika častijo tudi gasilci.
Poslanstvo gasilcev je, da pomagajo ljudem v nesreči. Zato je vse delo in izobraževanje podrejeno temu cilju. G. župnik pa je poudaril tudi velik pomen
druženja in skupnega reševanja odnosov in težav med gasilci. Izrednega pomena med gasilci je tudi zaupanje v božjo pomoč. S temeljitim razmislekom, kakšno mesto v družbi naj si najde vsak človek v občestvu, pa se bo nedvomno udejanjilo poslanstvo vsakega posebej. V gasilskih vrstah je za uresničevanje plemenita poslanstva nedvomno veliko prostora. Po maši je vse zbrane gasilce novi in mladi predsednik PGD Malo Mlačevo Matej Garbas povabil v gasilski dom, kamor so odšli v zboru. Tam so jih malomlačevske gospodinje pogostile, tamkajšnji gasilci pa so primaknili nekaj mokrote, da je beseda ob druženju lažje stekla.
34
pogovori
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
83. občni zbor PGD Polica
Gasilci PGD Polica so na občnem zboru sprejeli nov statut in izvolili vodstvo za naslednje 5-letno obdobje
V	petek, 14. marca 2008, je bil v gasilskem domu na Polici 83. redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 105 članov društva. Kot gostje so na zboru sodelovali predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec, član predsedstva GZS Božo Knez, predsednica in predstavnica Komisije za članice GZ Grosuplje Marija Marinčič in Marjeta Zoran, ravnateljica OŠ Polica ga. Marija Podvršič, predsednik KS Polica g. Andrej Ferjan in predstavniki PGD Prežganje in Štangarske Poljane.
V	imenu delovnega predsedstva je zbor vodila Majda Kastelic. Zbor je tudi letos potekal po običajnem dnevnem redu, dve točki pa sta bili posebej pomembni za nadaljnje delovanje društva, in sicer sprejem novega statuta društva in izvolitev vodstva za naslednje 5-letno mandatno obdobje.
Soglasno so bila sprejeta poročila za preteklo leto, ki so jih predstavili: predsednik Franc Vrhovec, Boris Zupančič v imenu poveljnika PGD in za blagajno društva, Majda Kastelic za članice, poročilo občnega zbora mladih PGD Polica je predstavila Anja Zupančič, za nadzorni odbor pa Janez Dolinšek. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo društvo v preteklem letu zelo aktivno, posebej na področju usposabljanja in izobraževanja operativnih članov, zlasti strojnikov, nosilcev izolirnih dihalnih aparatov in uporabnikov radijskih postaj in nabavi osebne in skupne zaščitne opreme. Sodelovali so pri odpravljanju posledic neurja v Železnikih, se udeležili vseh razpisanih gasilskih tekmovanj v občini in regiji za člane, članice, mladince in veterane, na katerih so dosegli odlične rezultate. Priprave na gasilska tekmovanja pomenijo utrjevanje tako telesne kot psihofizične kondicije gasilskih enot. Tekmovalci in njihovi mentorji so v letu 2007 opravili preko 950 ur vaj. V mesecu
požarnega varstva so organizirali tudi dve evakuacijski vaji. Mladi so na svojem občnem zboru ugotovili, da je bil lanski program izveden, zadovoljni pa so tudi z doseženimi rezultati na orientacijskem tekmovanju (3. mesto) in rezultatom na kviz tekmovanju, ki ga je organizirala Mladinska komisija GZ Grosuplje. Ne gre prezreti poročila o delu članic društva, ki so bile najbolj aktivne na tekmovalnem področju, kjer so zasedle odlične rezultate, program dela pa so popestrile še s pohodom, organiziranjem ustvarjalne delavnice in športno rekreacijo. Seveda pa na zaključku leta niso pozabili tudi na obisk bolnih in ostarelih članov društva. Med letom so jih spremljale tudi težave in jih, žal, še vedno. To so neupravičen poseg v zemljišče gasilskega društva ter obisk dveh tržnih in zdravstvenega inšpektorja, ki se je nanašal na pregled prostorov in celoten popis vsega materiala, ki so ga našli v spodnjem društvenem prostoru, češ da izvira iz naslova gostinske dejavnosti društva. Predsednik Franc Vrhovec je povedal, da se je to zgodilo 5. 10. 2007, ob 20.15. uri, v spremstvu kar štirih policistov, »da sem se počutil kot kriminalec«. Pregledu je seveda sledila odločba Tržnega inšpektorata Republike Slovenije o prenehanju kakršnekoli gostinske dejavnosti, dokler društvo omenjene dejavnosti ne določi in vpiše v svoj statut. V novem statutu, ki je bil sprejet na zboru, je zadoščeno tem zahtevam in je pridobitna dejavnost društva vključena v statut.
Predsednik Franc Vrhovec je poudaril, da požarni okoliš PGD Polica sicer ostaja v sedanjem obsegu, zaradi nenehnega povečevanja števila prebivalstva in gradnje novih objektov pa se zahtevnost gasilske dejavnosti povečuje. To pa pomeni načrtovanje in izvajanje ustrezne tehnične opremljenosti ter strokovne in kadrovske popolnitve društva. »K sreči z novimi kadri nimamo težav, saj se je od lanskih 227 članov, število v letošnjem letu povečalo na 286 članov, od tega je kar 51 članic. Mladi v društvu pa predstavljajo
generacijo, ki bo naše delo nadaljevala, zato jim želim veliko uspeha in lepih trenutkov v gasilskem društvu«, je dejal predsednik Franc Vrhovec.
Skozi vse leto jih je pestila tudi skrb za pridobitev finančnih sredstev. Za nakup novega moštvenega vozila /GVM-1/ so skušali pridobiti del sredstev od Ministrstva za obrambo, pa jim je bila prošnja dvakrat zavrnjena. Zato so organizirali dve akciji zbiranja finančnih sredstev med prebivalci požarnega okoliša PGD Polica, ki je eno izmed največjih v okviru GZ Grosuplje. Seveda pa tudi takšne akcije ne odrinejo zadovoljivo skrbi, kako pokriti manjkajoči del sredstev, tako za opremo kot za redno delovanje društva.
V	5-letnem mandatnem obdobju so s pomočjo članstva v društvu in s pomočjo GZ Grosuplje in KS Polica naredili zelo veliko. O teh uspehih pa je bilo v prejšnjih člankih že kar nekaj napisanega.
Predsednik Franc Vrhovec se je zahvalil vsem, ki so pri tem sodelovali in jim pomagali. Posebej pa se je zahvalil Cvetki Skubic, ki je skrbela za dom kot za svojega, Martinu Metelku za nesebično in odgovorno delo v domu ter družini Kastelic - Majdi, Jožetu in njunim otrokom - za velik doprinos, katerega upam, bomo znali tudi ceniti«, je zaključil.
V	razpravi so sodelovali predstavnik PGD Prežganje, ki je društvu želel še veliko uspehov v prihodnje, ne glede na težave, ki so bile povedane. Željam se je pridružil tudi predstavnik PGD Štangarske Poljane in poudaril, da žal družba ob težavah, in tako je bilo tudi lani v Železnikih, od gasilcev pričakuje izredno veliko; želi, da delamo prostovoljno in za dejavnost zagotavljamo še denar. Vsako reševanje je povezano z ustrezno tehniko in znanjem gasilcev, in če želimo to zagotavljati, se vseskozi srečujemo s problemi, kako priti do ustreznih finančnih sredstev, saj jih GZ, ne lokalna skupnost, nimata v zadovoljivi višini. Božo Knez, član predsedstva GZS, se je pridružil čestitkam za dobre uspehe v 5-letnem mandatnem obdobju z željo za uspešno nadaljevanje dela in spopadanjem s problemi in birokracijo. Med drugim je poudaril, da se je potrebno v okviru statuta društva prilagoditi sprejeti zakonodaji, ne glede na to, da PGD opravljajo prostovoljno delo in da imajo včasih občutek, da jih država obravnava kot gospodarske družbe. Andrej Bahovec, predsednik GZ Grosuplje, se je pohvalno odzval ob vseh doseženih rezultatih društva ter poudaril, da pričakuje, da bodo tudi probleme, s katerimi se srečujejo, rešili v društveno korist. Vodstvo društva je s svojimi
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
100 let pgd grosuplje
>
izkušnjami tudi v preteklosti to dokazalo in vodilo društvo dobro in po načelih dobrega gospodarja. Predstavil je izvajanje programa GZ Grosuplje za leto 2007 in obsežen načrt aktivnosti GZ Grosuplje v letu 2008. Marjeta Zoran je predstavila izvajanje programa dela Komisije za članice GZ Grosuplje za leto 2007 in predlog za leto 2008. Čestitkam za uspešno delo društva sta se pridružila ga. Marija Podvršič, ravnateljica OŠ Polica, ki je izrazila zadovoljstvo, da društvo pridobiva novo članstvo, predvsem mlade. Zahvalila se je za uspešno sodelovanje društva z osnovno šolo in za pomoč pri razreševanju problematike gradnje poliške šole, saj se je potrebno zavedati, da ne glede na to, da se krajevna skupnost razvija, kraj brez šole izgublja na svoji vrednosti. Andrej Ferjan, predsednik KS Polica se je zahvalil vsem gasilcem in gasilkam, vodstvu društva ter krajanom za sodelovanje in izrazil upanje za večjo medsebojno pomoč tudi v prihodnje, ker bo le na tak način s skupnimi močmi lažje priti do napredka.
Jože Toni, član društva Bistrina, je odprl razpravo o tem, kdo je dolžan za pregled 41 hidrantov na področju KS Polica, kritično pa se je odzval tudi na odvzem vode iz hidranta na račun poliškega vodovoda za potrebe dela naselja Dole pri Polici, ki nima vodovoda. Zbor je soglasno sprejel razrešnico staremu vodstvu. Potrdil je nov Statut PGD Polica, ki vključuje kar nekaj pomembnih novosti, med drugimi tudi odgovornosti članov organov društva, povezovanje, dodatno opredeljuje cilje in delovanje društva, dopolnjuje izvajanje nepridobitne in pridobitne dejavnosti društva in še nekatere druge. Članstvo je sprejelo tudi statutarni sklep in izvolilo novo vodstvo gasilskega društva za naslednje 5-letno mandatno obdobje. Funkcijo predsednika društva so ponovno zaupali Francu Vrhovcu, za novega poveljnika društva pa so izvolili Jožeta Kastelica. Sprejet program dela za leto 2008 in finančni načrt, v katerem je dan poudarek aktivnostim na operativnem, izobraževalnem, gospodarskem in društvenem področju, pa pomeni programsko in finančno razgibano leto, saj bo posebno s finančne plati zahtevna nabava rabljene avtocisterne GVC l6/25 in nabava rabljene osebne in skupne zaščitne opreme ter gasilskega orodja.
Na zaključku so bile članom podeljene značke za 10, 20, 30, 40 in 60- letno delovanje v društvu. Podeljena pa so bila priznanja Gasilske zveze Grosuplje, in sicer sta III. stopnjo priznanja prejela Janez Dolinšek in Anton Zupančič; II. stopnjo tega priznanja so prejeli Franc Skubic, Smiljan Steklačič in Majda Kastelic; odlikovanje Gasilske zveze Slovenije I. stopnje pa Milena Bratun in Martin Metelko; gasilsko plamenico GZS II. stopnje pa so prejeli Marjan Kastelic, Ludvik Kokole, Alojz Zupančič in Marjan Steklačič.
Ivica Potisek
Grosupeljski gasilci prevzeli novo vozilo GVC 16/25
Nadaljevanje z naslovnice. - Jože Miklič
Prireditev prevzema novega gasilskega vozila se je začela nekaj minut pred 14. uro popoldne z zborom gasilcev iz večine društev v Gasilski zvezi Grosuplje. Po slovenski himni se je s svojim humornim načinom vodenja v prireditev vključil Sašo Hribar, kar je nedvomno proslavo naredilo nekoliko bolj sproščeno, čeprav je bilo kljub temu »zadoščeno vsemu gasilskemu protokolu«. Predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec je na začetku svojega pozdravnega nagovora poudaril, da je to za njihovo društvo in širšo skupnost velik dan. Ves trud preteklih generacij je društvo popeljal do zavidljivih rezultatov. Še posebej pa se je dotaknil njihovih prizadevanj v zadnjih dveh letih, ki so bila namenjena pripravam na praznovanje 100. obletnice delovanja društva in nabavi novega vozila Marcedez GVC 16/25.
>
ioo let pgd grosuplje
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
>
Predsednik je nato v kratkem opisal, kako so se lotili nabave. Že 3. januarja 2006 se je prvič srečal odbor za nabavo vozila in začel pogovore. 12. septembra 2006 so obiskali župana občine Grosuplje Janeza Lesjaka. Dovolil jim je, da so šli s projektom naprej. Na Miklavževvečer2006 pa je svoj pristanek dal tudi predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec. Ob tem pa so bile potrebne še druge dejavnosti, daje bil projekt uspešno pripeljan do konca.
Poveljnik PGD Grosuplje Matija Brodnik je k predsednikovim navedbam pojasnil, da se je ideja o nabavi novega vozila porodila ob večji intervenciji v podjetju Kogast, ko so ravno v tistem času imeli okvaro na takratnem njihovem »udarnem« vozilu. Odločitvi za nabavo vozila pa je botrovala še vrsta korakov, ki so jih morali grosupeljski gasilci opraviti: izbira primerne opreme vozila, pridobivanje sredstev, razpis za nabavo, podpis pogodbe, pregled in prevzem vozila v podjetju. Vsi koraki so bili zelo zahtevni. Vse to pa so napravili z enim ciljem: da bi prebivalci Grosupljega in okolice živeli varno.
Nekdanji župnik dr. Franc Šuštar je ob čestitkah spomnil navzoče na vse preteklo delo generacij gasilcev (mnogi so že odšli v večnost). Delo pri gasilcih je namenjeno ljudem, kadar potrebujejo pomoč. Nabavljeno vozilo ni luksuzno
vozilo, ampak vozilo za pomoč. Prav tako je vse delo pri gasilcih namenjeno za pomoč ljudem, ki potrebujejo ljudi z dobrim srcem ter močno in neustrašno roko. Delo v gasilskem društvu pa je pomembno tudi za razreševanje medsebojnih odnosov, težav in problemov ter druženju. Ob sv. Florjanu pa je dr. Šuštar priporočil, naj se gasilci obračajo tudi na božjo pomoč in zaupanje, ki jih bo obvarovala časnega in večnega ognja. Nato je grosupeljski župnik Janez Šket blagoslovil novo vozilo. Župan Janez Lesjak je v svojem krajšem nagovoru izpostavil svoje zadovoljstvo nad delom društva in grosupeljskih gasilcev nasploh, saj je poleg tehnike vloženo s strani gasilcev tudi veliko v izobraževanje. Z veseljem je opravil tudi simbolično predajo ključa, ki ga je izročil vozniku Primožu Jakliču, in nato prerezal še trak. Svoje navdušenje nad vozilom je izrazil tudi predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec. »Samo vozilo sicer ne zmore nič. Zato smo ga zaupali grosupeljskim gasilcem, ker sem prepričan, da so oni tisti, ki se bodo dovolj dobro usposobili, da ga bodo znali uporabiti tudi takrat, ko bo to potrebno,« je dejal predsednik GZ.
Sledila je zahvala in podelitev plaket, po končani proslavi pa ogled vozila in družabno srečanje vseh prisotnih ob glasbi ansambla Zdomarji.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
37
Jj&^A Krajinski park
Ci	polje
Obisk v Notranjskem regijskem parku
Člani Turističnega društva Boštanj smo obiskali Notranjski regijski park z namenom, da spoznamo način življenja ljudi, kateri že živijo znotraj zavarovanega območja. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi primerov dobrih praks, navezovanju stikov, predvsem pa prenosu izkušenj na prebivalce bodočega Krajinskega parka Radensko polje.
Prva postaja na naši poti je bil Krajinski park Rakov Škocjan, ki je bil za park razglašen že leta 1949, prvi v Sloveniji. Tu nas je sprejel g. Valentin Schein, direktor Notranjskega regijskega parka in nas seznanil z razlogi za ustanovitev in samim potekom nastajanja parka. Kot poznavalec nam je predstavil tudi zgodovino Rakovega Škocjana od predzgodovinskih časov pa do danes. Kasneje smo se pod vodstvom sprehodili po dolini reke Rak in si ogledali večino znamenitosti, ki jih ponuja ta park.
Naslednja postaja je bilo Cerkniško jezero. V vasi Dolenje jezero smo si v muzeju Jezerski hram, ogledali živo maketo Cerkniškega jezera, ki predstavlja naravne procese presihanja tega naravnega bisera. Ob strokovni razlagi g. Vekosiava Kebeta smo izvedeli vse o nastajanju in presihanju
\ I)
L tri

Cerkniškega jezera. Po ogledu makete smo se odpravili na kmetijo odprtih vrat Bela Griva, kjer sta nas pričakala Jolanda in Frenk Levar, ki to kmetijo tudi vodita, Jolanda je razveselila predvsem naše žeiodčke, saj nas je z izjemno okusno domačo hrano dobesedno navduševala in razvajala naše brbončice. Frenk je v kmečki voz lojtrnik zapregel konje in nas popeljal na Cerkniško jezero. Med prijetno vožnjo nam je pripovedoval o naravi, kakor tudi o ljudeh, ki živijo ob robu tega prelepega jezera.
Iz dežele čarovnic, ki krojijo usodo narave in ljudi ob Cerkniškem jezeru, smo se vrnili polni lepih vtisov in novih spoznanj. Zaradi tega se že veselimo obiska Krajinskega parka Goričko. kamor se bomo skupaj odpravili jeseni.
Leon Kebe
Zbrani pred Velikim naravnim moslom
Če imate kakršno koli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d o o. Veliko Mlačevo 59, 1290 Grosuplje Uradne ure so vsak delavnik od 9:00 - 15:00, Telefon. 040 655 795 (Miša Pintarlč), 040 655 796 (Leon Kebe), 040 655 797 (Tina Mikuš),
Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-mail: ¡nfo@grajski-vrt.si spletni naslov: www.radenskopolje.si in www.grajskl-vrt.si
ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA
KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU
•	24.5.2008
7. TRADICIONALNI SPOMLADANSKI POHOD PO RADENSKEM POLJU Registracija udeležencev se bo pričela ob 9:30, ob 10:00 pa boste lahko izbirali med dvema pohodoma in sicer: Pohodom po Radenskem polju (4-5 ur) in
Pohodom do Županove jame in Tabora na Cerovim (4-5 ur).
Vsak udeleženec pohod prejme spominsko majico ter malico. Pridružite se nam ob spoznavanju lepot Radenskega polja. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali ¡nfo@grajski-vrt.si in www. radenskopolje.si
•	24.5.2008
OTVORITEV RAZSTAVE SLIK ALOJZJA DUŠE
Otvoritev razstave slik bo ob 9:00 v galeriji Grad Boštanj. Za kulturni program bo poskrbel pevski zbor ZAGRIŠKI FANTJE. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali lnfo@grajski-vrt.si in www. radenskopolje.si
•	11.6.2008
OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ "SIKAJOČI POGLEDI REGLJAJOČE MISLI" V društvu za preučevanje dvoživk in plazilcev si prizadevajo, da bi širšim množicam približali premalo poznani in nemalokrat osovraženi svet dvoživk in plazilcev. S tem ciljem v mislih je razstava prikaz življenja domorodnih vrst dvoživk in plazilcev v naravi. Otvoritev razstave bo ob 18:00, v galeriji Grad Boštanj. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali ¡nfo@grajski-vrt.si,
• 11.6.2008
DVOŽIVKE IN PLAZILCI RADENSKEGA POLJA
Na 9. tematskem predavanju nam bodo člani Društva za proučevanje dvoživk in plazilcev predstavili dvoživke in plazilce, ki jih lahko najdemo na Radensekm polju in okolici. Hkrati pa bodo predstavili izsledke raziskav, ki smo jih na Radenskem polju opravili skupaj v letošnjem letu. Začetek predavanja bo ob 18:00, v galeriji Grad Boštanj. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 ali info@grajski-vrt.si,
Radensko polje na sejmu o parkih v Italiji
Od 7. do 11. maja je v Bariju (Italija) potekal 5. sejem mediteranskih parkov, imenovan Mediterre - the Mediterranean Parks Fair.
Na omenjenem sejmu so poleg italijanskih zavarovanih območij sodelovala tudi zavarovana območja iz držav mediteranskega bazena. Povabljena je bila tudi Slovenija, v zastopstvu Mag. Tine Mikuš (kot predstavnice Ministrstva za okolje in prostor Slovenije, zavarovanih območij Slovenije in tudi Krajinskega parka Radensko polje), Miše Pintarič (kot predstavnice Krajinskega parka Radensko polje) ter Nataše Šalaja (kot predstavnice Naravnega rezervata Škocjanski zatok).
Sejem, ki ga približno vsake 2 leti prireja Italijansko ministrstvo za okolje, Regija Apulija, ter Federacija Italijanskih parkov, je zelo obiskan dogodek. Obišče ga od 10.000 do 50.000 ljudi in je zato izredna priložnost za promocijo zavarovanih območij In posebnih delov narave. Radensko poje je navdušilo številne obiskovalce, kar je še dodatna potrditev kako čudovito In varovanja vredno je to območje.
Za to priložnost smo izdelali dva čudovita plakata Radenskega polja, ki bosta v prihodnje izobešena na Info točki Grajskega vrta Boštanj. Poleg plakatov smo se predstavljali tudi še z brošurami in drugim promocijskim materialom, ki smo ga delili obiskovalcem.
Tina Mikuš in Miša Pinatrič
40
oglasi
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
VRTNARIJA GROSUPLJE
Grosuplje	V V
031 /213-626 PRI GROSUPELJSKEM POKOPALIŠČU
VABI K SPOMLADANSKIM OBISKOM OD 31. 3. 2008 DALJE
D elovni čas: ponedeljek- petek 8-18h, sobota 8-14b
NUDIMO VAM:	ROŽICA NAM
-	trajnice,	zdravje da,
-	enoletnice, ^^Pgfc OGREJE MISLI
-	balkonske rože, W	IN DUHA"
-	substrate za sajenje in še marsikaj.
-	Na vašo željo vam posadimo cvetlična korita.
IZDELAVA IN MONTAŽA
SENČILA
I0VCN

•	ZA LUŽI JE
•	ROLETE •TENDE
■	LAMELNE ZAVESE
■	PLiSE ZAVESE
GSM: 031/679-079
HI Tomaž Oven s.p.
'M p«vt£sjti.i®MnaGo»ce TeUfax: 01/7878-266
JAR'S
Zaposlimo
več oseb za različna dela pri lesenih hišah plošč, strojna vgradnja
(montaža izolacije, prevozi s kombijem ipd.) Kontakt: hiserajaris.si, 040 414681
Sončni dvori, garsonjera, novogradnja 2006, 34 m2, balkon, garaža, dvigalo, funkcionalna in kvalitetna, primerno za samsko osebo, mlad par in odlična naložba. ZK urejen, 98.000 €. 031/706 321
-	korekcijska očala -sončna očala
-	kontaktne leče
-	dioptrijska stekla
-	tekočine in pribori za shranjevanje
OPRAVLJAMO OKULISTIČNE PREGLEDE!
-	izdelava digitalnih fotografij
-	izdelava povečav
-	retuširanje starih fotografij
-	prodaja fotoaparatov, albumov, okvirjev,
baterij, digitalnih medijev, filmov, ročnih ur, daljnogledov,...
-	studijsko in terensko fotografiranje
VASE FOTOGRAFIJE TUDI PREKO SPLETA!				
IVVI II k A A »		I r ^Cation ^m - a,	IV. GORICA 01/787-77-77 TREBNJE 07/346-12-22 LJUBLJANA 01/427-47-27 GROSUPLJE 01/787-11-11 GROSUPLE MC 01/786-39-99	in 1 h A *
WWW.MARKELJ.SI				JJJ
42
pogovori
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Ugodna sredstva sklada za kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo
Ribnica, 21. maj 2008 - Javni sklad Republike Slovenijezaregionalnirazvojinrazvojpodeželja, Ribnica (v nadaljevanju: Sklad) objavlja 4 javne razpise za financiranje projektov v kmetijstvu, podjetništvu in infrastrukturi. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25 % in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpisi imajo več rokov za prijavo, vendar bo v primeru predčasne porabe
sredstev na spletnih straneh Sklada objavljeno njihovo zaprtje. KMETIJSTVO: Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen upravičencem, ki investirajo v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, in sicer za namen gradnje, nakupa ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Javni razpis za posojila v kmetijstvo -predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem,
ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog na oba razpisa je 16. 6. 2008, zadnji pa 17. 9. 2008. PODJETNIŠTVO: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (Ur. list RS, št. 41/2008) je namenjen za investicijske projekte velikih, srednje velikih in malih podjetij v Republiki Sloveniji. Upravičenci so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, posamezniki in obrtniki, zadruge ter zadružne zveze. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 7 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je 25. 5. 2008, zadnji pa 22. 12. 2008. INFRASTRUKTURA: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (Ur. list RS, št. 38/2008) je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6,6 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je bil 19. 5. 2008, zadnji pa 22. 9. 2008.
Tel: 01/8361-953 in na spletni strani Sklada: http://www.rdf-sklad.si.
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REGIONALNI RAZVOJ Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica
Lovska družina Višnja Gora
obvešča
vse kmetovalce in ostale lastnike zemljišč na območju lovišča
LD Višnja Gora, da prijavo škode po divjadi posredujete:
-	starešina LD
- Stanko Mlakar,
tel. št. 01 - 788 42 59 ali
-	gospodar LD
-	Bojan Eršte,
tel. št. 041 - 848 739
LD Višnja Gora vse lastnike psov naproša, da jih ne puščajo brez nadzora v naravi zaradi večje ranljivosti divjadi v tem času, ki je posledica visoke brejosti in poleganja mladičev.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
43
biro 9
Imate težave z biro opremo Pokličite in pomagali vam bomo Biros d.0.0., tel.: 01 787 37 00
Cesta Toneta Kralja 2, Grosuplje
- Servis fotokop.str., fax., tiskalniki, itd. - Prodaja komplet biro opreme - najem fotokopirnih strojev
Canon Canon Canon
- kopiranje načrti, barvno kop,, vezava, itd.
Taborska 4, Gros., tel.: 01 786 37 00 www.biros.si
MEDO
wpet rt:
TRGOVINA ZA LOV, RIBOLOV IN REKREACIJO
Cesta Toneta Kralja 2, Grosuplje Tel.: 01/787 37 01
^¡MMOII
Ribolov LOV
-	Koleščki	- puške
-	palice	- pištole, revolverji
-	vabe	- zračne puške
-	hrana	- zračne pištole
-	obutev	- strelivo
-	stoli	- tekstil
-	trnki itd	- optika
AKCIJE, POPUSTI, KREDITI www.biros.si
44
pogovori
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Grosupeljčan vodi slovensko skavtsko organizacijo
8. marca 2008 je Grosupeljčan Sandi Hribar postal načelnik Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), organizacije s 4.400 člani.
Sandi končuje Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, smer Vodarstvo in komunalno inženirstvo in je zaposlen v Javnem komunalnem podjetju Grosuplje. Kot skavt je Sandi aktiven že od 12. leta. Že na začetku ga je prevzela ideja skavtstva, poleg tega pa tudi toplina voditeljev in ostalih sovrstnikov. Pravi, da razlike med posamezniki ni bilo čutiti, vsi so si bili enaki. Straže tabornega prostora so bile prve izkušnje, ko je kot mladostnik dobil občutek, da mu voditelji zaupajo. Takih izkušenj je bilo kar nekaj: izvedba samostojnih izhodov peš ali s kolesom. V skupini je imel vsak svojo vlogo in tako so oblikovali trdne vezi in se učili timskega dela. S skavti je doživel mnogo zabavnih izletov, spustov po rekah, marsikatero neprespano noč ob kraji zastave, klepetu, petju, pečenih hrenovkah, skavtskem kruhu. Z nasmehom zatrdi, da so bile tudi kobilice in koprive v špinači v razigranih poletnih dnevih prav prijeten priboljšek.
Od vodenja čete (skupina mladostnikov od 11 in 15 let) ga je voditeljska pot peljala do vodenja grosupeljskega stega in pozneje do
prevzema načelniške vloge na regijski ravni, kar je pomenilo pomoč pri vodenju 37 lokalnim enotam. Izziv mu je predstavljala tudi vloga gospodarja v ZSKSS na državni ravni, ki obsega vse od vodenja interne skavtske trgovine do obnove skavtskega doma v Kočevskem Rogu, ki ga uspešno razvijajo v prvi skavtski okoljski center.
Kaj pomeni biti načelnik skavtske organizacije?
Je odgovorna vloga vodenja organizacije s 4.400 člani. Koordiniram izvršni odbor, ki predstavlja vodstvo organizacije in ustvarja smernice (programske, strateške ...), ki delajo skavtstvo v Sloveniji živo. Hkrati skrbimo, da se skavtske aktivnosti izvajajo v več kot 70 enotah po Sloveniji. Kot načelnik sem predstavnik naše skavtske organizacije, ki je ena največjih mladinskih in prostovoljnih organizacij v Sloveniji. Biti načelnik v skavtski organizaciji pomeni zavedanje, da je skavtstvo način življenja, ki zahteva celega človeka z jasno vizijo in odločnostjo. In skavtstvo samo ti pomaga, da se razvijaš v to smer.
Smisel vseh teh procesov pa so otroci in mladi, ki v času odraščanja potrebujejo usmeritve, podporo vrstnikov in voditeljev, ki imajo vlogo starejših bratov in sester. Načelništvo v ZSKSS je kot vodenje nekega podjetja s približno 3.700 delavci in 700 oseb vodilnega kadra, pri čemer ima podjetje oblikovano strukturo s čez 70 poslovnimi enotami, ki jih vodijo skupine od 5 do 15 ljudi in samostojno oblikujejo program za otroke in mlade, upoštevajo pa smernice, ki so plod stalnih analiz in strateškega načrtovanja na najvišji ravni podjetja. Vodstvo podjetja ves čas sodeluje s poslovnimi enotami, vodstvi regij, vodstvi programskih skupin in skupino za usposabljanje kadra. In hkrati spremlja dogajanje v družbi.
Zaradi česa vztrajaš, si vztrajal pri skavtih?
Skavtstvo mi ponuja pot nenehnega učenja in osebnega napredovanja in ves čas predstavlja izziv dela z ljudmi. Velikokrat te postavlja v negotovo vlogo, ko se je treba odločiti v trenutku z željo po najboljšem, ne le zase, ampak za vse člane organizacije. Kar pa je lahko svojevrsten izziv in tudi zadovoljstvo ob videnem rezultatu.
Kot otroka me je skavtstvo pritegnilo s svojo preprostostjo, preživetjem v naravi z osnovnimi stvarmi, kurjenjem ognjev, pripravo hrane v kotlu in igrami, ki jih lahko doživiš le pri skavtih. Skavtstvo mi je prineslo tudi velik krog prijateljev, s katerimi smo skupaj odraščali in še vedno sooblikujemo skavtstvo v Sloveniji na lokalni, regionalni ali državni ravni.
Danes mladi hočejo, da se stvari zgodijo hitro, da hitro dobijo, kar želijo, veliko je individualizma, materialno je zelo pomembno, mladi so pogosto pasivni ... Kakšni so izzivi za skavtsko organizacijo, kako ZSKSS odgovarja na današnjo realnost mladih?
Take razmere so za našo organizacijo izziv. S svojim načinom dela želimo ponuditi mladim dejavnosti, ki od njih zahtevajo pripravljenost, da si vzamejo čas za stvari, ki morda trenutno res niso najbolj moderne. A s tem imajo mladi
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
pogovori, kultura
Otroški likovni extempore Stična 2008
>
priložnost, da izkusijo način življenja z naravo, v naravi, z drugimi ljudmi, s prepoznavanjem razmer v družbi in aktivnim sodelovanjem v lokalni skupnosti.
Trenutno zaključujemo triletno obdobje, ko smo bolj poglobljeno delali na ozaveščanju o skavtskih koreninah in tako prispevali k vzgoji v dejavne skavtinje in skavte. V naslednjem triletnem obdobju pa bomo težo aktivnosti usmerjali v razvijanje čuta do narave in sočloveka ter dejavno odgovarjali na zaznane potrebe v družbi.
Kakšna je potem vloga skavtstva v življenju otrok in mladih?
Skavtstvo izhaja iz konkretnih temeljev in vrednot in daje vsakemu otroku in mlademu možnost, da odkrije svoje talente, jih razvija in dejavno uporabi v življenju. Naši otroci in mladi so običajni - v šoli so živahni, problematični, veseli ..., ki pa imajo željo spoznati drugačen način življenja in se kdaj pa kdaj odreči tudi kakšni stvari v prid sovrstnikov. Prav zato se velikokrat izkaže, da je skavtstvo za vsakogar, ni pa vsak za skavte. Želimo, da bi se vsak član zavedal, da je to odgovorna igra in da ima naše geslo »Bodi pripravljen!« svoj pomen.
Kateri konkretni projekti čakajo skavtsko organizacijo v bližnji prihodnosti?
Skoraj vse aktivnosti so usmerjene v vseslovenski skavtski tabor - jamboree, ki bo potekal poleti (19. 7.-3. 8. 2008) v bližini Želimelj in Velikih Lašč. To bo tabor vseh skavtov naše organizacije na enem mestu, prišli pa bodo tudi slovenski odrasli skavti in slovenski zamejski skavti iz Italije. S taborom bomo zaključili že prej omenjeni triletni vzgojni namen.
Zelo velik izziv je ureditev skavtskega okoljskega centra v Kočevskem Rogu in izdaja brošure, ki bo predstavila tako naravne kot kulturne danosti kočevskega okolja in predloge konkretnih aktivnosti na tem področju.
Velik poudarek v organizaciji bomo še naprej dajali tudi skrbi za okolje z dobro okoljsko vzgojo.
Našo organizacijo vidim kot eno vodilnih na področju vzgoje mladih s konkretnim programom in skupino navdušenih ljudi, ki po
svoji zaključeni skavtski poti v življenje stopijo bolj samozavestni in z željo po sooblikovanju družbe.
Kako vidiš odnos med skavti in lokalnim okoljem?
Če se osredotočim na skavtstvo v grosupeljski občini, kjer sem tudi začel svojo skavtsko pot, lahko izrazim zadovoljstvo nad tem, da skavtstvo v Grosupljem in širši okolici mlade zanima in veseli. Skavti smo sprejeti in s svojimi dejavnostmi dokaj prepoznavni. Uspelo nam je zgraditi dober odnos z župnijo Grosuplje, ki nam nudi prostore in drugo podporo. Veseli me tudi, da je Občina v naši organizaciji prepoznala partnerja, ki mu velja zaupati, ga podpreti in z njim sodelovati. In kakšna je pomembnost skavtov za lokalno skupnost? Skavti vzgajajo otroke in mlade k aktivni participaciji v lokalni skupnosti, da prepoznajo potrebe te lokalne skupnosti in se nanje odzivajo - npr. koristno preživljanje prostega časa mladih, ozaveščanje javnosti o okoljski problematiki, zdravem načinu življenja, življenje po vrednotah, ki gradijo skupnost, povezovanju krajanov s projektom Luč miru iz Betlehema itd.
Na poletnem taboru na Vojskem nad Idrijo smo program oblikovali v duhu junakov iz risanke Pipi in Melkijad. Da smo zgodbe naredili zanimivejše, smo s seboj vzeli tudi 2 mlada pujska, za katera so v času tabora skrbeli skavti. Njihova naloga je bila, da jim naredijo prostor za bivanje in ga čistijo, da jih redno hranijo. Ko sta ušla, so se skavti spraševali, kako jih ujeti. Zadeve so se lotili s pravo zasedo - bili so na preži, jima zaprli pot in ju s skupnimi močmi odnesli iz bližnjega grmovja v njuno bivališče. Zanimivo je bilo, kako so bili nad tema pujskoma navdušeni starši ob obisku tabora. Ne bom pozabil, kako se je neka mama zahvaljevala, da smo se odločili za to potezo, kajti njen sin do prihoda na ta tabor ni še nikoli videl živega pujsa. Ko smo pujsa vrnili lastniku, sta imela prav lepo zagorelo polt in sta bila občutno debelejša od svojih vrstnikov.
Čim bolj uspešno ter zadovoljstva in izzivov polno pot v vlogi načelnika!
Alenka Oblak
Letos so se otroški likovniki v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica zbrali v Stični. Gostil jih je Muzej krščanstva na Slovenskem. Mladi udeleženci so prišli iz šestih osnovnih in dveh srednjih šol, in sicer iz občin Dobrepolje: JVIZ OŠ Dobrepolje; iz občine Grosuplje: OŠ Louisa Adamiča, OŠ Brinje, PŠ Šmarje-Sap in iz občine Ivančna Gorica: VIZ Višnja Gora, SŠ Josipa Jurčiča, OŠ Stična, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Vseh skupaj je bilo 29 mladih ustvarjalcev. Za ustvarjanje na letošnjem srečanju so bile izbrane tri tematike: Dialog v barvah, 500-letnica Trubarjevega rojstva in Mednarodni dan muzejev. Udeleženci so si najprej na kratko pod vodstvom muzejskega kustosa Tadeja Trnovška ogledali križni hodnik in tisti del muzejske zbirke, ki je posvečen reformaciji in posebnemu mestu Trubarja v slovenski zgodovini. Po ogledu so se razdelili v dve skupini. Prvo je vodila akademska kiparka Mihaela Ciuha. Pod njenim mentorstvom so nastajale prekrasne knjige, vezani ovitki za likovna dela in drobni zveščiči. Druga skupina, ki je ustvarjala pod vodstvom akademske slikarke Joanne Zaj^c Slapničar, se je posvetila Stiškim rokopisom, izhodiščni motivi so bili le vzpodbuda za domišljijska prepletanja inicijalk in posameznih vzorcev ter biblijskih motivov in meniških legend. Tudi v nadaljevanju bo tradicionalni otroški ex-tempore organiziran ob praznovanju Mednarodnega dneva muzejev, ki poteka vsako leto 18. maja. Lokacije pa bodo inspirativna posebna mesta, ki omogočajo, da se otroci pobliže srečajo s konkretno kulturno dediščino bližnjega okolja.
Simona Zorko
za JSKD RS OI Ivančna Gorica

trubarjevo leto
Grosupeljski odmevi
junij - 6 / 2008
Primož Trubar v Narodnem muzeju
Slovenija je razglasila leto 2008 za Trubarjevo leto. 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja (15081586) so uvrstili tudi na seznam obletnic Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, zato se letos vrstijo številne prireditve po Sloveniji in v novi stavbi Narodnega muzeja na Metelkovi je na ogled razstava o življenju in delu pisca prve slovenske knjige.
Marija Samec
kot protestantskega pridigarja. Med ogledovanjem razstavljenih protestantskih knjig slovenskih in tujih avtorjev poslušamo njegovo besedo. Do srede maja je bila tudi prvič v Sloveniji razstavljena originalna Cerkovna ordninga, ki so jo za to priložnost posodili iz Vatikana.
Zanimiv je tudi prikaz različnih prostorov in njihove opreme iz 16. stoletja. Najzanimivejši sta bili tiskarna s starimi tiskarskimi črkami in strojem na ročni pogon ter gostilna s slamo posutimi tlemi. Na voljo je tudi bogat in zanimiv katalog, ki je izšel ob tej razstavi, v katerem različni avtorji osvetljujejo življenje in delo ter čas in dogodke, ki so oblikovali našega velikega rojaka. Spremlja pa ga knjižica, v kateri so poleg življenjepisa naštete tudi vse prireditve v Trubarjevem letu.
Razstava, ki bo v muzeju na ogled do 31. decembra, torej z različnimi pripomočki (kratkimi besedili, fotografijami, zemljevidi, ilustracijami, predmeti, rekonstrukcijami, kopijami, avdio-video napravami, ambienti) obiskovalca tako popelje v enega prelomnih obdobij slovenske zgodovine. Razstavo si lahko ogledate v skupini z vodstvom, zaradi vseh pomagal in govorjenega teksta pa polnopomensko tudi sami.
Trubar rohni s prižnice nad grešniki.
Avtorja razstave, dr. Maja Žvanut in oblikovalec Marijan Rafael Loboda, sta muzejsko pripoved posvetila življenju in delu Primoža Trubarja ter dosežkom slovenske reformacijevknjiževnosti, likovni umetnosti in glasbi. Predstavila sta postaje Trubarjevega življenja, njegovo osebnost in okoliščine, ki so njegovo delo bodisi navdihovale in podpirale bodisi zavirale.
V prvem prostoru takospoznamo predmete, ki so jih ljudje v času Trubarjevega rojstva uporabljali, dogodke, ki so zaznamovali ta čas, poslušamo in na platnu spremljamo zgodovino poznega srednjega in začetka novega veka. In ko spoznamo življenjsko pot našega velikega moža, se znajdemo pred prižnico z likom Primoža Trubarja
Nova stavba Narodnega muzeja z vabilom na Trubarjevo razstavo.
Program prireditev ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja
-	v nedeljo, 1. 6. ob 15. uri,
pred društvenim domom (zgradbo šole) Škocjan
12. tradicionalna kulturna prireditev: Stati inu obstati
Po prireditvi bo ob 16. uri odprtje
razstave slik in karikatur Albina Roglja
Organizator: Krajevna skupnost in Kulturno društvo Škocjan
Pohod po Trubarjevi poti
iz Grosupljega v Škocjan Organizator: Univerza za 3. življenjsko obdobje Grosuplje
-	v soboto, 7. 6. ob 18. uri
v cerkvi sv. Kancijana, Škocjan
Koncert protestantskih pesmi
v novih slovenskih priredbah Izvajalec: Slovensko Cecilijino društvo
Organizator: Župnija Škocjan in Kulturno društvo Škocjan
-	v nedeljo, 8. 6. ob 18. uri,
v cerkvi sv. Kancijana, Škocjan
Osrednja prireditev ekumensko bogoslužje,
ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Mag. Alojzij Uran in evangeličanski škof mag. Geza Erniša Slavnostni govornik: zaslužni prof. dr. France Oražem Organizator: Župnija Škocjan
Po ekumenskem bogoslužju bo ob 19.00. uri, pred cerkvijo v Škocjanu
Odkritje spominskega obeležja Primožu Trubarju
Slavnostni govornik: akademik prof. dr. France Bernik Organizatorji: Občina Grosuplje, Krajevna skupnost in Kulturno društvo Škocjan
junij - 6 / 2008
Grosupeljski odmevi
trubarjevo leto
Od ideje do knjige: Rimarije mladih (moderne pridige* o vrednotah)
Kaj so vrednote? Kaj nam pomeni življenje?
O čem nam »pridigajo« starši, profesorji, politiki?
Kaj bi jim mi želeli povedati? Kaj si najbolj želimo, pa tega ne moremo kupiti z denarjem?
Kaj bi želeli povedati starejšim od sebe? Smo jim hvaležni, jih imamo radi? Kaj bi radi povedali pomembnim ljudem?
Kako bi spremenili svet?
Kaj bi naredili kot voditelji velikih držav?
So za nas vrednote
MIR - LJUBEZEN - SVOBODA - ZNANJE - PRIJATELJSVO - ZAUPANJE -DOBROTA - POŠTENOST - SREČA ...?
Vse to in še marsikaj bomo povedali z besedami, s pesmijo, z rimami - vsak po svoje na svoj način. Vsem bomo pokazali, da nam ni vseeno, kakšen je svet, kakšni
smo ljudje, kakšni so naši odnosi - želimo boljši, bolj optimističen svet!
*Pridiga ali homilija je govor, posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu, ki pa ga niso vsi razumeli. Eden od razlogov za začetek protestantizma je bil, da bi bili navadni ljudje bolj vključeni v bogoslužje in da bi bolje razumeli osnove krščanske vere v njim razumljivem jeziku. V širšem smislu je lahko pridiga tudi splošnejši govor o moralnih vrednotah. Govornika, ki podaja tak govor, imenujemo pridigar. Začetniki in utemeljitelji protestantizma (npr. Martin Luther, za Slovence pa je pomemben tudi Primož TrubarI so bili znani kot izvrstni pridigarji.
Tudi mi bomo »pridigarji«!
Pridigali bomo o vrednotah, ki so pomembne za nas. Ne bomo govorili na javnih mestih, temveč s pesmijo in s pomočjo knjig.
Pesem o vrednoti, ki je pomembna prav za tebe/vas in jo boš/boste napisal/i, pošlji/te na naš naslov do
konca maja 2008,
ko bomo s skupno močjo naredili knjigo in jo razstavili konec septembra v okviru
Dnevov evropske kulturne dediščine.
Pesmi pošljite na e-naslov: oi.ivancna.gorica@jskd.si
Informacije: 051/675-238 (Barbara, Simona)
Festival Krka 2008
Večer kvartetov Turjak 2008
Letos je Trubarjevo leto, čas praznovanja 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, pisca prve slovenske knjige in utemeljitelja slovenske kulture. Že zgodovinarji so zapisali, da je bil tudi dober pevec, zato smo organizirali srečanje pevcev in ga posvetili tej obletnici in vseslovenskemu prazniku. Odločili smo za prireditev z naslovom »Večer kvartetov Turjak 2008«, ki se je odvijal v Viteški dvorani na gradu Turjak, v soboto, 12. 4. 2008, v organizaciji KUD-a Marij Kogoj iz Turjaka. Povabili smo več kvartetov iz Slovenije, prireditve pa so se udeležili naslednji kvarteti: Samorastnik iz Žalne - občina Grosuplje (na priloženi sliki), Planika iz Škofljice, Zvon iz Turjaka, Rečiški kvartet
VEČER KVARTETOV
Turjak, 12. april 2008
Laško, Stiški kvartet in Trio Quartet iz Škofje Loke. Izvajanje je ocenjevala petčlanska komisija, ki sta jo vodila izkušena glasbenika, vsem poznani Franc Mihelič in Leon Marolt, dolgoletni član okteta Jelovica. Zmagovalec večera je postal Trio Quartet iz Škofje Loke, pred katerim je še lepa prihodnost. Fantje ne samo, da so mladi, ampak so tudi odlični pevci. Navdušenje nad njihovim petjem in nastopom je najprej pokazala publika z bučnim in dolgim aplavzom, nato pa še komisija. Pohvaliti pa velja tudi ostale kvartete, ki so pokazali veliko glasbenega znanja in ubranosti.
Prireditev smo organizirali prvič, vendar sta nam množičen obisk, našteli smo blizu 400 obiskovalcev, in velik interes nastopajočih vzpodbuda, da bomo nadaljevali z delom.
Prenašanje tradicije štiriglas-nega petja na mlade bo naš cilj za vnaprej, zato želimo, da bi tovrstno srečanje, ki je edino v slovenskem prostoru, organizirali vsako leto. Naša f"M ^ želja je tudi, da ga postavimo še na višjo raven in s tem ■ populariziramo slovensko narodno pesem. Pregovor »En I Slovenec, štirje glasovi« naj velja še mnogo let!
I Božo Zalar
8. 6. ob 17. uri / 5 MOSKIH.COM
Gledališka predstava - Krška jama - Gradiček pri Krki
14.	6. ob 20. uri / SIDDHARTA
Koncert - Krška jama - Gradiček pri Krki
15.	6. ob 18. uri / TRNJULČICA
- Lutkovno gledališče Ljubljana Gledališka predstava za otroke - DC Krka - Krka 21. 6. ob 20. uri / JARARAJA & DITKA HABERL Koncert - Turistična kmetija Magovac - Krka 16. 8. ob 20. uri / MAHNIMAL Koncert - Kmetija odprtih vrat Javornik - Krka 25. - 30. 8. / OTROŠKA USTVARJALNA DELAVNICA Likovno-glasbena ustvarjalna delavnica - DC Krka - Krka 30. 8. ob 20. uri / ZORAN PREDIN & GIPSY SWING BAND Koncert - DC Krka - Krka 6. 9. ob 18. uri / LJOBA JENČE & VOLK FOLK Koncert - Cerkev Sv. Kozme in Damijana - Krka 13. 9. ob 19. uri / JOSIPA LISAC Koncert - Krška jama - Gradiček pri Krki
Več informacij na spletni strani:
www.festivalkrka.si Organizator si pridružuje pravico spremembe programa.
kultura
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Grosupeljski zbori uspešno nastopali na območni reviji odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin
Revija je letos k sodelovanju privabila 29 skupin s 503 pevci, kar je največ doslej. Nastopilo je tudi 13 zborov in skupin iz naše občine, od katerih jih je kar 7 predlaganih za napredovanje na medobmočno revijo.
Tatjana Jamnik Skubic
Na reviji so zapeli zbori in skupine občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm-Dobrepolje. Prireditev, ki je potekala pod naslovom »Lepo je pomlad' na svet«, je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Zaradi rekordne udeležbe je bila revija razdeljena na tri dele. Potekala je tri večere, vsak dan v drugi občini.
Gostitelj prireditve v naši občini je bila Zveza kulturnih društev Grosuplje. Revija je potekala v Kulturnem domu v Grosupljem, ki za pevske prireditve zaradi neakustičnosti ni primerno okolje. Simona Zore Ramovš je v imenu ZKD izkoristila to priložnost ter župana in ostale gledalce v uvodu pozvala: »Pričakujemo, da nas boste podprli pri boju za nov kulturni dom z dvema dvoranama ter boljšo akustiko.«
Župan Janez Lesjak, ki je tudi prišel prisluhnit kulturnemu dogodku, se je na poziv nemudoma odzval. Strinja in zaveda se, da imajo kulturne skupine v občini trenutno slabe pogoje za delovanje. Včasih se je pelo povsod, kjer je to mogoče. Zaveda se, da danes to ni več dovolj. »Vprašanje, kako bomo v Grosupljem poskrbeli za center kulture, je v fazi odločne pobude. Tudi ta predlog moramo uvrstiti na spisek vseh potreb in želja, ki so financirane iz občinskega proračuna. Več v tem trenutku ne morem povedati.« ni želel
f %
n

■jz « 4* « f ^
v 5 * f
9 * m % v	J»* T*
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
kultura
49
>b i ti preveč konkreten župan. V zaključku nagovora se je obrnil na pevce ter jim zaupal dolžnost, da vso svojo ljubezen, znanje in druženje, povezano s prepevanjem, prenesejo na naše najmlajše.
Naša občina se lahko pohvali z kakovostnim in številčnim delovanjem na pevskem področju, saj so jo na reviji zastopali trije ženski, štirje moški ter dva mešana pevska zbora, poleg njih pa še dve mali pevski skupini ter dve mali vokalni skupini. Vsi nastopajoči iz naše občine so razvidni iz priloženih fotografij.
Vse tri prireditve si je ogledal strokovni selektor Tomaž Tozon. Skupaj z Gregorjem Klančičem sta opravila izbor najboljših zasedb, ki jih bosta predlagala za uvrstitev na medobmočno revijo. Splošna Tozonova ugotovitev je, da je bila izvedba vseh zborov kvalitativno na visokem nivoju. Pohvalil je tudi organizacijo vseh treh večerov. Vodjem posameznih skupin je na uho prišepnil nekaj praktičnih nasvetov za nadaljnji napredek in razvoj.
Za uvrstitev na Medobmočno revijo odraslih pevskih zborov, ki bo potekala 29. novembra 2008 v organizaciji Območnih izpostav Ljubljana okolica in Ljubljana, sta strokovna selektorja predlagala Moški pevski zbor Corona, Moški pevski zbor Šentvid in Moški pevski zbor KD Vokal Grosuplje. V kategoriji ženskih pevskih zborov bodo za medobmočni nivo predlagani Vokalna skupina Šmarnice, Ženski pevski zbor Magdalena ter Ženski pevski zbor Biser. Med mešanimi pevskimi zbori pa bodo predlagani Mešani pevski zbor Zagradec, Mešani pevski zbor Račna
FOTOGRAFIJE NA LEVI STRANI OD VRHA > NAVZDOL:
ŽPZ Biser (Polona Štrubelj) tokrat zažarel v rdečem.
MPZ Corona (Jernej Kralj) nas je že razvadil.
MPZ KD Vokal Grosuplje (Primož Cedilnik) prisega na tradicijo.
Vokalna skupina Viva Vox (Polona Kopač) zadovoljna s svojim nastopom.
FOTOGRAFIJE NA DESNI:
ŽPZ Lastovke KD Teater Grosuplje (Mojca Intihar) zanosno o povezanosti človeka z naravo.
ŽPZ Magdalena (Emil Kovačec) prisega na ljudske pesmi.
MPZ Račna (Venčeslav Zadravec) goji pevsko tradicijo v kraju.
MPZ Račna (Tadej Podobnik) prinesel mladostno svežino.
kultura
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
(zborovodja Tadej Podobnik) ter Mešani pevski zbor Ambrus.
Male pevske skupine, ki nas bodo zastopale na regijskem nivoju 20. septembra 2008 na Novi Štifti v organizaciji Območne Izpostave Ribnica, pa so Moška pevska skupina Šentjurski fantje, Oktet fantov KD Stična ter Šentviški slavčki.
V zaključku je Simona Zorc Ramovš, ki je vodila grosupeljski del prireditve, vse nastopajoče in poslušalce povabila na 39. tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na katerem pričakujejo rekordno udeležbo. Tabora se bo namreč udeležilo tudi šestnajst zborov iz Evrope in Argentine. »V letu medkulturnega dialoga bo to evropski praznik slovenske pesmi.« je zmagoslavno zaključila voditeljica.
Revija je bila zaradi množične udeležbe gotovo velik organizacijski zalogaj. Kulturni dom v Grosuplju res ni ustrezno prizorišče za tovrstne prireditve. Kljub temu je vse potekalo tekoče. Zbori so se za nastop dobro pripravili, kar sta ugotovila tudi strokovna spremljevalca. Izbrali so pester program, prijeten za ušesa tudi manj veščih poslušalcev. Slednjih sicer po moji oceni na prireditev ni prišlo prav veliko. Vsem izbranim zborom želim uspešno zastopanje naših barv tudi na regijskem nivoju.
FOTOGRAFIJE OD VRHA NAVZDOL:
MPZ Samorastniki (Drago Zakrajšek), gost ob različnih priložnostih, tokrat na reviji.
Moška pevska skupina Šentjurski fantje (Tomaž Tozon) prisega na ljubezenske pesmi.
MPZ Šmarje - Sap (Mojca Jevnikar Zajc) se je predstavil s pesmimi z obrobja Slovenije.
Vokalna skupina Šmarnice (Jernej Kralj) po dveh letih ponovno na odru.
Mešani oktet Polica (Emil Kovačec), majhni a vztrajni.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
kultura
Pozdrav počitnicam z MePZ Glasbena matica in domačimi pevci na Kopanju
Vsi, ki radi prisluhnete lepo zapetim pesmim, prisrčno vabljeni v nedeljo, 15. junija 2008, ob 11. uri, v prelepo kopanjsko cerkvico!
Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana se bo prvič predstavil pod vodstvom novega umetniškega vodja Sebastjana Vrhovnika, saj smo se lani v tem času poslovili od našega dolgoletnega vodje g. Tomaža Tozona. Kako, morda na malce nov način, nadaljujemo njegovo in naše skupno delo, vam bomo pokazali na nedeljski prireditvi. Na koncertu bodo, tako prijetno, kot znajo, zapele tudi pevke obeh zborov Zarje (Mlade in Starejše Zarje KD Kopanj), in pevke Ženskega pevskega zbora Magdalene KD Vokal Grosuplje. Skupaj smo za vas pripravili enkraten pozdrav prihajajočim počitnicam, zato se veselimo vseh vas, ki vam bomo z veliko ljubeznijo do prepevanja zapeli v kopanjski cerkvi!
Prisrčno vabljeni!
Šolske delavnice ob 110. obletnici rojstva Louisa Adamiča
Andreja Ipavec, idejni vodja projekta ob 110. obletnici rojstva Louisa Adamiča, je povedala, da so dejavnosti potekale na šoli Louisa Adamiča celo leto v kar 15 delavnicah. »Vsi učenci so bili udeleženi, vsak po svojih sposobnostih in interesih. Na razredni stopnji so slikali, fotografirali, anketirali ljudi o poznavanju Louisa Adamiča. Pri slovenskem jeziku (Andreja Ipavec in Klavdija Hočevar) so brali za Adamičevo bralno značko, spoznavali avtorjevo življenje in njegova dela, razmišljali so o odnosu Adamiča do dveh domovin. Pri angleškem jeziku (Lida Antonič in Aleš Malnar) so brali Adamičeva dela v originalu in jih prevajali. V okviru ur zgodovine (Antonija Raičevič, Vesna Krivec) so napravili raziskovalno nalogo o izseljeništvu in življenju Slovencev v ZDA. Udeleženci likovnega krožka (Andreja Kojič, Janja Vilar, Simona Potokar) so slikali Adamičeve portrete in modelirali kipe iz gline. Pri glasbi (Sašo Simič) so spoznavali pesmi z izseljeniško in domoljubno tematiko, pevski zbor pa se jih je naučil zapeti. Pri tehnični vzgoji (Jani Tomažin) so izdelali maketo gradu Praproče, kakršen je bil nekoč. Fotografi (Andrej Novljan) so poslikali vse, kar jih je spominjalo na Adamiča, filmarji (Vida Struna) so posneli film, v katerem so
odkrivali Adamiča, v računalniški delavnici (Marija Novak, Melita Kastelic) pa so iskali računalniške datoteke o Adamiču. »Kuharji« (Tanja Čebašek, Mojca Trontelj, Astera Tkalec) so zbirali recepte iz tistega časa in za zaključno prireditev so skuhali češpljevo kašo, dolenjske jajčne štruklje, sukani močnik z ocvirki, ajdove žgance z zeljem ... Gledališka delavnica (Boža Krajcer) je pripravila izbor besedil za zaključno prireditev, novinarska delavnica (Špela Dremelj) pa je izbrala iz vseh delavnic najzanimivejše izsledke, opravila ankete in pripravila tematsko številko šolskega časopisa. V okviru športnih dejavnosti pa so se učenci sprehodili po Grosupljem, obiskali Mestno knjižnico Grosuplje in si ogledali kipe, ki krasijo naše mesto. Vsi učitelji in učenci so sodelovali,« se je pohvalila marljiva organizatorka.
V soboto zjutraj so se vsi učenci in mentorji zbrali, dokončali svoje izdelke in jih razstavili v avli in predstavili svoje delo. Zvečer pa so sodelovali še na zaključni prireditvi. »Sama ne bi zmogla vsega,« prizna organizatorka Andreja Ipavec in pohvali vse učitelje in ekipo pomočnikov, predvsem Janjo Vilar, ki je sodelovala pri pisanju in oblikovanju vabil ter računalniški projekciji, in mojstra
razsvetljave in ozvočenja Andreja Novljana. »Vesela sem, da je proslava uspela, dopoldanska šolska in večerna, osrednja. Dosti dela in skrbi je bilo,« utrujena potoži, vendar ne more skriti zadovoljstva, da je zahtevno delo končano. Marija Samec
(Prispevek je bil poslan že za prejšnjo številko časopisa, a zaradi pomanjkanja časopisnega prostora - kot še 31 drugih - ni bil objavljen.-odgovorni urednik Jože Mliklič]
Organizatorka proslave Andreja Ipavec pred scensko sliko, ki jo je narisala likovnica Simona Potokar. (Foto: M. Samec)
52
pogovori
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Krajine, tihožitja in domačije Toneta Pahuljeta
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 22. aprila 2008, ob 17. uri. - To je že osma razstava tem prostoru, je v uvodnih besedah povedala direktorica knjižnice Roža Kek. Avtor razstave, gospod Pahulje, je rad zahajal v grosupeljsko knjižnico, dokler je delal kot župnik na Polici pri Grosupljem. Izposojal si je predvsem knjige s področja likovne umetnosti, zato smo veseli, da ga lahko kot umetnika - slikarja pozdravimo v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje.
Slikar in kipar Tone Pahulje, rojen leta 1945 v Dolenji vasi pri Ribnici, je gimnazijo obiskoval v Kočevju in Vipavi, študij teologije v Ljubljani pa zaključil 1976. Kot duhovnik je služboval na Brezovici pri Ljubljani (19761977), na Selih pri Šumberku (1977-1983) in na Polici pri Grosupljem (1983-2006). Zdaj je duhovni pomočnik na Muljavi.
O slikarju in njegovem delu je spregovoril profesor Jakob Müller, ki z gospodom Pahuljetom sodeluje in prijateljuje že vrsto let. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in postavitvi razstave. Nazadnje je k besedi pozval še umetnika samega, »da nam ne bo govoril samo z barvami in slikami, ampak tudi z besedo«.
V	galerijo je prišel zgodaj, da bi preveril, če je vse na svojem mestu, je povedal. Okno je bilo odprto in mimo je prišla ženska z otrokom. Dvignila je otroka, pogledala v galerijo in rekla: »To pa so slike, to!« Tedaj mu je prišla na misel Prešernova pesem Apel in čevljar:
»Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vse vprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi.«
Prosi tudi za kritike in pohvale svojih del. Kulturno življenje v Grosupljem je razgibano in pestro. Če bo ta razstava prispevala kamenček v ta mozaik, bo vesel.
Pevke ŽPZ Biser pa so zapele dve lepi pesmi Slovo in Bčela in s svojimi izbranimi glasovi dopolnile prijetno vzdušje na otvoritvi razstave.
Oznako slikarja in kiparja Toneta Pahuljeta je podal profesor Jakob Müller.
Marija Samec
Pred nami je 20 oljnih podob, ki jih je slikar Tone Pahulje ustvaril v zadnjih 12 letih. Njegov celotni opus je več kot desetkrat večji, obsežnejši, zato se mi zdi prav, da najprej v nekaj besedah predstavim njegova predhodna dela. Iz mladostnega obdobja (pred letom 1970] imamo evidentiranih 5 njegovih slik, ki napovedujejo dve glavni umetnikovi temi: krajinsko in religiozno, obe pa povezuje šubičevsko raziskovanje sveta barv.
V	času študija in prvo desetletje duhovništva (od 1970 do srede 80. let) prevladuje religiozna motivika. V malih, večinoma rezljanih plastikah, omejenih na
motiv Križanega, je dosegel umetnik svoj prvi vrh, saj tako Korpus kot križ oblikuje izvirno, ekspresivno, sporočilno polno in eksistencialno prizadeto. Tudi v slikah tega obdobja prevladuje verska tematika z osebno, intimno konotacijo. Taka je Ikona, nastala leta 1978 - njeno izhodišče je znamenita Vladimirska Mati Božja iz 12. stoletja - z nežno, prisrčno čustvenostjo, črno-zlato barvitostjo, elegantnimi, čistimi linijami in motivom odprtih dlani, skodelic zaupanja in pričakovanja. Njeno nasprotje je glava Kristusa iz leta 1985, ki odpira temo trpljenja in smrti, pa tudi žrtvovanja in ljubezni. Po štiri, pet let trajajočem ustvarjalnem premolku je v 90. letih še nastalo nekaj slik z biblijsko motiviko, triptih Rog 1945 pa uvaja skupnostno, zgodovinsko tematiko. Leta 1995, po devetletnem presledku, je ustvaril svojo najboljšo malo plastiko, kubični torzo Križanega, nabit z dinamiko in ekspresijo, povezujoč osebno in skupnostno, človeško in metafizično. V Pahuljetovem likovnem ustvarjanju od začetka 90. let dalje, katerega del je predstavljen tudi na naši razstavi, prevladuje nemetafizična, neidejna tematika, sprva zlasti tihožitja, nato tudi različno koncipirane krajine, oboje navadno s poudarjeno lepotnostjo, vendar ne brez osebne izpovednosti. Glede na kompozicijo, barvne in druge sestavine, zlasti pa glede na bistveno drugačne upodobitve konkretnih domačij domnevam, da imajo tihožitja in krajine večinoma umetnostna izhodišča. Tihožitij, podob mrtve narave z liričnimi, razpoloženjskimi in simbolnimi likovnimi elementi, je skupaj 15. Od teh smo poslednjih 5 lahko postavili tudi na našo razstavo. Pri vseh se Pahulje kaže kot kolorist, mojster barv in razpoloženja. Posebej bi izpostavil Tihožitje z ribami iz leta 2001, kjer je kontrapunktirana polnost življenja z mrakom eksistence, vse pa potopljeno v toplo, zvesto, zastrto svetlobo.
Krajine Toneta Pahuljeta imajo več izhodišč in več motivnih konceptov. Pri Brezah v jeseni 11996) je narava jasno razpoznavna, lirična, svetla. Podobno svetovljanski, morda kitajski motiv je upodobljen v Jutru v hribih iz leta 1999, Pokrajina ob reki iz istega leta pa ima verjetno perkovsko izhodišče s poudarkom na zemeljskosti, vsakdanjosti, skoraj negibnosti. Drugačno, motivno ožje, vendar izpovedno močno je Cvetoče
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
kultura
53
> drevo iz leta 1997: svetlobna eksplozija rumenega, modrega in belega. Tudi Jutro v gozdu, nastalo istega leta, je barvna impresija ozračja samega: to je žarjenje skozi temo dreves, to je ozračje zamolklega sončnega ognja. V isto skupino sodi tudi Samotni čoln, edina Pahuljetova marina, morski pejsaž, ki ga obvladuje modrina vode in neba, v njej pa masiven, težek čoln, ki ga poganja moški. Je to Haron, prevoznik čez reko smrti? Preplet monumentalnosti in intimnosti. Tretja smer Pahuljetovega krajinarstva je kmečka oz. starokmečka motivika. Priprava na zimo (1998) je še vsa tradicionalna, čustveno žanrska. Podobna je tudi podoba V jeseni, na kateri moški in ženska pobirata krompir. K žanrskim slikam, v katerih so ljudje utopljeni v pokrajino ali pa so vidno odsotni, sodijo Snopi iz leta 2004, motivni in kompozicijsko disciplinirani, vendar v skoraj magično razgibanem ozračju. V kmečko motiviko sodi tudi Kozolec. Motiv je bil v razponu petih let upodobljen štirikrat, in sicer z različnimi sestavinami, z različnim okoljem in v različnih barvnih sestavih. V nekaterih upodobitvah sta prisotna tudi motiv križa in harf ne mreže, vendar vse v mejah stvarnega kmečkega, z nostalgijo zaznamovanega sveta. Temo stožčaste vertikale s študijem svetlobe in senc, zemlje in neba kažejo tudi večkrat realizirani motiv notranjskih senenih kopic, ostrnic.
Lik človeka je osrednji in edini motiv Pahuljetovega kiparstva, na platnih pa nima nikoli osrednje ali celo portretne vrednosti, pač pa je nekajkrat upodobil lik konja. Na razstavi imamo Konja v galopu iz leta 1999, oba z iztegnjenima nogama, vihrajočo grivo, bolj leteča kot v galopu, polna nagonske vitalnosti, divjosti, polblaznosti z elementi apokaliptičnosti. Povsem samosvoj koncept upodabljanja kmečke, vaške realnosti predstavljajo "portreti" domačij. Pri vseh prevladuje okornost, predimenzioniranost, kot da hoče dati domu večjo trdnost in zanesljivost. Kompozicijsko zanimiva veduta je najnovejša Grguševa hiša iz leta 2008.
Razstavljena olja Toneta Pahuljeta so podobe krajin, predmetnega sveta, domov, pa tudi prepričljiv izraz avtorja samega ter njegovega sporočila. Naj se na koncu zahvalim vsem lastnikom Pahuljetovih del, ki so nam jih posodili za razstavo. Prisrčno se zahvaljujem tudi Roži Kek, direktorici Mestne knjižnice, za gostoljubnost in vso podporo, knjižničarki Andreji za oblikovanje vabila, in vsem, ki so sodelovali pri postavitvi razstave.
Jakob Müller
Tu smo doma
Razstava društva Paleta
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, sreda, 11. marca 2008, ob 17. uri. - Slikarke in slikar, ki ustvarjajo pod mentorstvom profesorice Sandi Zalar, so znova postavili razstavo v galerijskih prostorih grosupeljske knjižnice.
Predsednica društva gospa Zora Trilar je povedala, da je lanskoletna uspešna razstava v tej galeriji pripeljala do nove razstave predvsem zaradi želja obiskovalcev. Umetniki imajo vsak svoj način slikanj in vsak gleda na motiv s svojimi očmi, ozrli so se naokoli in poiskali zanimive motive v vseh letnih časih ter jih prenesli na platna. Mentorica likovne skupine Paleta, prof. Aleksandra Zalar, ki je tudi pisateljica, je začela svoj nagovor z literarnim razmišljanjem o človeškem življenju in o spremembah, ki se v načinu razmišljanja zgodijo skozi obdobja:
»V bistvu je sliko težko pretočiti v besedo in na otvoritvi slikarske razstave naj bi govorila o slikah. Ko je človek mlad, ima neizmerljiv zaklad, mladost, in kot radi rečemo, še vse življenje pred seboj. Na žalost pa, ko smo mladi, sploh ne vemo, kaj imamo in se ne zavedamo, da je življenje samo razdalja, pot, ki jo lahko prehodimo na različne načine. Lahko niti ne vemo, kod smo hodili, ali pa si vzamemo čas in jo doživimo. Šele ko si starejši, se zaveš, da si minljiv. Kdo pa zjutraj misli na večer. In takrat nam postane pomembno, kaj položimo v to posodo, ki ji rečemo življenje. Nenadoma začne človek okoli sebe opazovati vse lepe stvari, ki ga obdajajo. Odpre oči, ušesa, začne uživati v družbi prijateljev, začne ceniti vsak trenutek, ki je lahko prijazen ali pa tudi ne, odvisno od nas. Članice in člani KD Teater Grosuplje, likovne skupine Paleta, smo doživeli leta,
ko smo se začeli zavedati, da živimo. Očitno smo se odločili, da si svoj čas skupaj polepšamo z druženjem in ustvarjanjem. Zakaj Grosuplje in zakaj realizem? Grosuplje, ker je to naše vsakdanje okolje in realizem, ker je to samo ena od postaj v našem iskanju. Vse življenje se učijo samo tisti, ki so se tako odločili. Edino, kar je vredno, so tiste stvari, v katere položimo veselje, talente, srce in svoj čas. Članice in člani skupine Paleta svoj čas posvečamo tudi slikanju in preko ustvarjalnosti, druženju. Pomembna nam je kvalitetaživljenja,zatonebomonikolivečsami, saj imamo drug drugega in svojo kreativnost. Bistvo vsake kreativnosti pa je veselje do tega, da nekaj novega narediš, da se razvijaš in da te to vznemirja in osrečuje.« V tretjem življenjskem obdobju je vedno bolj pomembna kvaliteta življenja, zato so se slikarke zbrale v društvu in ustvarjajo. Motivi Grosupljega in okolice so povezani z njihovim življenjem in delom, tu so doma, zato so izbrale tak naslov in motive za razstavo.
Za glasbeno spremljavo so poskrbele pevke Viva Vox, ki jih vodi gospa Polona Kopač. Razstavo je otvorila direktorica knjižnice Roža Kek z besedami pesnika Toneta Kuntnerja: »Nisem še videl vseh tvojih lepot, znova in znova jih odkrivam.« Številni obiskovalci razstave so res lahko odkrivali skrite kotičke grosupeljske pokrajine. Videli smo Radensko polje, boštanjski grad, Magdalensko goro, ulice Grosupljega, kapelice in znamenja, nove poglede na mesto in vasi v okolici, mimo katerih vsak dan hodimo, pa nam jih mora slikarjevo oko odkriti, da jih zaznamo tudi sami.
Marija Samec
54
pogovori
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Oživljena godala
Koncert godalnih orkestrov GŠ Grosuplje
V	isti besedni družini so pomeni besed godec, godala, gosli ali v stavčni zvezi: Godec gode na gosli. Pred nastopom harmonike so na ohcetih razveseljevali godci z godali, običajno v zasedbi gosli, bas in oprekelj ali kitara. Gosli so se oglašale predvsem ob veselih dogodkih. Iz našega Paradišča izhaja najbolj znana podoba ljudskega godca na lesenem polknu, ki igra na bas, tako da se tradicija pri nas vleče več kot poldrugo stoletje. Gosli so sedaj violine, veseli dogodki pa se še vrstijo, posebej v maju se življenje kaže v najlepših podobah. Tako so nam ravno dan 13. maja polepšali slušatelji, ki obiskujejo Glasbeno šolo Grosuplje.
V	dvorani Kulturnega doma Grosuplje so se zvrstili Godalni kvartet enote Škofljica, Mala godalna orkestra iz Grosupljega in Ivančne Gorice, posebej pa nas je razveselil Godalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom dirigenta Edvarda Adamiča. Med izvajanimi skladbami je bila tudi dirigentova Lepi spomini, posebej pa smo uživali še v Vivaldijevim koncertu za violino v a-molu, kjer je izstopala solistka Eva Kovačič s tem, da je imela partituro v glavi. Igrala je na pamet.
Dirigent Edvard Adamič zna vse izvajanje glasbe iz posameznih godal povezovati v skladno podano občutenje ugodja, ki še dolgo trepeta v prostoru. Koncert je nudil obilo užitka precej polni dvorani. Glasba godal zna pobožati našo dušo, kije sicer obložena z vsemitežavami vsakdanjosti. To je bil eden od užitkov, ki smo jih lahko deležni doma, samo ujeti jih moramo. Mladim glasbenikom se za čudovit koncert zahvaljujemo, ob prošnji, da bi nas še naprej razveseljevali in godli takšne čudovite melodije ter nam s tem pomagali lepše živeti. Ravnatelj GŠ Grosuplje, g. Dean Zavašnik, se je zahvalil vsem, ki se trudijo pri nastajanju uspešnih koncertov, poskrbeli pa so še za sladek zaključek v preddverju dvorane. D. Samec
Fotografska razstava »Slike iz okolice« sekcije Fotokrožek Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje
Mestna knjižnica Grosuplje, četrtek, 8. 5. 2008, ob 18. uri
ŽPZ Magdalena pod vodstvom Emila Kovačca je za uvod zapel dve ljudski pesmi. Direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Roža Kek, je poudarila, da je knjižnica kulturno in izobraževalno središče, hkrati pa tudi tako imenovani ''tretji prostor'', kjer se ljudje srečujejo, družijo. Udeleženci UTŽO pogosto napolnjujejo prostor Mestne knjižnice Grosuplje in bogatijo že tako bogato življenje naše ustanove.
Vodja UTŽO Andreja Smolič je povedala, da s to razstavo zaključujejo četrto 'univerzitetno' leto. Zahvalila se je za sodelovanje knjižnici, ki je kar nekaj njihovih skupin gostila v svojih prostorih, predvsem pa v računalniški učilnici 'fotografe', ki za svoje delo potrebujejo računalnike.
Nastopili so tudi Ljudski pevci s Police z novo citrarko Marinko Vahčič. Zapeli so tri pesmi: Čej so tiste stezice, So ptičice zbrane in Oj, lepo je res na deželi.
Medtem ko so postavljali stole za nastop godalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje, ki ga vodi Edvard Adamič, je Marjan Trobec, vodja fotokrožka, govoril o njihovem delu. Že drugo leto vodi ta krožek, kar nekaj jih je ostalo od prve skupine, nekaj novih se je pridružilo. Na področju fotografijeseje marsikajspremenilo. Digitalna fotografija pokaže rezultate takoj, z računalnikom pa jih lahko še dodatno obdelamo. S fotoaparatom dobimo gradivo, ki nas pouči, kako je fotoaparat sestavljen, nas pa zanima, kako se fotografija napravi. Zato pa je treba fotografirati in se učiti. Po nastopu Godalnega orkestra se je Andreja Smolič še enkrat zahvalila vsem, ki so pomagali pri uresničevanju programa UTŽO. Tudi zaradi takih krožkov, kot je fotografski, jih ima med 300 slušatelji več kot 100 svoje računalnike. Javno se je zahvalila Marjanu Trobcu tudi za fotografsko delavnico v kriznem centru Palčica.
V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje smo si tako ogledali izbor fotografij Grosupljega, okolice, dreves, ljudi, posebej prisrčne pa so fotografije otrok.
Vprašala sem gospoda Trobca, kdaj je dobil prvi fotoaparat.
»Kupil sem rabljenega, ko sem imel 13 let, v Kranju mi je nekdo ponudil 'mehovko'. Laboratorij za razvijanje je bil drag, zato sem se sam naučil razvijati. Naredil sem kontaktno kopijo: film daste na fotografski papir in hitro osvetlite. Formati fotografij so bili tedaj drugačni, 6 x 9 cm. Tudi v vojski 1960. leta sem veliko fotografiral in razvijal v ateljeju.« Sicer pa sem bil znan kot podvodni fotograf. Leta 1973 sem opravil potapljaški tečaj in si sam izdelal ohišje za podvodno fotografiranje. Potapljanje s fotoaparatom imenujemo fotolov. Postal sem specialist za podvodne fotografije in bil sem kar nekajkrat jugoslovanski prvak v podvodni fotografiji.
Fotoaparat sem jemal s seboj povsod, kamor sem šel. Rad sem zahajal tudi v gore in tako so nastajale tudi planinske fotografije.«
Kako ste se odločili, da vodite fototečaj? »S tretjo univerzo smo šli na izlet po poteh Simona Gregorčiča. Na travniku sem od blizu slikal kranjsko lilijo in nekaterim je bil posnetek tako všeč, da so me prosili, naj jih naučim tako fotografirati. V jeseni smo v dogovoru z vodstvom univerze začeli s tečajem. Letos smo fotografije računalniško obdelovali. Za vsako sliko sem naredil neke vrste fotostrip, kako se jo da oblikovati in ga poslal vsem udeležencem in jim pokazal, kako se dela.«
In vaš motto?
»Trenutka, ki ga zamudiš kot fotograf, se lahko kasneje le z žalostjo spominjaš. Ker ga ni več.«
Marija Samec
Opravičilo.
V članku o proslavi ob 110. obletnici rojstva Louisa Adamiča v OŠ Louisa Adamiča se je vrinila napaka. Mešani pevski zbor Račna vodi SABINA GRUDEN. Za napako se opravičujemo. M.S.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
kultura
Dve srebrni plaketi in priznanje na državnem tekmovanju TEMSIG
Učenci Glasbene šole Grosuplje, ki so se udeležili državnega tekmovanja TEMSIG, (o dosežkih na regijski tekmovanjih smo že poročali) so dosegli lepe uspehe: Kitarski duo: Katja Mehle in Marko Smiljanič, ki deluje v Grosupljem, je v 1. kategoriji pod mentorstvom prof. Barbare Škrjanc prejel srebrno plaketo.
Klavirski duo: Lucija Prijatelj in Daša Vodičar iz podružnice Videm- Dobrepolje, je v 1. kategoriji pod mentorstvom prof. Lovorke Nemeš Dular prejel srebrno plaketo.
Trobentač Nace Zupančič iz podružnice Ivančna Gorica je v 1. kategoriji pod vodstvom prof. Roberta Petriča prejel priznanje.
Udeleženci tekmovanja, njihovi mentorji in starši so v te dosežke vložili mnogo energije in truda, se ob tem naučili veliko novega in se srečali z mladimi glasbeniki iz vse Slovenije. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo in jim želimo še veliko lepih trenutkov glasbi. Glasbena šola Grosuplje
Naše kapelice na poti do knjige
Prizadevni člani Turističnega društva Šmarje - Sap so v sredo, 9. aprila, v večernih urah pripravili otvoritev razstave kapelic, skupaj z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. V kulturnem programu je sodeloval cerkveni mladinski zbor "MLADA SRCA". Ob prijetnem druženju in ogledu razstave so nas članice Turističnega društva razvajale s svojimi dobrotami.
Mirjam Mazaj, članica Univerze, doma iz Šmarja - Sapa, je svoje umetniško delo na platnu "Kapelica pri treh križih "podarila kraju. Hvaležno jo je prevzel g. župnik župnije Šmarje - Sap in obljubil, da bo krasila prostore v TURNČKU.
Turistično društvo Šmarje - Sap, predsednica Darja Štibernik in Univerza za tretje življenjsko obdobje
Obvestilo
Vse člane društva obveščano, da bo vsakoletno srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine v Sodražici, dne 31. 5. 2008. Prispevek za srečanje s prevozom je 24 €. Prijavite se v pisarni društva.
Društvo organizira sedemdnevno rehabilitacijsko letovanje v Žusterni pri Kopru od
21. 6. do 28. 6. 2008. Cena je zelo ugodna. Vabljeni tudi ostali občani. Vse informacije
dobite v pisarni društva.	,,-,,-,
Videli boste, da je z nami zelo lepo.
Društvo invalidov Grosuplje Koldvorska 5, 1290 Grosuplje
Pomladni koncert
Pihalnega orkestra GŠG
V	zadnjem času nas v posameznih letnih časih razveseljuje Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom dirigenta Mitje Dragoliča.
V	avli Osnovne šole Louisa Adamiča v Grosupljem so nas v sredo, 14. maja, najprej popeljali v filmske sfere z melodijami iz znanih filmov Jamesa Bonda, Out of Africa, Gladiator. Kot solist je v skladbi Il Triello nastopil še trobentar Jože Petek iz Ivančne Gorice, ki je tudi predsednik orkestra.
V	drugem delu z zimzelenimi melodijami pa je uho in oko razveseljevala kot gostja pevka Tina Gačnik - Tiana iz Dobrepolja. Zapela je nekaj znanih slovenskih popevk in koncert zaključila z nepozabno Poletno nočjo.
Delež pri uspešno izvedenem koncertu nosi tudi napovedovalka, ki je ob vsaki skladbi skušala podati okvir skladbe z avtorji, vsebino ali zgodbo nastanka.
Na koncu se je vsem trem segmentom uspešnega šolskega orkestra, staršem, učencem in učiteljem, zahvalil ravnatelj Glasbene šole, g. Dean Zavašnik. Marija Samec
Zavod za prostorsko, komunalno iti stanovanjsko urejanje Grosuplje d.0.0.
=> PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacij a po starih predpisih),
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov,
-	pridobitev gradbenega dovoljenj a,
-	izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča,
O ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČST ANO V'A NJSKI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE:
-	za upravnika vaše hiše,
-	za vpis etažne lastnine.
NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na telefonskih številkah 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333
56
pogovori
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Bilo je
ZePZ Magdalena
Grosuplje je pravo mesto kulture, Mestna knjižnica pa pravi kulturni hram. Tu imamo svoje mesto tudi pevske skupine, ki nas je v Grosupljem kar nekaj. In za vsakega se najde prostor in čas, da se lahko predstavi svojim meščanom.
Našemu zboru pa v tem pomladanskem mesecu ni bilo namenjeno prepevanje v domačem kraju, temveč smo gostovale izven občine Grosuplje. Na povabilo Kulturnega društva Gradež smo prepevale na gradu Turjak, kjer je 14. marca potekal regijski kviz - Mladi in kmetijstvo. Bilo je prekrasno popoldne, ko smo prispele pred turjaški grad in njegova mogočna notranjost nas je čisto prevzela. Za temi zidovi se odvijajo kulturne prireditve ter poroke. V celoti je obnovljena viteška dvorana, v kateri so se v znanju pomerili mladi tekmovalci in kjer smo se jim predstavile s pesmima V Tamar ter Kaj pa dekle tukaj delaš. Vzdušje je bilo živahno, tekmovalno. Skupaj smo se potem še ogrevali z domačo ljudsko skupino Suhe češplje iz Gradeža, znano daleč po Sloveniji in tujini, ki igra na domača glasbila: perilnik, žago, grablje, česalnik za lan, vedro, lončene base, ob spremljavi harmonike in kitare, pevke pa prepevajo ljudske pesmi. Minilo je bogato popoldne, poslovile smo se od veličastnih mogočnih zidov, ki skrivajo stoletne skrivnosti, poslovile smo se od mogočne lipe, kamor je Prešeren postavil eno izmed svojih pesnitev, Turjaško Rozamundo. Upamo, da se v tem okolju zopet srečamo v poletnih mesecih, ko se bomo spominjali Primoža Trubarja. V četrtek, 20. marca, so nas povabili na obrobje naše prestolnice, na Fužine, v Dom starejših občanov. Ko smo vstopile v ta objekt, stisnjen med mogočno blokovsko naselje, nismo vedele, ali smo res prišle na pravi naslov. Sprva se nam je zdelo, da je to hotel. Sprejel nas je prijazen receptor in nas napotil skozi lepo urejene prostore v sobo, kjer smo odložile prtljago. V avli je bilo več omizij, za katerimi so sedeli stanovalci, za vsakim omizjem sta bila postavljena dva gorilnika, na njima ponev za palačinke, ob tem pa vse, kar sodi k peki palačink. Imeli smo »palačinka party«, kot so ga poimenovali sami. Zabavali smo se, kot še nikoli. Stanovalci so pekli, jedli smo slastne palačinke, malo počivali in spet peli in plesali. Program sta povezovala prikupna deklica Monika Genorio in mladenič Matija Puškarič, oba zaposlena v tej ustanovi. Stanovalcem smo se predstavile s programom, kakršnega imamo pripravljenega za te priložnosti. Vsi smo imeli polno dela, Darja je za naše omizje pekla palačinke, Jolanda je predstavila naš zbor, Emil je imel veliko dela, da je uskladil glasbene želje stanovalcev, Tomaž pa je bil sploh zvezda, saj je s svojim igranjem na noge dvignil vse, ki so lahko plesali. In tako smo koledovali od omizja do omizja.
Stanovalci so prvič predstavili tudi svoje glasilo Skupna pot, ki je bilo tega dne tudi predstavljeno vsem stanovalcem in obiskovalcem doma na Fužinah. Urednik tega glasila nam je predstavil soustvarjalce, dopisnike in tudi že prvo nagrajenko, ki je pravilno rešila geslo prve številke. Res smo se imeli lepo. In ko smo se vračale proti domu, smo bile resnično vesele, da je za nami še eno popoldne, ki smo ga delile skupaj s starostniki in v njihov vsakdan prinesle radost in veselje. Trenutno vso svojo energijo vlagamo v nastop na prihajajoči reviji pevskih zborov, ki bo v aprilu. Želimo si dobre uvrstitve in rade bi pokazale, česa smo se ob letu naučile, vendar pa nam ne sme biti žal, da smo zbor, ki si vzame čas tudi za tiste drobne radosti, ki ljudem, ki so jim namenjene, pomenijo ogromno. Biserka Jakopin
Petek, 28. marca 2008, ob 19. 30, Kulturni dom Grosuplje - Premiera Gledališča GGNeNi, KD Teater Grosuplje
Anton Pavlovič Čehov: UTVA (drama)
V Kulturnem domu Grosuplje se je v sredo, 9. aprila 2008, odvijala premierna uprizoritev drame A. P. Čehova Utva, v izvedbi Gledališča GGNeNi. Čehovova drama o podeželskem dolgočasju nam prek napetih in čustveno silnih dialogov razkriva trpečo rusko dušo. Odnosi med osebami v drami trčijo z neizogibno družbeno realnostjo: žalost in hrepenenje, obup in radost se skozi predstavo kažejo v brezupnih čustvenih dvobojih v raznih kombinacijah (moški, ženska, fant, dekle, sin, mati, brat, sestra, mož, žena). Predstava, ki govori o iskreni ruski strasti, je v slovenskem prostoru veliki izziv. Uprizoritev ruske nemirne duše, ki prekipeva od vreščanja in uničujočega molka, se mora soočati s kulturno razliko slovenskega prostora. Prav zato je poskus amaterske skupine iz Grosupljega pogumna poteza.
Režiserja Simona Zorc Ramovš in Gregor Zorc sta se izziva lotila stvarno in režijo osredotočila na same igralce in njihovo interpretacijo. Scena (Martina Štirn) je bila trezno očiščena
in preurejena na večuporabne rekvizite, kar je igralcem omogočilo več prostora na že tako prenasičenem odru. Utrinki ruske glasbe skozi predstavo so pripomogli k večji empatiji publike v ruski prostor, predvsem niso bili nikoli moteči, temveč so igralce spremljali in jim pomagali pri izražanju ruske nravi. Čeprav je skoraj dvourna predstava tekla in gledalca zvabila v rusko romanco, se nam je osrednja tema strasti kazala le na površju zgodbe. Igralci so bili primorani priznati vrzel, ki jim jo sam ruski tekst narekuje; v trenutkih strastnega obupa se je žal igralčeva interpretacija razblinila. Neizmerna strast in prekipevajoča čustva žal skoz predstavo niso prišla do izraza v njeni odkriti, mogoče celo (in tu je težava) ne-slovenski obliki. Pohvalo za igro si zaslužijo Larisa Daugul, ki se je kot Arkadina edina dotaknila čustvenega brezna, Jan Pirnat, v hvaležni stranski vlogi Sorina, je odlično spremljal in popestril dogajanje ter Anita Ferčak, ki je prav tako stransko vlogo zelo suvereno odigrala brez nihanj. Skupina GGNeNi nam je vsekakor predstavila resen odnos amaterskega gledališča do vrhunskih tekstov. Izvedba nas je pozitivno presenetila, prav tako nas je presenetil odziv in pripravljenost publike, ki si želi soočanja z resnejšimi formami in resnejšimi vsebinami. J.V.
NAGRADE ZA UTVO 2008 GLEDALIŠČA GGNeNi
Utva Gledališča GGNeNi, v režiji Simone Zorc Ramovš in Gregorja Zorca, KD Teater Grosuplje je bila ena od 6 predstav, ki so bile izbrane za Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin selekcija JSKD Osrednja Slovenija - Linhartova srečanja 2008. Od desetih nagrad, ki so bile podeljene, so tri prejele članice Gledališča GGNeNi:
■	Dobitnica nagrade za glavno žensko vlogo Larisa Daugul za odlično odigrano vlogo Irine Nikolajevne Arkadine,
■	Dobitnica nagrade za stransko žensko vlogo Maša Tiselj za izvrstno odigrano vlogo Nine Mihajlovne Zarečne
■	Dobitnica posebne nagrade selektorja Simona Zorc Ramovš za odlično vodenje igralcev Gledališča GGNeNi
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
kultura
> Dogaja
Obnova 2008
Na razpis Javnega sklada R Slovenije za kulturne dejavnosti smo kandidirali že dober mesec nazaj. Denar, ki ga bomo dobili po realizaciji vseh prijavljenih projektov opreme in prenove, bomo vložili v Kulturni dom Grosuplje. Z letošnjo obnovo v juliju in avgustu 2008 bomo prenovili celotno dvoransko, odrsko električno napeljavo in prenesli celotno odrsko tehniko zadaj v dvorano, poleg kino kabine, kjer je bila včasih črna soba za previjanje filmov, ki je zdaj nepotrebna. Poseg bo kar velik, vendar si od njega obetamo boljše pogoje za delo tehnične službe. Pogoji bodo prilagojeni standardom, ki veljajo za kulturne dvorane. Upamo, da bomo s tem nekoliko izboljšali tudi akustične pogoje na odru, saj bomo primerno zvočno opremili oder tudi za nastope vokalnih zasedb. Usklajujemo termine obnove, nakupujemo in kombiniramo novo opremo z izvajalci projekta. Veliko organizacijskega dela - vendar je lažje, ker dober rezultat vedno razveseljuje.
Kulturni dom Grosuplje poka po šivih
V Kulturnem domu Grosuplje je vse več dogajanja. Več je skupin, ki imajo redno vaje v njem, sodelovanje z JSKD - Območna izpostava Ivančna Gorica je tudi vse bolj intenzivno, veliko je profesionalnih predstav in dvorana je tudi vse bolj polna. Logistika, kako pri vsem tem navalu vzdrževati red v tesnih razmerah, je resnično vse težja. Zahteva večjo disciplino in stalen nadzor razmer. Kljub temu, da smo z Gledališčem GGNeNi izvedli že nekaj akcij čiščenja, se prostor pod odrom in garderoba vse bolj polnita. Posebej zapleteno postaja, ko so tu revije in je potrebno vse kulise, vse kostume tekočih predstav umikati v prostor pod oder. Revije, ki jih organizira JSKD
-	Območna izpostava Ivančna Gorica, pač zahtevajo čiste in prazne prostore, saj morajo nastopajoči imeti prostor za svojo garderobo
-	teh je običajno približno dvesto na revijo. Če bi imeli ustrezne kapacitete, bi zagotovo bolj intenzivno sodelovali tudi z Glasbeno šolo Grosuplje. Za njihove večje zasedbe je oder premajhen - kot tudi garderoba in dvorana, tako da sodelujemo samo še v okviru manjših godalnih zasedb. Resnično nimamo nobene dovolj velike, dobro akustične dvorane, ki ponuja izvajalcem in publiki lep nivo nastopa in umetniškega doživljanja izvedenega. Sami se trudimo, kolikorjev naši moči, da so nastopajoči s tem, kar imamo, zadovoljni. Lahko se celo pohvalimo, da smo na odru gostili zvezde svetovnega formata - Mirjam Kalin, Slowind, nagrajene gledališke predstave, zbore, ki naši ustanovi večajo ugled tudi v profesionalnih krogih slovenske kulturne scene. Kljub temu je še veliko Grosupeljčanov, ki kljub dobri programski ponudbi kulturnih dogodkov vihajo nos, ko jim kdo omeni, da se bo to dogajalo v Kulturnem domu Grosuplje. Tisti, ki nimate predsodkov in kljub tridesetletnim
in še bolj starim zidovom pridete k nam, hvala lepa. Sami lahko zatrdimo le, da je doživetje umetnosti v naši dvorani prav tako intenzivno kot kje drugje.
Zagotovo bo v viziji razvoja mesta potrebno razmišljati o izgradnji novega kulturnega centra, ki bo ustrezen za vse - za profesionalne umetnike in mlade, ki se tega učijo. Kulturni center, ki bo omogočal skupinam, ki imajo redne vaje v njem, nemoteno delo tudi v primeru prireditev na odru v terminu njihovih vaj. Čeprav se držimo urnika, se včasih zgodi tudi to. Takrat se zatečemo po pomoč h GŠ Grosuplje, ki se prav tako ubada z nenehno prostorsko stisko. In kdo te bo bolje razumel, kot nekdo, ki mu je tvoja situacija jasna?! Torej živahna dejavnost zahteva tudi ustrezno polje, na katerem se bo razvijala. Čeprav se nov kulturni center zdi še daljna prihodnost, pa se je treba že pripravljati na to veliko delo. Do tedaj pa bomo krpali stare zidove in tako sproti izboljševali slab prvi vtis tudi s pozornostjo do vseh, ki prestopite naš prag.
Dogaja... našim najmlajšim članom na državnih srečanjih JSKD
V imenu ZKD Grosuplje čestitamo vsem našim najmlajšim gledališkim skupinam, ki so se uvrstile na regijsko srečanje otroških gledališč Osrednje Slovenije. Še čisto vroča novica, ki nam jo je posredovala ga. Barbara Rigler iz JSKD - OI Ivančna Gorica pa je ta, da sta se obe skupini (edini iz osrednje regije) uvrstili tudi na republiško srečanje in se tako zapisali med najboljše otroške predstave v letu 2008. Najprej čestitke VVZ Kekec Grosuplje in vsem malim ustvarjalcem ter mentorici Darji Zorec, ki so uprizorili predstavo Gradič. Drugo čestitko sporočamo vsem igralcem, ki se prepoznajo pod imenom Gledališče Hiška z mentorico Ireno Žerdin. Seveda kar pričakujemo, da že razmišljajo, kako in česa se bodo lotili v naslednji sezoni.
Z veseljem pa gredo čestitke točno v grla malim dobrim pevcem, ki jih je dobrih vse več tudi pri nas. Na regijsko srečanje Osrednje Slovenije, ki je bilo 20. maja v Logatcu, sta se uvrstila kar dva zborčka iz občine Grosuplje: VVZ Kekec Grosuplje, Enota Pika Šmarje -Sap, zborček, ki ga vodi Katarina Makor, in tudi zbor Žalčki, ki prepevajo na podružnični šoli OŠ »Louisa Adamiča« v Žalni pod vodstvom Špele Zrimšek! Tudi malim pevcem čim več intonančne točnosti in svetlega otroškega zvena v prepevanju!
Prve uspehe so nanizale tudi naše plesalke TeGIBlo. Solo koreografija v sestavi mentorice Špele Repar in v izvedbi mlade plesalke Eve Valič je bila uvrščena na MO srečanje, ki je bilo na Vrhniki 13. maja 2008.
Tudi najmlajši folkloristi KD »France Prešeren« Račna so bili uspešni in so se pod preizkušenim mentorstvom Olge Gruden uvrstili na MO srečanje otroških folklornih skupin.
Napovedujemo MESTO NA ULICI 2008
-	drugič
Pa smo že zaokrožili sezono. Lepo je, da se sezona zaključi, ko je zunaj ravno prav toplo. In vsi začnemo uživati med zelenjem, z mimoidočimi sprehajalci, v parkih, na vrtovih ... in na naši lepi cesti Kolodvorski. Z MESTOM NA ULICI v letu 2008 DRUGIČ zapored.
Takšnega cirkusa pa še ne...
Predstava Takšnega cirkusa pa še ne. je nastala v produkciji Zavoda Bufeto. Gre za 50-minutno cirkuško show predstavo, v kateri igralci nastopajo v vlogi cirkuških palčkov, in sicer kot palček Miško, palček Gusti, palček Kal in palček Floki, ki bodo s pomočjo čarobne cirkuške skrinje pripravili nepozabno doživetje!!! Predstavo poleg dramaturško, režijsko izpopolnjene vrhunske klovniade in humornega avtorskega teksta še posebej odlikujejo atraktivne posamezne in skupinske žonglerske točke: z žogicami, keglji, obroči. Palčki pa so seveda poskrbeli tudi za akrobatske, ekvilibristične, monociklistične, hoduljaške in celo dreserske točke. Palčki so pripravili zares odličen cirkuški program, ki poleg humorja, cirkuških veščin in odlično izbrane glasbe nudi 50 minut nore zabave! VESELIMO SE cirkusa, ki bo še boljši zaradi vas, spoštovani gledalci! Lansko leto smo že bili pri vas, zato letos že komaj čakamo, da se spet vidimo!! Predstavo si boste lahko ogledali ob 10. uri, v četrtek, 19. junija 2008, na Kolodvorski cesti.
ZAVOD BUFETO
Med gosti tega otroškega in mladinskega dopoldneva moramo omeniti še Ano Porenta in njeno delavnico HIŠA ABECEDNICA
-	posvečamo jo obletnici Primoža Trubarja. HIŠA ABECEDNICA - delavnica izhaja iz didaktičnega pripomočka, ki ga je mentorica prvič predstavila 1996 v zbirki Ustvarjajmo, raziskujmo, igrajmo se pri pouku in kasneje vključevala v svoje učbenike in priročnike za opismenjevanje. V šolskem letu 2007/08 je Hiša Abecednica posebej oplemenitena z zgodovinskim sprehodom v Trubarjev čas
-	v počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja (1508), ki je ob svoji prvi knjigi Katekizem izdal tudi Abecednik /1550), in tu
je z njegovim delom in omenjeno delavnico ^^ tesna povezava.	w
kultura
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
>
V dveurni (ta na Mestu na ulici nekoliko krajša) HIŠI ABECEDNICI bodo otroci sodelovali pri črkovnih igrah na igralni plošči in izdelovali domiselne in pisane lutke - črke. Ob koncu srečanja sledijo še besedne igre v krogu z ustvarjenimi črkami
-	lutkami.
Še nekaj besed o mentorici. Mag. Ana Porenta je ustanoviteljica in direktorica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, vodja programa Šole za ustvarjalno starševstvo, ustanoviteljica in mentorica gledališke skupine Gledeja, pedagoginja, predavateljica, učiteljica, raziskovalka in so-ustvarjalka iger. Je tudi avtorica učbenikov in priročnikov za pouk slovenskega jezika v prvi triadi osnovne šole. Poleg scenarija na CD - ROM-u Na sledi za medvedi, piše zgodbe, pravljice in pesmi. Je mama dveh osnovnošolcev.
Seveda smo del programa prepustili tudi našim aktivnim udeležencem programa. To bodo osnovnošolci obeh grosupeljskih šol. Z mentorji nam dobo prikazali delavnico, predstavili se bodo s svojimi točkami OPZ OŠ LA »Žalčki« pod vodstvom Špele Zrimšek, plesalke skupine TeGIBlo KD Teater Grosuplje mentorice Špele Repar, zaplesla nam bo tudi plesna skupina OŠ Brinje in zaigral Band Brinje. Med tem dogajanjem pa bodo v likovni ustvarjalnici
-	podlago zanjo nam bo dala kar ulica sama -ustvarjale ekipe šol na temo POČITNICE SO TU. Njihove likovne izdelke bo posebna komisija pazljivo pogledala in ob komentarju izbrala tudi naj sliko in naj kip! Na svojih predstavitvenih mestih se bosta predstavili obe šoli, JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje. Upamo, da bomo k sodelovanju pritegnili še kakšnega organizatorja aktivnega prostega časa. Vsi lepo povabljeni na ustvarjalno dopoldne, ki se bo predvidoma zaključilo ob 15. uri. Samo še nekaj je: z Vremenom se še nismo uspeli dogovoriti za Sonce. Upam, da nam bo ta dogovor uspel.
Torej vabljeni vsi - stari in mladi, da bomo skupaj vdahnili lep čar poletju in počitnicam!! V popoldanskem času bomo pričeli s prijetnim druženjem z Glasbeno šolo Grosuplje in njihovimi izvajalci, učili se bomo salse na ulici in se začeli zabavati že kar zgodaj - še ob belem dnevu, ko bodo z
nami člani zasedbe skupine, ki bo na našo željo skrbela za smeh vseh obiskovalcev.
Komikaze: 'STAND-UP COMEDY1
Januarja 07 se je nekaj grdih, neumnih, naveličanih, denarja in slave željnih mladcev odločilo združiti v skupino KOMIKAZE. Nastali so v želji, da slovenski stand-up že enkrat preraste »porodno« obdobje in postane splošno znana scena v Sloveniji, zvrst nastopanja, ki bo jasno predstavljena in je ljudje ne bodo več mešali z drugimi sorodnimi, večinoma gledališkimi, zvrstmi. Stand up comedy je oblika solo komedije, ki je zelo popularna v svetu, kjer množice drvijo na šove bolj ali manj priznanih komikov (Williams, Seignfield, Murphy, Rollins ...), pri nas pa se šele dobro prijemlje. Nova oblika pri nas ne pozna pravega prostora za stoječe pripovedovanje šal, zato najde občasne priložnosti v klubih ali na festivalih, kjer so se nekateri humoristi že uveljavili. KOMIKAZE sestavlja skupina (zaenkrat) šestih komikov, ki se s stand-up nastopanjem ukvarja že nekaj let. Vsak od njih ima svojo zgodbo, vsak od njih je pravi ... Mladen Pahovic se je rodil l. 1969 v koprski porodnišnici in temu dogodku že takrat dal primerno težo, 3.460 g - mala teža za svet, velika za škorpijona.
Marko Kumer Murč je cinik z razlogom. Vse kar vidi okoli sebe, se mu zdi grdo, še posebej, če pogleda v ogledalo.
Perica Jerkovic Slovenija se dalj časa ni niti zavedala, da je zaradi vojne v Bosni, pridobila pravo bogastvo, shranjeno v eni sami osebi. Talent, ki ne more ostati neopažen, karakter, ki z lahkoto prevzame ves svet zabave. Boštjan Gorenc oz. Pižama oz. Stric Bedanc napolni vsak prostor, v katerega vstopi. Nekoč je imel atletsko postavo, pa jo je obložil, da se ji ne bi kaj pripetilo.
Rok Ružič nejevoljno hodi po svetu in se besno otepa vsega, kar mu razjeda nevrone. Ni izrazito introvertiran, ker gre sam sebi preveč na živce.
Andrej Težak je manager, improvizator, glasbenik, osvajalec ženskih src, prijatelj živali ... z eno besedo klovn brez maske. S svojim drugim showom "AKCIJA", z njim bodo nasmejali tudi obiskovalce Mesta na ulici, so razprodali Koperski teater in začelo se je novo obdobje nastopanja v novih prostorih in vračanje k starim fanom.
Koncertni zaključek Mesta na ulici - KATALENA
Začetek delovanja zasedbe Katalenajevezannaglasbeno delavnico, ki se je dogajala v poletnih mesecih leta 2001 v belokranjski vasi Črmošnjice. Iz delavnice - ta je bila v
osnovi zamišljena kot enkraten glasbeni projekt - pa se je kaj kmalu razvila v redno delujočo zasedbo. Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to vitalno izročilo, mu vdihniti nove energije, potegniti ga iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri vsem tem pa je seveda nujno potrebno ne ozirati se na fevdalizacijo glasbe in na ozkost glasbenih smeri. V okviru prirejanja materiala je dovoljeno tako rekoč vse.
V skupini Katalena so se skupaj znašli glasbeniki iz zelo raznolikih glasbenih okolij, ki svojo ustvarjalno energijo skozi obdelavo ljudskega materiala združujejo v samosvoj glasbeni hibrid. Vsi sodelujoči so bili ali so sicer aktivni tudi v drugih zasedbah različnih glasbenih zvrsti, od bolj ali manj klasičnega rocka (Sfiltrom, Terra Mystica, Bast, Niowt), folka (Terra folk), bluesa (Moj boogie band) in trip hopa (Melodrom), kabareja (Patty Diphusa), argentinskega tanga (Astorpia) itd., kar se gotovo odraža v slogu in zvoku zasedbe Katalena.
In še nekaj misli, ki so se ob Kataleni utrnile novinarki in etnomuzikologinji Katarini Juvančič:
»V poglavju sodobne slovenske popularne glasbe lahko Kataleno označimo za nič drugega kot fenomen. Zgodba te mestne legende se je začela leta 2001 v idilični vasici na jugovzhodu Slovenije, kjer je šest entuziastov odkrilo arhivski folklorni material in pomladilo njegovo zarjavelo podobo z art rock, funk, jazz in blues primesmi ter z njihovo osebno noto mladostnega pogleda, ki je bil ravno toliko filozofski kot je bil glasbeni. Odziv tistih privilegiranih, ki so imeli stik z glasbo šesterice na začetku, je kmalu prerasel originalno idejo po enem poskusu predelave in tako so v mesecih in letih, ki so sledili, sinovi in hčere Katalene kot strela z jasnega zavzeli odre najbolj
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
kultura
59
>
pomembnih festivalov, koncertnih hal in klubov doma in po tujini. V petih letih je skupina rodila tri pogrutavščine - (Z)godbe (2002), Babje leto (2004) in Kmečka ohcet (2006). Vsi albumi so bili deležni velike pozornosti med glasbenimi kritiki, ki jih še danes ne znajo kategorizirati, obstoječe folklorne teorije so postavili na glavo ter mnogo nejevernih Tomažev spreobrnili v ljubitelje folk glasbe. Kombinacija najboljše slovenske tradicionalne glasbe, skrbno izbrane iz arhivov, pesmaric in starih vinilnih plošč s trdnimi rock ritmi, funk nabojem ter z zavidanjem vrednimi aranžmaji je naredila unikaten post-folk rock stil, ki predstavlja glasbeno zapuščino slovenskih regij v povsem novi luči. Vse skupaj je z dinamičnimi in poživljajočimi električnimi inštrumenti, ki božajo očarljivo petje, preneseno na oder v plesni in glasbeni nastop, ki očara tudi glasbeno najbolj razvajena ušesa. Katalena - vsekakor najbolj navdihujoč glas slovenske folk glasbe 21. stoletja"
Katalena pravkar končujejo svoj četrti album z naslovom Cvik cvak!, ki bo izšel v drugi polovici meseca maja. Album je v celoti posvečen rezijanskemu glasbenemu izročilu, njegovi peklenski repetitivnosti, ki je fascinirala in združila Kataleno ter producenta Alda Ivančica. Zavedajoč se, da je ravno parafraza - kot eno glavnih orožij postmoderne dobe - v svojem bistvu repeticija, so Katalena (po sedemletnem skupnem muziciranju na številnih odrih doma in po svetu, treh albumih in osmih videospotih) naredili še en korak naprej v smeri avtorske nadgradnje ljudskega materiala. Album je precej raznolik in glasbenikom zdaj ne gre več toliko za ohranjaje rozajanskih viž, temveč za glasbeno refleksijo, ki je stkana v zbirko glasbenih esejev na skupno temo - občutja vztrajanja v istem. Da bi to občutje zmoglo postati (umetniški) užitek, potrebuje v prvi vrsti refleksijo, kot jo potrebuje tudi svoboda, zato da bi se realizirala. Katalena so: Vesna Zornik - vokal, Polona Janežič -klaviature/ spremljevalni vokal, Boštjan Gombač - klarinet/ flavte/ tolkala/ spremljevalni vokal, Tibor Mihelič Syed - bas kitara/ spremljevalni vokal, Boštjan Narat - kitara/ mandolina/ spremljevalni vokal, Robert Rebolj - bobni/ tolkala.
Da bomo začutili to svobodo tudi v uličnem kulturnem vrvenju, ki ga bomo zaključili v četrtek, 19. junija 2008, s člani zasedbe Katalena, ne dvomimo. Bomo veseli, če se srečamo in skupaj prisluhnemo zaključku sezone ZKD Grosuplje!
JSKD RS OI Ivanina Gorica
Poročilo o udeležbah skupin dobrepoljske, grosupeljske in ivanjške občine na regijskih in medobmočnih srečanjih koordinacije osrednje Slovenije ter nekaterih novostih uvedenih v letošnjem programu
V letošnjem spomladanskem času je bilo aktivno delovanje JSKD RS Območne izpostave Ivančna Gorica na vrhuncu v smislu organizacije območnih srečanj in tudi nekaterih drugih prireditev, razpisov, seminarjev in natečajev. Na teh je bila omogočena predstavitev skupin in posameznikov, njihova medsebojna primerjava, letni pregled napredka in umestitev glede na kvaliteto dela ter nenazadnje strokovni komentar, ki omogoča napredovanje, korekcijo in popravke nedoslednosti ter vzpodbudo za delo v naslednji sezoni.
Nujno je omeniti, da v je letošnjem letu prišlo do porasta udeležbe skupin in posameznikov skoraj na vseh področjih kulturnega delovanja in je tako naša izpostava kvantitativno pogosto pa tudi kvalitativno najmočnejša v sodelovanjih na predstavitvah območnega nivoja, če vzamemo v prerez koordinacijo Osrednja Slovenija in predstavlja pomemben delež izborov za regijski in državni nivo.
Sledi kratek kronološki pregled izvedenih izbranih skupin za medobmočna - regijska srečanja v začetku leta 2008.
Ples
Na plesnem področju je bila iz sicer številne udeležbe plesnih skupin izbrana za regijski nivo le mlada plesalka Eva Valič (Tegiblo KD Teater Grosuplje), ki je nastopila v koreografiji Špele Repar pod naslovom
Prebujanje koraka. Omenjena plesna miniatura je krhka predstavitev metafore življenja, kot vedno novega vstajanja po padcih, cikličnega ponavljanja in kljub temu nespornega napredovanja k vse bolj prepričljivemu in suverenemu koraku ter z njim bivanju. Eva je nastopila 13. maja na Vrhniki med 19 najboljšimi izbranimi plesnimi točkami Osrednje Slovenije.
Gledališče
Na gledališkem področju so se regijskega srečanja udeležila kar tri skupine, njihov izbor oz. selekcijo je pripravila Kim Komljenec - pisateljica dramskih tekstov, režiserka, igralka, ki aktivno deluje na različnih področjih gledališča. Prepričljivi nastop mlade vrtčevske skupinice v igri Gradič pod mentorstvom Darje Zorec ter živahnost otroške gledališke skupine Drzne in lepi - Klamen Janežič in Maja
>
kultura
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
>
Lampret ter že drugo leto zapored otroška gledališka skupina Hiška (Osnovne šole Louisa Adamiča in Kulturnega društva Teater Grosuplje) pod vodstvom mentorice Irena Žerdin, so bili kvaliteten vrh revijske gledališke produkcije in so se kot izbrani predstavili v Zagorju na medobmočnem srečanju otroških gledaliških skupin. Posebno pohvalno pa je, da sta se tako igra Gradič kot Sneguljčica uvrstili celo na državno srečanje otroških gledaliških skupin, ki bo v Omenjeno dokazuje, da je na gledališkem področju območna izpostava izredno močna.
m
Folklora
Območnosrečan-je odraslih folklornih skupin in pevcev ljudskih pesmi je APRILA V Stični strokovno spremljal Brane Šmid, ki je na razgovoru čestital vsemvodjeminza regijsko srečanje izbral folklorno skupino Vidovo Šentvid pri Stični (Nataša Hribar) in novoustanovljeno skupino Ponikve (Martina Prhaj). Otroški folklorniki in folklornice so se predstavili skupaj z gostujočimi skupinami iz Ribnice, Litije in Vrhnike na regijsko srečanje otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije in Primorske, ki je v izvedbi ivanjške izpostave potekalo v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju 7. maja. Izpostavo so odlično zastopale: Otroška folklorna skupina JVIZ OŠ
Dobrepolje (Martina Prhaj, Majda Blatnik), Otroška folklorna skupina KD Vidovo Šentvid pri Stični (Anita Kotar), Otroška folklorna skupina Račna (Olga Gruden).
Glasba
Na območnem srečanju otroških pevskih zborov so bili sicer za višji nivo predlagani kar štirje zbori, vendar se bosta regijskega srečanja v Logatcu 20. maja 2008 zaradi različnih razlogov udeležila le dva. Predlagani so bili: Enoglasni otroški pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični (Marta Steklasa), Otroški pevski zbor JVIZ OŠ Dobrepolje (Valerija Lekšan), Otroški pevski zbor Pika WZ Šmerje - Sap (Katarina Makor), Otroški pevski zbor Žalčki OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Žalna (Špela Zrimšek). Čestitamo vsem mladim pevcem in jim želimo še veliko veselja pri prepevanju!
Pred nami je še izvedba nekaterih srečanj literatov in likovnikov, ki pa bodo potekala tako kot ponavadi na zelo specifičen način: literati se predstavijo s svojimi novejšimi deli v intimni družbi soustvarjalcev in strokovni spremljevalec komentira njihova dela ter napredek posameznikov. Medtem, ko se likovniki srečajo na otvoritvi razstave na določeno tematiko, letos pod naslovom Dialog v barvah izbor za regijski nivo pa bo ponovno pripravil Zoran Poznič, ki se bo na sami otvoritvi tudi pogovoril z vsemi likovnimi ustvarjalci.
Posebna novost je srečanje odraslih gledališčnikov, katerim bo omogočen brezplačen ogled gledališke igre Utva v izvedbi GGNeNi, ki je bila v selekciji Gorazda Žilavca izbrana za regijski nivo. Popolnoma na novo pa je uvedeno letošnje srečanje mladih ročk in alternativnih skupin. Simona Zorko, JSKD RS 01 Ivančna Gorica
Društvo Pobuda za šolo po meri človeka
POVABILO
S 1. 9. 2008 STOPIJO V VELJAVO SPREMEMBE Zakona o osnovni šoli in Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFI). Vse spremembe imajo skupni cilj: Šola naj bo še bolj prijazna za učence, učitelje in starše.
Manj nasilja v šoli, boljši odnosi, kvaliteten pouk, učence v večji meri navajati na samostojno delo ...
O vseh spremembah želimo spregovoriti staršem in učiteljem.
13. junija 2008, ob 19. uri, v GASILSKEM CENTRU
GROSUPLJE (dr. Hubert Požarnik in Angelca Likovič).
Pomembno je, da starši in učitelji o spremembah skupaj razpravljajo. Skupaj se veselijo uspehov otrok - učencev in skupaj rešujejo nastale probleme. Le na ta način so lahko še bolj uspešni in zadovoljni.
Pričakujemo Vašo udeležbo!
Angelca Likovič, univ. dipl. org. predsednica društva in članica Komisije za spremembe v OŠ na MŠŠ.
Opomba
Prispevki
1.	Poročilo o udeležbi skupin dobrepoljske, grosupeljske in ivanjške občine na regijskih in medobčinskih srečanjih koordinacije osrednje Slovenije ter nekaterih novostih uvedenih v letošnjem programu (JSKD Izpostava Ivančna Gorica) ter
2.	Bilo je ... (ZKD Grosuplje) in
3.	Dogaja ... (ZKD Grosuplje) so bili zaradi »prekrivanja« vsebine skrajšani.
Odgovorni urednik Jože Miklič
Spoštovani bralci, dragi dopisovalci!
Tudi za to številko je bilo poslanega veliko gradiva in ga nismo mogli vsega objaviti. Poleg tega se je v predzadnjem tednu maja meseca, ko smo zaključevali z montažo časopisa, odvilo kar nekaj dogodkov v občini,
o katerih bomo pisali v naslednji številki. Za junijsko številko pa dopisovalce naprošam, da zaradi (predhodnih) praznovanj dneva državnosti vse prispevke oddajo do ponedeljka, 2. 6. 2008, oglase pa do petka, 6. 6. 2008, ker naj bi Grosupeljski odmevi izšli skoraj en teden pred praznikom. Prosim za razumevanje! - Odgovorni urednik Jože Miklič
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
mladi upi
61
Andrej Rozman - Roza v vrtcu Kekec
Pesmi in zgodbe imajo poseben čar, če jih pripoveduje tisti, ki jih napiše. Tudi med nami so dobile dušo, saj so pred nami oživeli: Miha, krava, grofična, mizar, drvar, velike in male črke, dežnik, ki se mu reče tudi marela, črvive pesmi. Otroci so Rozi postavljali vprašanja. Med drugim smo izvedeli, zakaj ima Andrej Rozman še eno ime - ROZA.
Roza se nam je zdelo strašansko smešno, saj je Andrej fant in ne punca. Pojasnil nam je, da je še nekaj Andrejev, ki se pišejo tako kot on. Ker so ga v šoli klicali Roza, se je odločil, da svojemu imenu doda še to ime.
Misli otrok o srečanju s pesnikom, pisateljem, dramatikom in še kom:
-	Jaz sem mu pozabil povedat za Žuželčji žur, a ga lahko pokličeš?
-	meni je bil zelo smešen,
-	lepo pravljico in pesmico je povedal,
-	lepo je bilo, da je prišel, še nikoli ga nisem videl,
-	lepo igrico je zaigral,
-	dobro je bilo, ko nam je tisto smrdljivo pismo bral, ko je imel ščipalko na nosu, je bilo smešno,
-	ko nam je dal uganko o dvigalu je bilo dobro.
Muce iz vrtca Kekec in Muce iz vrtca Rožle
Materinski dan v skupini Pikapolonice
Kot vsako leto, smo tudi letos v Vrtcu Kekec, skupina Pikapolonice, na prav poseben način praznovali materinski dan. Srečanje, ki je bilo plod skupnega dela vzgojiteljic otrok in staršev, je bilo namenjeno mamicam, v prvi vrsti pa babicam in prababicam. Pričeli smo ga z kratko video prezentacijo vsakega posameznega otroka pri različnih aktivnostih, ki potekajo tekom dneva in mislijo, kako vidi svojo mamo, zakaj jo ima rad. Misli otrok so bile različne, vendar so vse vsebovale močna čustva ljubezni in spoštovanja. Pa jih navedimo nekaj: rad imam svojo mami, ker mi da poljubček in me stisne, me ima rada, mi kuha, pospravlja, odnaša smeti na konec ulice ali pa mi kupi sladkarijo. Nadaljevali smo z igrico Medvedek pod dežnikom, ki so jo odigrale mame skupaj z vzgojiteljicami. Prej smo imeli večkrat vaje, na katerih smo se bolje spoznali in so bile polne smeha ter novih idej. Sama ideja, da bi nastopale mame, je nastala že lansko leto, ko so očetje nastopali za mame in so se prav tako super odrezali. No, pa imamo skrite talente v vrstah mam in očetov. Za zaključek so nastopali še otroci z plesno točko, pesmico o pomladi in deklamacijo o mamicah.
Ob zaključku projekta BRALNA ZNAČKA smo v vrtec povabili posebnega gosta. Skupini »Muce« iz enote Kekec in enote Rožle sta 9. aprila letos nestrpno čakali pesnika, pisatelja, dramatika, igralca. Prišel je en sam, edini in neponovljivi ANDREJ ROZMAN-ROZA. S seboj je imel »ukročenega krokodila«, ki mu je popotnik iz pesmi komaj še ušel, polno zanimivih ugank, med njimi eno tako težko, da smo jo komaj rešili, in ogromno svojih pesmi.
Več tednov so otroci pripravljali presenečanje, in sicer darilo za mamice in posebno darilce za babice. To skrivnost so otroci hranili vse do skupnega srečanja, kar kaže na povezanost in medsebojno razumevanje skupine kot celote. Z zadovoljstvom lahko povem, da so bili vsi prisotni navdušeni nad celotnim potekom, tako da so se dalj časa zadržali tudi na manjši pogostitvi. Da pa ne bi očetje ostali
prikrajšani, smo se dogovorili, da bo tekom meseca srečanje, namenjeno le njim in njihovim otrokom.
Hvala vzgojiteljicam za ljubezen in znanje, ki ga podajate našim otrokom, hvala staršem za angažiranost in seveda otrokom, ki so naši mali sončki!
Barbara Škerlj
ferdov kotiček
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008

"Mami, lačen"
Za starše
** Vaš otrok tudi ne je sadja in zelenjave? Bi jedel samo določeno hrano? Iz dneva v dan ista zgodba? Krožnik ostaja poln? Otrok prosi sladkarije? Vas to spravlja ob pamet .?
Potolažite se s podobno zgodbo mnogih staršev, ki imajo prav tako izbirčnega otroka kot vi. Starši se običajno bolj ali manj uspešno trudijo s spodbujanjem otroka pri poskušanju raznolike hrane, ki bo omogočila zdravo prehranjevanje, da bo otrok s hrano dobil vse potrebno za normalen razvoj. Vaš trmoglavec, predvsem po drugem letu starosti, z odklanjanjem hrane kaže na merjenje moči in ustvarjanje cone neodvisnosti. Bodite vztrajni pri svojih ukrepih. Lahko se vsega skupaj lotite malo drugače!
** Kaj lahko naredimo? Kje naj začnemo?
+ Sprva se osredotočite na sebe, saj morate biti dober zgled za otroka. Otrok bo namreč nadaljeval priučene navade. + Ne podkupujte otroka s sladkarijami. Naučiti se mora, do so sladkarije le majhen del prehrane.
+ Otroka rajši ne peljite s seboj v trgovino po nakupih hrane, če pa gre z vami, mu predstavite tudi oddelek s sadjem in zelenjavo, kjer naj tudi sam izbere sadje, ki mu je všeč. Tako bo zadovoljen, da je vpleten v nakup.
+ Prehranjevalne navade lahko učite od njegovega prvega uvajanje nove hrane. Poskušajte z novimi okusi, vzpodbujajte ga. + Družina naj vsak dan skupaj zajtrkuje. + Naj bo vaša shramba založena z zdravo hrano, izogibajte se čipsu in podobnemu, le tako bo otrok imel možnost izbrati zdravo. + Otroka ne smete nikoli siliti, da poje svoj obrok, niti ne vpijte nanj, saj vse poslabšate!
+ Otroku ne dovolite, da je prigrizke pred obrokom, rajši ga zamotite in ga zadolžite za pripravo pogrinjka. + Otroku ponudite manjše porcije hrane, pohvalite ga, ko poje in mu naložite še enkrat.
+ Spremenite pripravo obrokov v zabavo, otrok naj sodeluje pri kuhanju. + Družina naj vedno obeduje za mizo, ki naj ima vedno pripravljen pogrinjek, pri čemer naj pomaga otrok.
** Kuhanje spremenite v zabavo, v kateri je zvezda vaš otrok! Kupite še otroško kapo šefa kuhinje.
+ Za izbirčne otroke je idealno, da jih vključite v pripravo obrokov. Otrok bo zadovoljen, dobil bo priložnost, da sam izbira recepte, živila, z lastnimi rokicami bo pripravil hrano, mnogo rajši bo jedel, saj bo sam pripravil hrano in ne bo samo gledal mame. Seveda pa naj bo kuhanje vedno pod budnim nadzorom odraslega. Otroci naj se ne lovijo po kuhinji, obzirno pazite na nože, roče ponev vedno obrnite proti zidu, odrasli prižigajte plin, uporabljajte prijemalne krpe za vroče posode ...
+ Otroka pa vedno pred začetkom kuhanja opozorite na umivanje rok, pri pripravi hrane ga naučite, da se sadje in zelenjavo vedno opere, pazite na čistočo pri pripravi piščančjega mesa.
+ Ko vključite v kuhinjo tudi otroka, izbrani recept prilagodite njegovi starosti. Še bolje pa bo, da izberete zdrav, preprost recept. Najprej z otrokom preglejte sestavine. Vsak recept lahko hitro popravite, kaj dodate, zamenjate, naj predlaga tudi otrok in nato vse sestavine pripravi na pult.
** Nekaj trikov
+ Spremenite korenček v rožice, ki jih naredite z modelčkom, naj otrok (odvisno od starosti) šteje korenčke, ki jih poje. + Skuhajte zelenjavno juho in zelenjavi naredite obliko, izgled jedi zelo vpliva na otroka in njegovo pripravljenost, da bo jedel. Če boste hrano aranžirali, si bo otrok ob njej celo izmislil zgodbico, poimenoval hrano in preko igre pojedel vse.
** Vaš otrok preveč poje? Je njegova teža že prerasla normalno?
Pomembno je, da si zapomnite:
1.	Redni družinski obroki z zdravo, uravnoteženo prehrano, med obedom naj se otrok dobro počuti, čas, ki mu ga namenimo, se nam bo obrestoval.
2.	Otroci vedno jedo tisto, kar imajo radi in ne obratno. Da bodo vzljubili določeno hrano, potrebujejo čas in ponavljanje, preizkušanje iste hrane na različne načine, na nekatero hrano jih vežejo tudi asociacije, ki v njih vzbudijo nek okus, barva, vonj hrane. Le pri sladkih stvareh to ni potrebno, saj jih takoj vzljubijo.
Otroci, za vas pa pobarvanka!
Zmajček vam razkriva še obe rešitvi ugank iz prejšnje številke: mleko in jajce. Ste uganili?
Petro lahko slišite na zelenih frekvencah vsako nedeljo ob 8. uri, ko skupaj s Ferdom in Miško vse do konca junija podeljuje mnogo zanimivih nagrad. Še vedno pa velja: pošljite recept za svojo najljubšo hrano na »Radio Zeleni val, Sp. Slivnica 16, 1290 Grosuplje, za Mami, lačen« ali pišite na ferdo@zelenival. com. Ferdo ima že pripravljenih 100 nagrad Ljubljanskih mlekarn.
Mami, lačen so podprli: LJUBLJANSKE MLEKARNE (generalni pokrovitelj), Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekarna Pečjak, Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova ljubljanska banka, Občina Dobrepolje in Občina Ig.
Stanka Parkelj Rozina
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
pravo
63
Z mediacijo do razreševanja konfliktov
MEDIACIJA ali posredovanje v sporu je sodoben in učinkovit način reševanja sporov in iskanja ugodnih rešitev za udeležene v sporu s pomočjo nepristranskega posrednika - mediatorja. Temelji na prostovoljnem sodelovanju udeleženih in je namenjena iskanju rešitve, ki bi bila sprejemljiva za oba.
Način življenja, spreminjanje vrednot, kronično pomanjkanje časa za opravila vseh vrst: službena in zasebna, so lahko razlogi za več nerazrešenih prepirov in konfliktnih okoliščin, ki se pojavljajo znotraj družine, v medosebnih odnosih, kjer pogosto samoumevno pričakujemo, da se poznamo. Razlogov za nastanek prepirov je več, tudi možnost za razreševanje je kar nekaj, pomembna je naša pripravljenost na razreševanje, ki pa se je je mogoče naučiti. Metoda MEDIACIJE je eno od vse bolj uveljavljenih in jo vse pogosteje tudi pri nas uporabljamo pri razreševanju različnih sporov in konfliktov. Mediacijo uporabljamo prav na vsakem koraku, v vseh oblikah komuniciranja, v javnem, delovnem in zasebnem življenju. Med najbolj razširjenimi so tudi v Sloveniji naslednje oblike mediacije:
•	družinska,
•	v skupnosti, vključujoč sosedsko,
•	delovno-pravna,
•	gospodarska,
•	prostorska in okoljska,
•	tudi vrstniška (v osnovnih šolah).
Te oblike so pogosto okvir t.i. formalnih mediacij, poznamo pa tudi več možnosti in oblik t.i. neformalne mediacije. Med njimi se tudi pri nas vse bolj razvija vrstniška mediacija, ki jo najpogosteje vpeljujejo zanjo usposobljeni učitelji osnovnih šol. Pomaga pa pri razreševanju konfliktnih odnosov med osnovnošolsko mladino. Družinska mediacija posega v reševanje sporov, ki nastanejo med zakonskimi oz. izvenzakonskimi partnerji, starši in otroki oz. med brati in sestrami. Pri mediaciji v skupnosti se najpogosteje srečujemo s primeri, ki nastanejo med sosedi glede zemlje, lastninske pravice ipd. Pri delovno-pravnih sporih rešujemo spore, ki nastanejo med delodajalci in delavci ali spore v kolektivu. Pri gospodarski mediaciji so najpogostjši primeri sporov med podjetji in organizacijami ali spori povezani s sodbami izvršilnega naslova za načine izplačil dolgov posameznikov. Zadnji, javno najbolj odmeven primer z uporabo mediacije, je bilo razreševanje spora med krajani in občinsko upravo o odlagališču smeti v Tenetišah, z uspešnim podpisom poravnave.
Zakaj gre v mediaciji?
Mediacija je postopek mirnega reševanja sporov, pri katerem sprte strani (partnerji v sporu) ob pomoči strokovnjaka (mediatorja) iščejo rešitev spora, ki v najboljši možni meri upošteva interese vseh in s katero so vsi zadovoljni. Izkušnje kažejo, da so takšne rešitve trajne in se sklenjeni dogovori največkrat ne spreminjajo.
Pomembno je, da sprti strani obe prostovoljno pristopita k mediaciji in s pomočjo mediatorja pokažeta pripravljenost za razreševanje spora. Razlika med sodnimi postopki in postopki, kjer v razreševanje sporov vključimo metodo mediacije, je v tem, da v prvem primeru skoraj vedno nekdo zgubi, je oškodovan, prizadet ipd., z uporabo mediacije pa je izid spora skupna rešitev, s katero sta zadovoljni obe strani. Prav z uporabo mediacije se izognemo tudi osebni prizadetosti ali občutku oškodovanosti.
Kakšna je vloga mediatorja?
Mediator je strokovnjak, ki je usposobljen za nepristransko posredovanje med partnerji v sporu. V postopku ohranja nevtralen odnos, torej ne zastopa interesov ene ali druge strani v postopku, temveč skrbi za to, da udeleženci v sporu prepoznajo svoje interese in jih na pošten način uveljavljajo. Naloga mediatorja je, da vodi proces mediacije in ustvari pogoje, v katerih lahko partnerji v sporu poiščejo pošteno in za vse sprejemljivo rešitev. Mediator pripomore k temu, da vsak udeleženec v sporu prepozna svojo in partnerjevo situacijo ter na podlagi tega uvida v dejansko stanje skupaj s partnerjem išče pošteno rešitev spora.
Izkušnje pri nas in v tujini kažejo, da je mediacija zelo uspešna metoda razreševanja sporov. Rezultati analiz izidov kažejo, da je doseženih med 70 % in 85 % dogovorov o sporni zadevi od vseh primerov, kjer se vključuje mediacija. Poleg sklenjenih dogovorov je kar 95 % udeležencev v mediacijskem procesu izrazilo osebno zadovoljstvo z uporabo metode mediacije.
Tokrat se ponuja priložnost, da vsi, ki si želite metodo spoznati od blizu, sodelujete v procesu spoznavanja in tudi učenja tehnike in pristopov, ki vam bodo v pomoč pri opazovanju ali pa celo pri ukrepanju v 'navadnem' ali bolj zapletenem sporu doma, v službi, v soseski. Boljše poznavanje metode mediacije pa nam je vsem v pomoč takrat, ko prepiru ali sporu nismo več kos sami, da znamo poiskati ustrezno strokovno pomoč.
Ema Perme
Dvo-dnevna delavnica o mediaciji v Grosupljem
V prostorih Mestne knjižnice Grosuplje,
Adamičeva cesta 15, Grosuplje, učilnica v stari stavbi:
•	petek, 20. junij 2008 (15.-20. ure);
•	sobota, 21. junij 2008 (9.-18. ure), organiziramo za udeležence brezplačno delavnico. Projekt sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, organizira in izvaja Zavod RAKMO iz Ljubljane v sodelovanju s Centrom PER-ME-UM in Mestno knjižnico Grosuplje.
Delavnica: Z družinsko mediacijo do boljših medosebnih odnosov 2008
Cilji:
-	razumevanje mediacije in njene učinkovitosti;
-	predstavljanje družinske mediacije širši javnosti;
-	pospeševanje uporabe družinske mediacije;
-	razvijanje mediacijskih spretnosti za uporabo v lastnem družinskem okolju;
-	pridobivanje izkušnje mediacijskega procesa;
-	ozaveščanje prednosti in pozitivnih učinkov družinske mediacije in možnosti njene uporabe.
Vsebina delavnice:
-	Kaj je družinska mediacija?
-	Zakaj je mediacija tako učinkovita?
-	Prednosti in pozitivni stranski učinki družinske mediacije
-	Kako mediacija poteka?
-	Načela mediacije in vloga mediatorja
-	Vrste družinske mediacije
-	Možnosti uporabe družinske mediacije
-	Kako lahko mediacija prispeva k izboljšanju medosebnih odnosov?
-	Temeljne mediacijske spretnosti
-	Ali je lahko starš mediator pri konfliktih med otroci?
-	Pogosti spori med otroci
-	Kako lahko kot starš posredujem v primeru spora?
-	Igre vlog in analiza
Delavnico vodi mag. Marko Iršič, mediator in trener mediatorjev pri Centru za mediacijo in obvladovanje konfliktov Zavoda RAKMO, ki v letu 2008 organizira brezplačne delavnice o družinski mediaciji tudi v drugih krajih Slovenije.
Število udeležencev delavnice je omejeno. Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest. Prijavite se lahko:
•	po e-pošti: prijavaramediacija.com,
•	s spletno prijavnico na: www.mediacija. com/prij-mdd.htm
•	po pošti na naslov: Zavod RAKMO, Kuzmičeva ul. 2, 1000 Ljubljana, 'prijava na Delavnico o mediaciji', navedite tudi kraj.
64
pogovori	Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
»Grosupeljčani z Obrtniške«
Drugo leto že teče, ko lično urejena stanovanjska hiša na Obrtniški ulici v Grosupljem nudi prijetno domovanje kot bivalna enota za odrasle osebe Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu stanovalcem, ki v njej živijo kot prava družina. Ko je bila 20. septembra 2006 hiša tudi uradno odprta in se je v njej začelo novo življenje odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, smo projekt podrobneje predstavili. Mene pa je zanimalo, kako živijo Robi, Lidija, Friderik, Branko, Anja, Irena, Peter, Marko in Erika, kako so se v času, ki je minil od prvih začetkov, privadili takšnemu bivanju.
Hiša je še vedno zgledno urejena, kot je bila na začetku, njeni stanovalci pa zadovoljni in zgovorni, kar je najzgovornejši dokaz, da se tu dobro počutijo. V času delovanja bivalne enote v Grosupljem je Center odprl še dve podobni lastni bivalni enoti, in sicer v Ribnici in hišo
Rock maraton
Iz Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območne izpostava Ivančna Gorica smo prejeli obvestilo, da je na Rock maratonu v petek, 23. maja 2008, v Stični točki Bar Jama v Stični poleg rokovskih skupin PANIC-STRICKEN iz Ponikev, FREEWAY MASCINE iz Stične, OPUS CONCORDIE iz Ivančne Gorice ter B.T.K. iz Stične nastopila tudi grosupeljska skupina ODBOJ iz OŠ Brinje. Skupine je strokovno spremljal Brane Škerjanc, magister antropologije vsakdanjega življenja, z magistrsko nalogo z naslovom: »Ekspresivna forma rockovskih godb«, in večletni glasbeni novinar na Radiu Študent in Delu ter hkrati tudi pevec in kitarist skupine Thunderbabies. Koncert je povezoval Janko Rošelj, pevec Zgrešenih primerov.
Jože Miklič
Barje na Škofljici, v prihodnjem mesecu pa bodo odprli tudi hišo v Vižmarjih v Ljubljani. V samem centru v Dragi je bila namreč velika čakalna doba za sprejem otrok s težjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju; mesta so zasedali odrasli varovanci, za katere do odprtja bivalnih enot ni bilo mogoče drugače poskrbeti. Sicer pa, po besedah ge. Alenke Golob, specialne pedagoginje in vodje bivalne enote, ki je pred enim mesecem zamenjala go. Bojano Bavdek, ki sedaj vodi bivalno enoto v Ribnici, stroka oz. center teži k temu, da se ti ljudje vračajo in zaživijo v svojem lokalnem okolju. Stanovalci enote se še vedno zjutraj z organiziranim avtobusnim prevozom odpeljejo na delo oz. v šolo, popoldne pa se vračajo. Takrat zanje skrbijo varuhinje: Darja, Jožica in Mira, saj kljub težnji po čim večji samostojnosti potrebujejo stalno pomoč.
»Zelo dobro so se vključili v takšen način življenja. Čutijo se tu doma, znajo ponosno pokazati, da so oni tu gospodarji. In prav tako dobro skrbijo za hišo - pospravljajo, seveda ob pomoči varuhinje, si pripravljajo zajtrke, večerje, ob vikendih in prostih dnevih pa tudi kosila. Prav tako z velikim veseljem skrbijo za urejeno okolico »njihovega doma«. »V spomladanskem, poletnem in jesenskem času organiziramo kakšen prav prijeten piknik in nanj povabimo tudi sosede. Veseli smo, ko se nam pridružijo, saj je to še ena potrditev, da smo tudi mi »Grosupeljčani z Obrtniške,« kakor radi povedo naši stanovalci. Dvakrat mesečno ob vikendih
Pod Boštanjem je tudi to leto Radio Zeleni val organiziral prvomajsko kresovanje, na katerem sta glavno besedo imela glasba in kurjenje kresa. Goste so se do ranih jutranjih ur zabavali z Brendijem,
organiziramo obiske v drugih bivalnih enotah, tako da ostanejo čez vikend tam in se družijo. Po lastni izbiri odhajajo eni na Barje, drugi pa v Ribnico. Načrtujemo, da bi takšna druženja postala stalna. Tisti stanovalci, ki imajo doma starše oz. svojce, gredo ob vikendih domov, za ostale pa poskrbimo tako, da jim je čimbolj prijetno.
Poudarek namreč dajemo psihofizični kondiciji naših stanovalcev. Zato se radi odpravimo na različne sprehode, si v Ljubljani ogledamo kakšno športno prireditev. Pravkar pa se dogovarjamo z društvom Sožitje, s katerim izredno dejavno sodelujemo, da bi tudi mi koristili kapacitete telovadnice v Brezju pri Grosupljem. Načrtov je sicer še veliko, vendar moramo biti realni in uskladiti želje vseh devetih stanovalcev. Upoštevati pa je treba tudi to, da se popoldne vrnejo z dela, da potrebujejo tudi počitek in nekaj prostega časa zase. Sicer pa se znajo prav prijetno družiti, bodisi ob televiziji, računalniku, nekateri berejo knjige, časopise. Včlanjeni so v društvo Sožitje, in se tako udeležujejo tudi njihovih prireditev. »Učimo jih dejavnega državljanstva, ki se začne že z možnostjo izbire oz. upoštevanja posameznika pri vsakdanjih stvareh. Sicer pa je potrebno tudi mnogo dogovarjanja, razlag in uskladitev. Skratka, ko pogledaš v naše zakulisje, imaš občutek, da si vstopil v prav prijetno družino,« povzame moja sogovornica.
To pa niso le besede, to so občutki, ki te prevzamejo, ko odstreš zastor njihovega dogajanja.
Alenka Adamič
Koradom in to pot sta bili z njima kar dve pevki - Viktorija in Mojca. Za slednjo naj povemo, da se poleg glasbe ukvarja tudi z novinarstvom na Radiu Zeleni val in da je pred kratkim postala tudi urednica lokalnega časopisa Naš kraj v občini Dobrepolje.
Jože Miklič
Prvomajsko kresovanje pod Boštanjem
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
zdravstvo, sociala
Podeljevanje certifikata »Družini prijazno podjetje«
V	Sloveniji smo začeli izvajati projekt oziroma podeljevanje certifikata Družini prijazno podjetje jeseni 2006. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je tako 15. maja
2007	podelilo prvim 32 slovenskim podjetjem osnovne certifikate za dobo treh let. V tem obdobju morajo prejemniki osnovnega certifikata vpeljati izbrane ukrepe za izboljšanje delovnega okolja podjetja. Nosilec postopka in izvedbene organizacije je od novembra 2007 Zavod Ekvilib, ki bo predvidoma v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ter zainteresiranimi partnerji projekt dobre prakse v prihodnje prenesel v stalno prakso. Podjetja se lahko od 15. februarja 2008 ponovno vključijo v postopek pridobitve certifikata. Poziv je odprte narave in se za leto
2008	zaključi 31. oktobra 2008.
Pilotski projekt, ki ga je razvila nemška organizacija Beruf und Familie, je prilagojen slovenskemu socialno-ekonomskemu okolju. Projekt je leta 2007 v okviru pobude skupnosti Equal vpeljalo razvojno partnerstvo Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje v sodelovanju z MDDSZ.
V	postopku certificiranja za leto 2007 so podjetja izbirala med 110 ukrepi iz kataloga ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenim staršem, ki so razporejeni v osem poglavij:
-	delovni čas,
-	organizacija dela,
-	delovno mesto ,
-	politika informiranja in komuniciranja,
-	veščine vodstva,
-	razvoj kadrov,
-	struktura plačila in nagrajevanje dosežkov,
-	storitve za družine.
Na podlagi notranje ocene stanja določijo vključena podjetja s pomočjo zunanjega svetovalca oziroma ocenjevalca rešitve in ukrepe, s katerimi bi izboljšali organizacijo in delovno okolje podjetja ter s tem omogočili lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenim staršem. Za pridobitev osnovnega certifikata so se sodelujoča podjetja in ustanove zavezali k izvrševanju najmanj treh ukrepov, ki jih bodo v treh letih vpeljali v podjetje in z njimi zaposlenim omogočili prijaznejše usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Slovenska podjetja so lani skupaj izbrala 305 ukrepov, kar v povprečju predstavlja med 9 in 10 ukrepov na podjetje. Po preteku treh let zunanji revizor na podlagi zastavljenih rešitev oceni, če so bili zastavljeni ukrepi izpeljani in cilji doseženi. Na podlagi pozitivnih ocen analize (dejansko stanje / želeno stanje), ki jo opravi zunanji revizor, podjetje pridobi certifikat družini prijazno podjetje za dobo 3 let.
S projektom se želi prispevati k dolgoročnemu procesu spreminjanja kulture v podjetjih in v javnosti nasploh, ozavestiti posameznike in delodajalce, da uspešna kariera in družina nista nezdružljivi in se ne izključujeta ter da za uspešno kariero ni treba žrtvovati družinskega življenja.
Podjetja, ki so v tujini, kjer program izvajajo že dlje časa, vpeta v program, poročajo o pozitivnem odzivu zaposlenih in menedžerjev, boljšem komuniciranju, večjem zadovoljstvu zaposlenih, posledično pa večji produktivnosti in pripadnosti podjetju, izboljšani organizaciji dela.
Poleg neposrednih pozitivnih ekonomskih učinkov na uspeh podjetij so podjetja z družini prijaznimi pogoji dela in zaposlovanja privlačnejša za izobražene mlade kadre. Pozitiven odnos do starševstva dokazano znižuje bolniške odsotnosti, veča motiviranost zaposlenih, manjša se menjavanje zaposlenih.
Informacije glede certifikata v Sloveniji: Zavod Ekvilib
Šišenska 89, SI-1000 Ljubljana
e-pošta: akk(at)zavodekvilib.si
http://www.certifikatdpp.si
http://www.zavodekvilib.si.
Matjaž Trontelj (Vir: MDDSZ)
Dom starejših občanov Grosuplje v mesecu aprilu
Sredi meseca nasje obiskal Moški pevski zbor Grosuplje in nam prijetno polepšal pusto aprilsko popoldne. Najpomembnejši dogodek je bila otvoritev prodajne razstave punčk iz cunj in poslikanih svilenih rut, ki smo jo imeli 22. aprila in je trajala dva dneva. Na otvoritveni slovesnosti so nastopali učenci OŠ Brinje. Razstavljene punčke in rute so nastale na kreativnih delavnicah
izpod rok prizadevnih stanovalk Doma. Dokazale so sebi in drugim, da z voljo in potrpežljivostjo še veliko zmorejo. Kreativne delavnice so s pomočjo dveh zunanjih prostovoljk, Darje in Marinke, potekale sredi hiše, na terasi. Zbirali smo se v dopoldanskem času in ob klepetu in smehu ustvarjali. Razstavo so si ogledali sorodniki
in prijatelji stanovalcev, otroci iz vrtca Rožle, učenci OŠ Brinje. Obiskovalci so nas pohvalili in to je za nas pomembna vzpodbuda. S sredstvi od prodaje razstavljenih predmetov bomo kupili material za naslednje delavnice.
V petek, 25. aprila, smo imeli v jedilnici predpraznično srečanje in klepetali na temo ŽIVIMO V MESTU. S svojim poznavanjem zgodovine Grosupljega nam je na pomoč priskočila gospa Aubreht.
Jožica
zdravstvo, sociala
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Veljavnost evropske kartice zdravstvenega zavarovanja odslej eno leto
ig. aprila so pričele veljati spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS št. 33/2008 z dne 4.4. 2008. Spremembe Pravil uvajajo 3 večje spremembe.
Matjaž Trontelj
S spremembami pravil se podaljšuje veljavnost evropske kartice zdravstvenega zavarovanja s 3 mesecev na 1 leto, in sicer za zavarovane osebe, ki so na zasebnem ali na službenem potovanju v tujini. Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja izdaja Zavod zavarovanim osebam brezplačno preko samopostrežnih terminalov, interneta in območnih enot in izpostav Zavoda po predhodnem naročilu zavarovane osebe, in sicer za uveljavljanje pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev, in sicer pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže v državah članicah Evropske unije (v nadaljevanju: EU) in Evropskega gospodarskega prostora
(v nadaljevanju: EGP), v Švici, na Hrvaškem in v Makedoniji. S predlagano spremembo Slovenija sledi ureditvam v večini drugih držav članic EU in EGP, kjer je veljavnost evropske kartice opredeljena za eno leto. S spremembami pravil se na predlog Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in perinatologijo ter Zdravstvenega sveta na novo opredeljuje in razširja pravica do oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na metodo oploditve (znotrajtelesna oz. zunajtelesna oploditev itd.) s 4 ciklusov na 6 ciklusov ter omogoča elektivni prenos enega zarodka v postopku. V okviru specialistično-ambulantne dejavnosti bodo tako imele ženske od dopolnjenega 18. leta starosti do dopolnjenega 43. leta starosti pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, in sicer do največ 6 ciklusov za prvi porod živorojenega otroka, za vsak nadaljnji pa največ do 4 ciklusov. Pri ženski, mlajši od 35 let starosti, se pri prvih 2 ciklusih zunajtelesne oploditve opravi elektivni prenos enega zarodka dobre kvalitete. Postopek oploditve z biomedicinsko
pomočjo z odmrznjenimi zarodki se šteje v tisti ciklus, v katerem so bili zarodki zamrznjeni. Pri ženskah, starejših od 35 let, pa se število zarodkov za prenos določi v okviru strokovne presoje zdravstvenih delavcev in upoštevajoč želje ženske. Takšna ureditev pravice do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo v breme javnih sredstev je mednarodno primerljivo ena najugodnejših ureditev za zavarovane osebe v Evropski uniji in svetu. S spremembami pravil se razširja tudi pravica do zdravljenja s tekočim kisikom na domu tudi na osebe, starejše od 15 let, in sicer če bolehajo za dolgotrajno respiratorno boleznijo s tako stalno hipoksemijo, da ima v stabilni fazi bolezni pO2 v arterijski krvi pod 7,3 kPa ali pod 7,8 kPa, pri čemer je pri slednji vrednosti hkrati že prisotna pljučna hipertenzija ali pa je hematokrit višji ali enak 56 %. S predlagano spremembo se bo kakovost življenja zavarovanih oseb, ki bodo s tem pridobile možnost svobodnega gibanja tudi zunaj doma, pomembno povečala.
Varovanci društva Novi paradoks na Malem Vrhu
Sreči je ime lahko tudi ljubezen in prijateljstvo
Letošnje leto je leto, posvečeno družini. Tokrat sem odstrla zastor v prav posebno družino. Tretje leto namreč že teče življenje v prijetni hišici na Malem Vrhu 57, kjer v pravem družinskem vzdušju dejavno preživljajo svoje življenje stanovalci stanovanjske skupine društva Novi paradoks pod skrbnim in budnim očesom strokovne delavke in vodje hiše Irene Škoda in dveh sodelavk - socialne delavke in delavke, ki je zaposlena preko javnih del. Ko sem jih obiskala pred slabima dvema letoma, so
bili nekako na začetkih, v uvajanju. Toda že takrat so mi dali čutiti, da je stanovanjska skupina tisto pravo zanje, način življenja, ko se jim počasi vrača zavest, da kljub bolezni poskušajo sami skrbeti zase.
Sončno prvoaprilsko popoldne je ponujalo prijeten dan, ko sem spet nevsiljivo vdrla v njihov svet. Veseli so, so mi povedali v en glas, vsakogar, ki jih dobronamerno obišče. Pa smo, prav tako kot prvič, sedli za tisto veliko hrastovo mizo v kuhinji, kjer so pravkar lepo pospravili po okusno pripravljenem kosilu: Branko, Tone, Sebastjan, Irena, Jože - le Dejana ni bilo, ker si je v Ljubljani urejal določene stvari - in njihova vodja Irena. Družina, v kateri prevladujejo moški; Irena, najmlajša s svojimi 28 leti, je tu eno leto in štiri mesece. Najmlajši po stažu pa je Branko, ki naj bi se šele uvajal, pa vendar pravijo, da mu to ni potrebno, saj se je tako hitro vklopil v to družino, kot da je eden izmed njih že od vsega začetka.
To je skupina, ki usklajeno funkcionira že od vsega začetka, medtem ko se je v času delovanja hiše izmenjalo tudi nekaj varovancev, ki so bili tu krajši čas, potem pa so se odločili drugače. V primeru, da se zdravstveno stanje poslabša, je namreč
spet potrebna hospitalizacija ali življenje v zavodu. Tega si za svoje prijatelje nihče ne želi, vendar situacije so različne. Najbolj pa se veselijo tistih, ki se jim zdravstveno stanje tako izboljša, da se lahko spet osamosvojijo. Ker k takšnemu cilju težijo vsi, so skupno podprli program in način življenja: njihovo vodilo je geslo:»Kaj sem danes naredil zase«. Pri obrokih so se skupno odločili za ločevalno dieto, saj se prehitro dviguje telesna teža in s tem pridejo še druge spremljajoče zdravstvene težave.
Odprti so za pogovor, zato zgovorno povedo, kako poteka njihov vsakdan: sami pospravljajo, skrbijo za okolico hiše, pripravljajo obroke. Najbolj pa so ponosni, da jim je uspelo lično urediti teraso, na kateri kanijo preživljati prijetne poletne popoldneve. Sicer pa ponosno povedo, da so najbolj komunikativna družina in že vsako leto prejmejo prenosno plaketo za dobro vzdušje, ki napolnjuje njihov dom.
Kako pa jih vidi vodja in strokovna sodelavka Irena Škoda?
»Enkrat tedensko imamo skupni sestanek, na katerem se o vsem potrebnem pogovorimo, naredimo načrte, ki jih moramo skupno
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
67
Nova pridobitev v Z D Grosuplje
V teh dneh smo v ZD Grosuplje predali svojemu namenu nov defibrilator. Aparat, ki, lahko rečemo, rešuje življenja v najbolj kritičnih trenutkih v sekundi. Aparat uporabljamo pri zastoju krvnega obtoka za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja srca. Brez te pomoči bi oseba s takšnimi zdravstvenimi težavami zagotovo umrla.
> izpolnjevati. Dobro skrbimo za psihično počutje, zato veliko ur preživimo v naravi - najboljši so sprehodi. Vsem pa so ostali v najlepšem spominu dnevi, ki smo jih skupaj z vsemi člani društva Novi paradoks preživeli na letovanju v turističnem naselju v bližini Umaga, kjer smo se integrirali v normalno turistično okolje in poskrbeli tudi za hipoterapijo naših članov. Če pa naredim primerjavo naših varovancev tedaj, ko smo prišli v to hišo, in danes, je zaznati zelo velik napredek: medtem ko smo jih morali kar nekaj časa vedno spremljati na zdravniške preglede v Ljubljano na psihiatrične kontrole, to danes že opravijo sami. Zelo dobro pa sodelujemo tudi z grosupeljskim zdravstvenim domom; predvsem se je za naše varovance zavzel dr. Taseski, prav tako psihiatrinja v Ljubljani dr. Marta Cerar Lotrič, ki ima ordinacijo s koncesijo in si tako zanje lahko vzame več časa, kot bi jim bil odmerjen sicer. To sodelovanje je res pohvalno. Prav tako
Ob zaustavitvi krvnega obtoka se v treh minutah zaradi pomanjkanja kisika prične okvara možganov. Pri odraslih je v večini primerov vzrok srčnega zastoja ventrikularna fibrilacija, zato je za ponovno vzpostavitev krvnega obtoka potrebna čimprejšnja defibrilacija. Nemudoma je potrebno začeti s temeljnimi postopki oživljanja in jih izvajati do »prihoda« defibrilatorja. Krajši kot je čas od začetka motenj ritma ali zastoja srca do defibrilacije, večja je verjetnost uspešne defibrilacije, brez trajnih posledic.
Pri defibrilaciji električni tok steče skozi srčno mišico in tako omogoči prevodnemu sistemu srca, da spet samostojno tvori in prevaja impulze po srcu. Avtomatski zunanji defibrilator analizira srčni ritem in se, če je potrebno, pripravi za defibrilacijo. Oseba, ki dela z avtomatskim defibrilatorjem, mora prepoznati srčni zastoj in nato prilepiti dve samolepilni elektrodi na standardni mesti na bolnikov prsni koš. Pri defibrilatorju, ki ga odslej uporabljamo v ZD, so na voljo tudi ekg elektrode, ki pokažejo osnovni ritem srca. Medtem ko druga oseba namešča samolepilni elektrodi avtomatskega defibrilatorja, prva oseba izvaja temeljne postopke oživljanja.
Preko samolepilnih elektrod avtomatski defibrilator analizira bolnikov srčni ritem. Če defibrilator presodi, da je defibrilacija potrebna, se sam napolni na določeno energijo, nas opozori, naj izvedemo varno defibrilacijo ter pritisnemo gumb za sprožitev. Avtomatski defibrilator daje izvajalcu ves čas glasovna navodila. Med posameznimi defibrilacijami potekajo temeljni postopki oživljanja (TPO) po
zgledno je sodelovanje grosupeljskega Centra za socialno delo, ki nam je poleg stalnih stikov s socialnimi delavci, poklonil tudi dva računalnika. Ko jih bomo usposobili, bomo organizirali tudi nekaj osnovnega računalniškega izobraževanja. Na vse načine se namreč trudimo, da bi naši varovanci živeli povsem normalen vsakdan, vključeni v okolje. S sosedi smo tako navezali pristne prijateljske odnose, radi obiščemo kakšno kmetijo, malo pogledamo naokrog, poklepetamo.«
Sami pa nadaljujejo pogovor in povedo, da gredo tudi v grosupeljsko knjižnico po knjige, z zanimanjem so obiskovali predavanja v projektu »Zdravček«, kjer so izvedeli veliko koristnih napotkov, po katerih sedaj poskušajo v največji možni meri tudi živeti.
Ko Irena in obe zaposleni sodelavki zaključijo svoj delavnik, družina v hiši na Malem Vrhu 57 ostane sama. Prav tako sami usmerjajo svoj življenjski korak ob vikendih
ustaljenem ritmu (30 masaž srca, dva vpiha). Če avtomatski defibrilator prepozna ritem, za katerega ni indicirana defibrilacija, nadaljujemo s TPO toliko časa, dokler nas aparat ne opozori, da bo ponovno analiziral bolnikov EKG oz. delovanje srca.
Ker je pri defibrilaciji čas življenjskega pomena, je učenje oseb, ki naj bi uporabljale defibrilator, nujno potrebno, preverjanje znanja pa permanentno. V ta namen smo pred uporabo usposobili vse zaposlene v ZD Grosuplje na internem izobraževanju, ki je potekalo ob uporabi simulatorja v prostorih ZD Grosuplje. Učenje oseb, ki naj bi uporabljale avtomatske defibrilatorje, je enostavnejše in krajše kot pri klasičnih defibrilatorjih. Avtomatski defibrilatorji omogočajo izvajanje defibrilacije širšemu krogu ljudi: medicinskemu in negovalnemu osebju. Zgodnja defibrilacija je zelo pomembna, saj je zamuda prve defibrilacije tista, ki bistveno vpliva na preživetje bolnikov s srčnim zastojem. Preživetje pada vsako minuto po zastoju za približno 7 - 10 %.
Glede na to, da se 80 % srčnih zastojev zgodi doma, je dobra opremljenost, usposobljenost in hitra odzivnost najbližje zdravstvene ustanove nujna za uspešno reševanje življenj v najbolj kritičnih trenutkih. S tem aparatom lahko izvajamo defibrilacijo tudi pri otroku.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo podjetju Avtotransporti Kastelec, ki je v celoti sponzoriralo nakup omenjenega defibrilatorja.
S skupnimi močmi smo močnejši! Anica Kozinc, Zdravstveni dom Grosuplje
in praznikih. Seveda pa so telefonske povezave tiste, ki jih povezujejo v primeru, da bi pomoč potrebovali. Sprva, pravi Irena, so še imele dežurstva, obiske tudi ob vikendih, sedaj to ni več potrebno. Še en dokaz, kako so varovanci stopili v samostojnost.
In na koncu mi 28-letna Irena in Sebastjan zaupata, da ima njuna sreča še posebno ime. Ljubezen. Tudi to je del življenja. Svetla točka, za katero jih bolezen ne sme prikrajšati toliko, da bi je ne mogli doživeti.
Povabili so me, naj jih le še kdaj obiščem. Marsikaj bi imeli še povedati. To je namreč le nekaj izsečkov iz življenja čisto posebne družine, ki jo povezujejo podobne usode, združuje pa prijateljstvo in želja po čim boljši rehabilitaciji, k še bolj samostojnemu koraku na poti v življenje. Uspeva jim...
Alenka Adamič

kultura, sociala, v spomin
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Koledar kultur' nih prireditev v juniju 2008
četrtek 5. 6.: Kino ob 18,00, ZKD Grosuplje; SKAKAC, mladinski film
petek, 6. 6.: kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; KRALJI ULICE, akcijska drama
petek, 13. 6.: Kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; KATERA JE PRAVA, romantična komedija
nedelja, 15. 6. ob 11.00, cerkev na Kopanju; KD »France Prešeren« Račna v sodelovanju Glasbeno matico Predpočitniški koncert, program oblikujejo: Mlada Zarja, Ljudski pevci Zarja, ŽePZ Magdalene, gostje koncerta: MePZ Glasbena matica Ljubljana pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika
sreda, 18. 6. ob 18.00, Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje, Kulturni dom Grosuplje
Kulturna prireditev: OBČINSKI PRAZNIK s slavnostno sejo;
program oblikujejo: člani Gledališča Hiška, plesalke TeGIBlo, učenci GŠ Grosuplje, OPZ Žalčki, za izven
četrtek, 19. 6. od 10.00 do 23.00, ZKD Grosuplje; Kolodvorska ulica
MESTO NA ULICI (vrtiljak zabave) - program oblikujejo: Zavod Bufeto, baletno-plesna skupina TeGIBlo, Zavod za ustvarjalnost ZRU-ZRU, učenci in mentorji OŠ »Louisa Adamiča«, učenci in mentorji OŠ Brinje, likovna ustvarjalnica na temo POČITNICE - slike in živi kipi, člani Gledališča Hiška, GŠ Grosuplje, šola salse na ulici, »Akcija« stand up komedija v izvedbi Komikaze , koncert Katalena, člani ZKD Grosuplje; za izven
petek, 20. 6.: Kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; INDIANA JONES, pustolovski film
torek, 24. 6. ob 22.00, ŽePZ Lastovke, KD Teater in ZKD Grosuplje; pri Adamičevem spomeniku pod lipo koncert domovinskih pesmi PREDPRAZNIČNI VEČER; vokalne zasedbe ZKD Grosuplje
petek, 27. 6.: Kino ob 20:00, ZKD Grosuplje; IRON MAN, pustolovski film
Skrb, delo in trpljenje
Tvoje je bilo življenje.
Vse to si prestala,
Zdaj v grobu boš mirno spala.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Markovič
roj. Koporc 1925 - 2008 iz Grosupljega
se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev. Hvala za vsa izrečena sožalja.
Še posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, ge. Fani Kralj, g. Tonetu Adamiču, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
12. maja 2008 nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi
Miroslav Kmet
1945 - 2008
iz Šmarja - Sapa.
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sokrajanom, prijateljem in znancem za podporo v težkih trenutkih, za cvetje in sveče, za vsa izrečena sožalja ter da ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej!
Žalujoči vsi njegovi
* Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Rezervacija vstopnic:
ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, 1290 Grosuplje,
INFO: 01/786 40 28; Predprodaja vstopnic uro pred predstavo.
LEK-ovci posadili rože v hiši zavetja Palčica
Krizni center za otroke Hiša zavetja Palčica na Brvacah v Grosupljem je dne 8. maja letos gostil prav posebne goste. Farmacevtska družba LEK je v okviru dneva sodelovanja z lokalno skupnostjo izbrala Hišo zavetja Palčica za organizacijo, ki ji bodo podarili nekaj prostovoljnih ur. Po predhodnih posvetovanjih smo se skupaj odločili, da bodo prebarvali leseno barako pred hišo in okrasili naše balkone s poletnimi rožami. Šestnajst lekovcev je bilo na obisku celo dopoldne, poleg dela pa so prinesli še veliko dobre volje, oblačil in igrač za naše otroke. Hvala jim.
Dan odprtih vrat v hiši zavetja Palčica
Krizni center za otroke Hiša zavetja Palčica v Grosupljem je zaživel v polni meri. Poleg otrok, ki se vanj zatečejo ali pa jih namestijo centri za socialno delo iz vse Slovenije zaradi različnih socialnih stisk ali ogroženosti, se pri nas srečujejo tudi prebivalci Grosupljega in okoliških krajev. Redno, enkrat mesečno, potekajo delavnice, na katere so vabljeni tudi otroci iz okolice. Do sedaj je na teh delavnicah sodelovalo že preko petdeset otrok, ki so jih pripeljali starši ali pa so prišli sami.
Ker želimo, da se Grosupljemu še bolje predstavimo, Vas vabimo na
dan odprtih vrat, dne 29. maja 2008, od 10. ure dalje v Kriznem centru za otroke, Hiša zavetja Palčica, Brvace 41, Grosuplje.
Dopoldanski čas bo namenjen predstavitvi programa, popoldne pa bomo pripravili delavnice za otroke, k sodelovanju pa smo povabili tudi VVZ Kekec z gledališko skupino pod vodstvom mentorice Darje Zorec ter baletno skupino TeGIBlo pod vodstvom Špele Repar.
Vljudno vabljeni.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
v spomin
69
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Svetlana Makarovič
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni v najlepšem mesecu maju zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in zet
Dušan Ceglar
iz Velike Loke pri Grosupljem.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli od njega poslovit, nam izrazili iskreno izrečene besede sožalja, darovali sveče, cvetje za svete maše in cerkev.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in odprte roke.
Hvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala PGD Žalna za organizacijo pogrebne slovesnosti in ostalim PGD, ki so se prišli poklonit njegovemu spominu, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za lepo zapete pesmi ob grobu, Mešanemu cerkvenemu pevskem zboru Žalna za petje v cerkvi ter trobentaču za zaključno skladbo. Iz srca hvala tudi PGD Žalna in sodelavcem Slovenskih železnic za ganljive poslovilne besede ter zadnji pozdrav. Hvaležni smo tudi osebju KOGE Interne klinike v Ljubljani ter gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala tudi vsem, ki ga boste ohranili v spominu.
Žalujoči žena Cirila, hčerki Martina in Ana, mama, bratje in sestre ter vsi, ki smo ga imeli radi.
ZAHVALA
Potihnil je Tvoj glas in smeh v očeh, obstalo je Tvoje srce. Ostala je praznina - tiha bolečina in kruto spoznanje, da ne vrneš se nikoli nazaj v domači kraj.
Fani Gliha
12. 5. 1936 - 23. 4. 2008 Iz Grosupljega
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete se iskreno zahvaljujemo celotnemu osebju Doma starejših občanov Grosuplje, sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom ter Društvu upokojencev Grosuplje za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveto mašo in sveče. Posebna zahvala g. župniku Janezu Šketu za lepo opravljen obred in ge. Fani Kralj za vso pomoč.
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči - vsi njeni.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Tiho, mirno si zaspal, a v naših srcih si ostal.
Vse življenje si garal, mnogo hudega prestal. Ostale so sledi povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega
Alojza - Slavka Simončiča
(1. 4. 1957 - 24. 4. 2008) iz Orešja pri Šmarjeti, ki je zadnja leta živel v Grosupljem,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem ter podjetju Silk za ustno in pisno izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za vso pomoč in dano oporo v težkih trenutkih.
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste mu izkazali spoštovanje, se še zadnjič poslovili od njega in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
Spomin ostaja za vedno. ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 87. letu zapustila
Marija Mlakar,
rojena Brinc iz Šmarja - Sapa, Gregorčičeva 3.
Na zadnjo pot smo jo pospremili v petek, 25. aprila.
Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče.
Hvala Zvezi borcev NOB Šmarje - Sap, Društvu civilnih vojnih invalidov in upokojencem. Iskrena hvala pevcem za lepo petje, trobentaču za občuteno Tišino, govorniku za poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Perpar, cvetličarni Pene in gospodu župniku doktorju Bojanu Korošaku za slovesen pogrebni obred.
Prisrčna hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, še posebej zdravnici Fani Grabljevec Miklavčič in patronažnim sestram za strokovno nesebično pomoč pri zdravljenju. Posebna hvala osebju Doma starejših občanov Grosuplje za požrtvovalno oskrbo.
Žalujoči: vsi njeni
70
pogovori
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Uporaba pokritih objektov v sezoni 2008/2009
Zveza športnih organizacij Grosuplje poziva športna društva in druge neformalne organizirane skupine, ki želijo koristiti javne pokrite športne objekte, da posredujejo svoje želje in potrebe na njen naslov. Športni objekti, s katerimi upravlja v popoldanskem času Zveza športnih organizacij Grosuplje, so:
■	Športna dvorana Brinje (velika dvorana, plesni prostor in prostor za namizni tenis),
■	telovadnica OŠ Louisa Adamiča, Tovarniška cesta 14, Grosuplje,
■	borilnica OŠ Louisa Adamiča, Tovarniška cesta 14, Grosuplje,
■	telovadnica OŠ Louisa Adamiča, Adamičeva cesta 29, Grosuplje,
■	telovadnica OŠ Louisa Adamiča, v Šmarju - Sapu,
■	telovadnica OŠ Louisa Adamiča, v Št. Juriju,
■	telovadnica OŠ Louisa Adamiča, v Žalni.
Prednost pri uporabi teh objektov imajo izvajalci Letnega programa športa v Občini Grosuplje, ki ga je sprejel občinski svet Občine Grosuplje, in društva, ki so člani Zveze športnih organizacij Grosuplje. Objektov ni mogoče dobiti v uporabo z namenom nadaljnjega trženja. Svoje želje in potrebe (objekt, termin, vrsta športne dejavnosti, s katero se ukvarjate, ali se želite ukvarjati ...) posredujte v pisni obliki na naslov Zveze športnih organizacij Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, 1290 Grosuplje, ali preko elektronske pošte andrej.cevc@guest.arnes.si, do torka, 10. junija 2008. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 01 7864 745.
Zveza športnih organizacij Grosuplje Strokovni delavec ZŠO Grosuplje Andrej Cevc
Izjemen uspeh Strelskega društva Grosuplje na državnem prvenstvu
V Poljanah nad Škofjo Loko je bilo 17. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za mlajše kategorije, na Ptuju in v Ljubljani pa za mladinske in članske kategorije, na katerih je nastopilo preko 700 tekmovalcev, med njimi tudi 37 strelk in strelcev Strelskega društva Grosuplje.
Grosupeljčani so dosegli izjemne rezultate v vseh kategorijah, in sicer: osem naslovov državnih prvakov, trikrat 2. mesto, dvakrat 3, 4. in 6. mesto, enkrat 5., 7. in 10. mesto (če štejemo samo uvrstitve med najboljših 10).
Jože Kolenc
Cicibani: (do 11 let)
Ekipa SD Grosuplje (Aljaž LEŠEK, Mark KULIC in Jan KOLENC) je s 503 krogi (kar je boljše od starega državnega rekorda) osvojila 2. mesto med ekipami, Mark KULIC pa je med posamezniki s 173 krogi osvojil 3. mesto, Aljaž LEŠEK pa s 167 krogi 6. mesto.
Mlajši pionirji: (do 13 let)
Uroš KOVAČ je s 181 krogi in novim državnim rekordom osvojil 1. mesto in naslov državnega prvaka med posamezniki, ekipa v sestavi Uroš KOVAČ, David OŽBOLT in Nik ŽITKO pa je osvojila 4. mesto. Med deklicami je v isti kategoriji Sara TOMC z odličnim streljanjem ter novim osebnim rekordom 171 krogov osvojila 4. mesto.
Pionirji: (do 15 let)
Urban GALE je v izjemno močni konkurenci (kar devet tekmovalcev je imelo rezultat 180 krogov ali več) s 187 krogi osvojil 1. mesto in naslov državnega prvaka med posamezniki, ekipa v sestavi Urban GALE, Adam ZUPANČIČ in Gregor PAVLIČ pa je s 521 krogi osvojila 6. mesto.
Kadeti: (do 17 let)
Ekipa SD Grosuplje s pištolo, v sestavi Luka KOVAČ, Žan TRONTELJ in Jure LEŠEK, je s 1021 krogi osvojila 1. mesto in naslov državnega prvaka, med posamezniki pa je Luka KOVAČ s 353 krogi (le 5 manj kot drugouvrščeni) osvojil 7. mesto. Ekipa s puško, v sestavi David GLUŠAC, Jan ŽITNIK in Marko HOLOŠ, je osvojila 5. mesto.
Mladinci:(do 20 let)
Matic BARIČ je s puško s 587 krogi in 101,5 kroga v finalu osvojil 1. mesto in naslov
državnega prvaka med posamezniki ter drugouvrščenega premagal za 3,5 kroga.
Mario HOLOŠ je s pištolo s 556 krogi in 93,6 krogov v finalu osvojil 1. mesto in naslov državnega prvaka med posamezniki ter drugouvrščenega premagal za 4,6 kroga.
Člani: (do 50 let)
Ekipa SD Grosuplje s puško, v sestavi Željko MOIČEVIC, Andraž POJE in Alain VIDMAR, je s 1745 krogi osvojila 1. mesto in naslov državnega prvaka. Med posamezniki je v moški konkurenci Željko MOIČEVIC s 586 krogi ter 103,9 krogov v finalu razliko do prvouvrščenega s 4 krogov zmanjšal le na
0.8	kroga in osvojil 2. mesto, Andraž POJE pa je s 582 krogi osvojil 10. mesto. Renata ORAŽEM VRŠIČ se je v ženski konkurenci s 387 krogi ter 101,4 kroga v finalu s 6. mesta prebila na 3. mesto.
Ekipa s pištolo v sestavi Rok IVANC, Franci IVANC in Janko REMIC je osvojila 12. mesto, med posamezniki pa je bil Rok IVANC kot najboljši Grosupeljčan na 21. mestu s 558 krogi.
Člani - veterani: (nad 50 let)
Ekipa SD Grosuplje s puško, v sestavi Jože KOZLEVČAR, Marko SKUŠEK in Jože KOLENC, je s 532 krogi osvojila
1.	mesto in naslov državnih prvakov, med posamezniki pa je Jože KOLENC s 183 krogi osvojil 1. mesto in naslov državnega prvaka, Jože KOZLEVČAR pa je s 182 krogi osvojil 2. mesto.
Posebej velja še omeniti odlične nastope nekaterih mladih posameznikov, ki so dosegli na tekmi najvišjega ranga nove osebne rekorde (to sicer ni zadoščalo za uvrstitev med najboljše v državi), in sicer mlajši pionir Miha GARBAS ter pionirja Kristjan PETERNEL in Klemen GOLOBIČ.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
šport, vreme, kinološki kotiček
Pes kot nadloga
Vreme v Grosupljem: april 2008
Zaradi prehoda med hladnim in toplejšim delom leta je april poznan po svoji spremenljivosti. Letošnji april, slovensko imenovan tudi mali traven, si bomo zapomnili po precej raznolikem vremenu, ki pa s snežno odejo ni presenetil. Že prvega dne je nastopilo nestanovitno, a toplo vreme, ki so ga spremljale pogoste popoldanske plohe, občasno tudi nevihte. Za hladno fronto, ki je 2. aprila v popoldanskih urah povzročila zmeren dež, so bila jutra prehodno nekoliko hladnejša. Tako se je ob jasnih jutrih 5. in 6. dne pojavila slana. Najhladneje je bilo 6. aprila, ko se je živo srebro spustilo na -0,7 °C. Zatem se je vreme hitro poslabšalo in ohladilo. Občasno so se pojavljale padavine, predvsem kot plohe, ki pa večje količine dežja niso dale. Ker je v noči na 8. april z vzhodnim vetrom prišel občutno hladnejši zrak, je bil ta dan tudi najhladnejši v mesecu. Ob rahlih padavinah je v teku dopoldneva v nekoliko višje ležečih krajih rahlo snežilo, temperatura pa se je v Grosupljem skozi ves dan gibala
KOLESARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE
1. JUNIJ 2008, ob 9.00 uri
10. KOLESARSKI
MARATON TREH OBČIN
Grosuplje, Dobrepolje, Ivanina Gorica
okoli +4 °C. Konec prve dekade se je sicer nekoliko ogrelo, tako da so najvišje dnevne temperature dosegale okoli +15 °C, a je bilo že 12. aprila ponovno hladneje. Tega dne je bilo do opoldneva še toplo, popoldne pa se je ob dežju, ki se je zavlekel v noč, hitro ohladilo. Na kvadratni meter tal je padlo 37 litrov dežja, kar je povzročilo porast vodotokov Bičja in Grosupeljščice. Poplavilo je obsežne dele Radenskega polja, voda pa je zastajala tudi na nekaterih drugih travnikih in njivah po Grosupeljski kotlini. Kasneje se je nekoliko segrelo, vendar so se sredi dneva in popoldne vsakodnevno pojavljale plohe. Slana se je mestoma zopet pojavila 15. aprila, ko se je pri tleh ohladilo na -1,5 °C. Podobno toplo in spremenljivo s pogostimi popoldanskimi plohami ter nevihtami se je nadaljevalo vse do prvomajskih praznikov. Srednja mesečna temperatura je bila +9,7 °C, kar je običajno za povprečje obdobja 1995-2007. Jutra s povprečno temperaturo +4,8 °C so bila glede na povprečje obdobja 1995-2007 toplejša za okoli stopinjo, popoldnevi s povprečno temperaturo +16 °C pa so bili običajno topli. Najnižja mesečna temperatura je bila -0,7 °C (6. 4.), najvišja pa +21,7 °C (20. 4.). Megla je bila opažena v enajstih jutrih; prav v mestu je bila sedemkrat, ostale dni pa je jutra spremljala le v bližnji okolici. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo v sedmih dneh. V šestnajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 108 litrov padavin, kar je v primerjavi s povprečjem obdobja 1995-2007 običajna količina. Po letu 1995 je bil najbolj namočen april leta 2004, ko je padlo 191 litrov padavin, najbolj suh pa lansko leto, ko je v mesecu dni padlo vsega 1,4 litra padavin.
Več podrobnosti o vremenu v Grosupljem se nahaja na spletni strani www.grosuplje.slometeo.net.
Iztok Sinjur
Zelo neodgovorno je ugovarjati Mojci, ki tako lepo piše o kužkih. Veliko je napisanega in vedno lepo poučno in vzgojno, tako za pasjega prijatelja, kot za njegovega gospodarja. Močno pa me je napadel dvom, ali Mojca piše za tiste, ki psa nimamo, da bi si ga tudi mi kupili in si z njimi delili del časa podnevi in ponoči. Zelo lepo bi bilo, ko bi tako bilo. Pa si vsaj jaz, ki nimam lastnega psa, vedno dopovedujem, da bi imel svojega psa in ga v veliko veselje vnukov delil z njimi. Pa me vedno obide strah, ali bom priskrbel psu pasje vredno življenje ali mu bom tiran?
Takonekakorazmišljam indopovedujem vnukom, da kužek ni samo za igro, ni samo zato, da ga daš na vrvico in se ponosno sprehodiš po ulici, znancu poveš, koliko si dal za njega, kako si mu izbral ime, pa še rodovnik in hitiš naprej. Sosed pri tem nima nič, bo že vprašal, če ga kaj zanima. Nehote postaneš malo domišljav, na prigovor bližnjega stanovalca, da je kuža kar precej glasen, zamahneš z roko: "Oh, to ni nič, saj je samo žival." S sosednjega balkona tudi pogosto prihaja pasji glas, pa ne rečeš nič, je naš odgovor. Tebi res ne rečem, mogoče sem pa to uredil s sosedom, kaj ti veš, ti glej za svojega. Tako nekako se začnejo prve ohladitve.
Moj namen pa je nekaj reči oziroma napisati o pasjih iztrebkih. Nič posebnega, saj je to narava vseh živih bitij. Čisto samoumevno je, da se bo kuža podelal, manj samoumevno pa je, kje: ali pri lastniku živali na njegovem prostoru in ga bo tako rekoč praznega peljal na potreben sprehod ali ga bo peljal ven zato, da se bo kuža očedil, kjer mu bo ljubo, lastnik živali pa bo po dejanju meni nič tebi nič nadaljeval pot.
Pred mnogimi leti sem opazil, da je lastnik pobral iztrebke v vrečko in nadaljeval sprehod s svojim psom. Le malo nazaj sem videl prvi res pravi koš z napisom in tudi sličico, komu je ta posoda namenjena. Pisalo je: za pasje iztrebke, to mi je bilo všeč in sem jo ovekovečil, zdaj pa jo prilagam tej nič kaj vljudni pisariji.
Upam, da se bo tudi pri nas pojavil kakšen lep košek in bodo lastniki psov poskrbeli tudi za prijetno počutje nas, ki nimamo svojih pasjih ljubljenčkov. V zadovoljstvo vseh vas lepo pozdravljam,
Marjan Šircelj
72
pogovori
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
zdrav ciovek ima sto žeip, Masaže kot odlična pomoč v boju
bolan le eno. (A. P. Cehov)	-	• i i
proti stresu in slabemu počutju
V bogati ponudbi vsakovrstnih tehnik je res težko izbrati, vendar si prav zaradi pestrosti izbora lahko vsak najde masažo po meri svojega okusa in denarnice.
Dokler človek ne preizkusi terapevtskega in zdravilnega učinka masažnih tehnik, je težko verjeti, da učinkujejo tako blagodejno in uspešno. Pred prihodom vzhodnjaških dopolnilnih metod zdravljenja smo poznali le fizioterapevtsko masažo. Z njo so izzvenele težave z gibalnim aparatom, zdravljenje poškodb je bilo hitrejše in uspešnejše, bila je edina metoda sproščanja zakrčenega mišičja. Danes pa blažimo tudi učinke stresa, posledice razvad sodobnega načina življenja in mnogih zdravstvenih motenj prav z različnimi masažnimi tehnikami. Na počutje dodatno blagodejno vpliva tudi uporaba aromatičnih olj. Masaža na mišice telesa učinkuje sprostitveno, izboljša preskrbo tkiv s kisikom in hranili ter pomaga prenesti vsakdanje duševne obremenitve. Neposredni učinki masaže so: segreva in sprošča napete mišice, razteza vezivno tkivo sklepov, spodbuja pretakanje mezge, pripomore k boljšemu dihanju, povečuje izločanje odpadnih in strupenih snovi iz telesa, prek živčnih prog deluje na notranje organe in regulira njihovo delovanje, trenira vlakna vezivnega tkiva in pripomore k prožnosti kože. Masaža se odsvetuje, kadar imamo vročino in pri kakršnem koli vnetju.
TUI-NA masaža
Zagotovo je tui-na masaža vrhunec med vsemi vzhodnjaškimi tehnikami, saj je stara več tisoč let in združuje več vrst ročne masaže. Njeno bistvo je oblika pritiskanja, glajenja in stiskanja ter pritiskov na akupresurne točke. Za poznavanje te tehnike je dobro vedeti nekaj o tradicionalni kitajski medicini (TKM). Pretok snovi, kot so kri, mezga ali limfa, kisik ... poteka v telesu kot nenehen proces. Vsak organski sistem pa skladno z doktrino TKM deluje najbolj učinkovito v posameznem delu dneva. Poleg telesnih tekočin se po telesu, kot dokazuje tradicionalna kitajska medicina, pretaka tudi življenjska sila, ki izvira iz psihičnega, duhovnega in čustvenega telesa. KTM imenuje omenjeno vitalno silo »qi« (izg. či), poenostavljeno bi ji lahko rekli kar energijski tok, in je glavna opora vsem procesom v telesu. Starodavni kitajski zdravilci so poti, po katerih se pretaka qi, zarisali v zemljevid telesa že pred tisoči let, prav tako pa so odkrili, da so vsa živa bitja energijski tok podedovala od prednikov in ga učinki okolja nato še ojačijo. Ta odkritja so pogojevala sistem meridianov, ki pomenijo osnovo za dobro poznani metodi TKM: akupunkturo in akupresuro. Kanal, po
katerem poteka energetski tok, imenujemo meridian, ki se nahaja pod površino kože. Vsak od glavnih meridianov je povezan z enim od notranjih organov, ki ga oskrbuje z energijo, akupunkturne točke na meridianu pa so površinski stik z določenim organskim sistemom. TKM uči, da je bolezen le odraz neravnovesja v telesu. Tui-na masaža odpravlja blokade pri pretoku energije po meridianih in telesu pomaga ponovno ustvariti ravnovesje in s tem preprečiti proces nastajanja bolezni. V primeru bolezenskih težav pa masaža krepi organizem in energijo razporeja po energijskih poteh tako, da se v telesu ponovno vzpostavlja ravnovesje. Ko je naše fizično telo uravnoteženo, je zdravo, zdrava pa so tudi naša čustva in misli. S pomočjo tui-na masaže delujemo na telo preventivno, saj pomaga krepiti obrambne sposobnosti organizma, zelo uspešna pa je tudi pri hitrejšem okrevanju po poškodbah, v lajšanju bolečin in odpravljanju različnih depresivnih stanj in posledic stresa. Dotiki in posebej predpisani gibi delujejo prijetno in sprostilno.
Klasična masaža
Imenuje se tudi švedska masaža, ki je dobila ime po Švedu, profesorju in zdravniku, Pehru Henriku Linku. Razvila se je v 18. stoletju. V njej je avtor združil svoje znanje o gimnastiki in fiziologiji ter kitajske, egipčanske, grške in rimske tehnike. Klasična masaža je masaža celega telesa, pri kateri maser gladi, gnete, vtira, udarja in trese. Gibi maserja se izvajajo v smeri proti srcu. Izboljšuje se splošno počutje, pozitiven učinek ima tudi na kožo. Posebej pomembna je za limfni obtok in obtočila sploh, saj sprošča zaprte ali slabo pretočne poti in ima pomembno pospeševalno nalogo pri odvajanju strupov iz telesa. Psihofizično počutje se znatno izboljša. Prednost nemedicinske masaže je, da jo brez škodljivih stranskih učinkov lahko izvaja vsak. Nenazadnje je dokazano, da enako kot božanje in gladenje domače živali, ki človeka sprošča in znižuje krvni tlak, enako deluje tudi gladenje sočloveka.
SHIATZU masaža
Shiatsu je veščina zdravljenja, ki prihaja iz Japonske, pomeni pa pritisk s prsti. Je oblika terapije, pri kateri pritiskamo na akupresurne točke in tako uravnovešamo telesno energijo. Shiatsu masaža je lahko dinamična ali statična, poleg pritiskanja lahko vsebuje natezanje udov, gnetenje in
sproščanje zategnjenih mišic in podpiranje šibkih področij. Izvajamo jo na tleh oz. na blazini. Uporabljamo jo predvsem pri stresnih čustvenih stanjih, pri sproščanju napetosti in umirjanju živčnega sistema, saj s pritiskanjem na akupresurne točke povzročamo globoko relaksacijo in dobro počutje. Koristna je tudi kot preventivno sredstvo pri raznih boleznih in bolečinah. Shiatsu masaža se je razvila iz tradicionalne orientalske masaže in podobno kot druge vzhodne terapije deluje na podlagi energetskega telesnega sistema z uporabo mreže meridianov in energetskih kanalov. Tako je Shiatsu edinstven splet klasične vzhodnjaške medicinske teorije, katere zgodovina sega do začetkov akupunkture 4000 let nazaj, in bogate, še žive tradicije ljudskega zdravilstva.
Tajska masaža
Tajska masaža je veščina zdravljenja, ki se izvaja že 2500 let, povezuje pa znanja iz tradicionalne kitajske in indijske medicine. Sestavljena je iz akupresure, refleksologije in joge. Osnova tajske masaže je obdelava desetih energijskih meridianov, ki potekajo vzdolž celotnega telesa. Veščina tradicionalne tajske masaže vzpostavlja vez med fizičnim in duhovnim telesom. Tajsko masažo izvajamo na tleh oz. na blazini. Maser in masiranec sta lahkotno oblečena v oblačila iz naravnih materialov, ki omogočajo prosto gibanje. Tajska masaža je zelo učinkovita metoda pri stresnih čustvenih stanjih, pri sproščanju napetosti in umirjanju živčnega sistema. Koristna je tudi pri težavah, povezanih z gibalnim aparatom (bolečine v križu, v mišicah, v sklepih itd.). Masaža se priporoča pri naslednjih težavah: alergije, artritis, artroze, bolečine v rokah in nogah, bolezni žolčnika, bronhitis, epilepsija, glavoboli in migrene, hiperaktivnost pri otrocih, inkontinenca, išias, kap, ledvične bolezni, lumbago, menedžerski sindrom, motnje v delovanju ščitnice, neplodnost, nespečnost, nosečnost, obolenje sklepov, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen,multiplaskleroza,povišan krvnitlak, nizek krvni tlak, periferne prekrvavitvene motnje, motnje v delovanju srca in ožilja, revma, sindrom vratne hrbtenice, sladkorna bolezen, težave pri menstruaciji, težave s prostato, vnetje mandeljnov in žrelnice, vnetje mehurja, vnetje obnosnih votlin, zaprtje, zobobol, želodčna obolenja.
Mojca Sajovic
Vir: http://www.megacenter.si http://med.over.net
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
kinološki kotiček
Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes!
Aktualno za skrbnike psov!
Na Veterinarski upravi R Slovenije (VURS) smo poiskali odgovore na nekaj vprašanj, ki običajno zanimajo skrbnike psov
GR. ODMEVI: Lahko bralcem Grosupeljskih odmevov kot uradni veterinar - nekdaj smo rekli »veterinarski inšpektor« -postrežete z nekaj statističnimi podatki: koliko psov je vpisanih v centralni register psov R Slovenije v Grosupljem in okolici, na območju torej, ki spada v vaše področje dela? Ali se število psov dviguje ali upada v primerjavi s preteklimi leti? VURS: Po podatkih iz Centralnega registra psov je trenutno v Občini Grosuplje registriranih 2.368 psov. Število psov je po naših podatkih približno enako.
GR. ODMEVI: Vsi skrbniki psov smo bili obveščeni o obveznem letnem cepljenju psov proti steklini. Zakaj je to cepljenje obvezno? Kakšna je obveznost vsakega skrbnika psa v zvezi s cepljenjem in kaj se zgodi, če psa ne cepimo? VURS: Cepljenje psov proti steklini je obvezno zaradi varovanja zdravja ljudi, saj je steklina izredno nevarna (smrtna) nalezljiva bolezen. S cepljenjem psov preprečujemo širjenje t.i. urbane stekline. Na našem teritoriju je cepljenje obvezno že od leta 1947. Vsak lastnik psa je odgovoren za svojega psa in mora poskrbeti, da je pes cepljen enkrat na leto. Če ne izvrši te predpisane obveznosti, mu grozi globa v višini od 125 do 317 evrov.
GR. ODMEVI: Psa hkrati s prvim cepljenjem proti steklini pooblaščeni veterinar tudi obvezno označi in vpiše podatke psa in skrbnika v register. Kakšne so prednosti označevanja psov z mikročipom? Ali je kaznovan tudi veterinar, če psa ne vpiše v register?
VURS: Psa z vstavljenim mikročipom je možno zelo enostavno identificirati. Tudi če se pes izgubi v tujini, je možno preko mikročipa ugotoviti lastnika, ob ugrizu pa lahko preverimo, ali je bil pes cepljen proti steklini. Pri prehodu čez mejo se preveri istovetnost podatkov s podatki na potnem listu. Mikročip je obvezen tako za
vse premike psov. Predpisana obveznost veterinarja s koncesijo je, da vakcinacijo psa vpiše v Centralni register psov. Prav tako mora v register vpisati prijavo psa. Če tega ne naredi, ne bo dobili plačila za opravljeno dejanje. Lahko se mu tudi odvzame koncesija za opravljanje dejavnosti.
GR. ODMEVI: Ali je v zadnjem času država predpisala kakšne novosti, za katere moramo skrbniki psov vedeti?
VURS: Kot verjetno veste, je lani stopila v veljavo novela Zakona o zaščiti živali, ki na novo, nekoliko širše definira pojem nevarnega psa. Novost, ki se tiče vsakega lastnika psa, pa je obveznost, da je pes na javnih mestih na povodcu. Pred kratkim pa smo spremenili pogoje za komercialne in nekomercialne premike psov. Nekaj več o tem pa lahko vaši bralci preberejo na naši spletni strani, na naslovu WWW. VURS.SI.
GR. ODMEVI: Kaj potrebujemo za pot preko meje, če se nameravamo podati s svojim psom (ali mačko) na morske počitnice v tujino, npr. na Hrvaško ali v Črno goro?
VURS: Za potovanja v države članice EU se zahteva, da so psi označeni z mikročipom ali s tetovirno številko. Žival mora med potovanjem spremljati potni list, ki ga izda pooblaščeni veterinar in potrjuje opravljeno veljavno cepljenje proti steklini. Spremenjen je režim vstopa iz držav nečlanic (tretjih držav), iz katerih dovolimo vstop samo, če so psi starejši od treh mesecev, cepljeni proti steklini in označeni z mikročipom, kar je tudi potrjeno na veterinarskem spričevalu za nekomercialni premik. Za določene države, ki so si pridobile status proste določenih bolezni, je potrebno izpolnjevati še dodatne zahteve. Ob vrnitvi iz Črne gore pa je zahtevan tudi test titracije. Priporočamo, da ga opravite pred odhodom na počitnice. Opravi ga nacionalni referenčni laboratorij (NVI), in je veljaven takoj po vpisu v potni list. Vpiše ga veterinar, cel postopek pa traja 7 do 10 dni.
GR. ODMEVI: Kot vemo, že nekaj let opravljate delo inšpekcijskih služb na področju Grosupljega in okolice, zato dobro poznate odnos skrbnikov živali pri nas. Kaj nam lahko poveste o tem? Na kakšne kršitve predpisov naletite najpogosteje?
VURS: Na splošno lahko rečemo, da je odnos ljudi do živali vsako leto boljši in da
so državljani vedno bolj osveščeni. Predpis, ki obravnava odnos do živali, pa je Zakon o zaščiti Živali (Ur. l. RS 126/03, 14/07). Izvajanje Zakona se kontrolira glede na delovni plan VURS (predvsem rejne živali) in glede na prijave državljanov (rejne in hišne živali).
GR. ODMEVI: Kaj lahko storimo, če smo priča očitnemu mučenju živali?
VURS: Predlagamo, da o tem obvestite krajevno pristojni območni urad Veterinarske uprave. Tovrstna dejanja pa lahko državljani prijavijo tudi policiji, ki lahko prične postopek ali pa o tem obvesti VURS.
GR. ODMEVI: Kakšne so zagrožene kazni za skrbnike živali, če ne poskrbijo za njegove osnovne potrebe (hrano, vodo, veterinarsko oskrbo, zavetje pred mrazom ali vročino...) ali če je pes priklenjen na prekratko verigo?
VURS: Opuščanje oskrbe je mučenje živali, ki se po kazenskem zakoniku obravnava kot kaznivo dejanje.
GR. ODMEVI: Kaj se zgodi, če skrbniki ne preprečijo nezaželene brejosti pri psicah in dopuščajo, da ima psica mladiče vsako gonitev? Če sami pokončajo neželene mladiče?
VURS: Globa znaša 400 do 800 evrov, če pa gre za dokazljivo mučenje živali, se to obravnava kot kaznivo dejanje.
GR. ODMEVI: In če skrbniki dopuščajo, da se psi v naselju prosto gibljejo brez nadzora?
VURS: Opustitev fizičnega varstva psov na javnih mestih se sankcionira z globo od 200 do 400 evrov.
GR. ODMEVI: Za konec morda še nasvet skrbnikom hišnih živali pred bližajočim se poletjem?
VURS: Skrbnike vseh živali pozivamo, da poskrbijo za dobro počutje svojih živali skozi vse leto in da dosledno upoštevajo veljavno zakonodajo na tem področju. Pred vročimi poletnimi dnevi pa želimo imetnike živali še posebej opozoriti, naj poskrbijo, da imajo njihovi ljubljenčki ves čas na voljo svežo vodo in senco ter da jih po nepotrebnem ne izpostavljajo soncu. Živali še posebej trpijo v pregretih avtomobilih, kjer ni dovoda svežega zraka.
Mojca Sajovic
74 smeh je 1/2 zdravja
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Kako je učitelj Leopold uro uničil
Učitelj Leopold je v mladih letih zelo rad hodil na morje. Tudi z učenci jo je v času izletov pogosto mahnil proti jugu. Neko leto so se odpravili na hrvaško morje. Do Reke z vlakom, naprej pa peš, do prve divje plaže. Tiste čase podeželski otroci s starši niso pogosto hodili letovat, zato je tedaj večina otrok prvič videla morje. Obstali so na obrežju in skoraj strahoma občudovali veliko vodno prostranstvo. O, učitelj Leopold pa ne. Ta se je v vodi počutil, kot bi se razvil iz ikre, in lep čas je zdržal pod vodo. Malo proč, za skalo, si je bil nataknil kopalke in se nameril naravnost v vodo. Učenci so ga opazili in začeli vpiti kot obsedeni: »Ura, ura, ura!« Učitelju Leopoldu se je dobro zdelo, da ga učenci občudujejo in vzpodbujajo s »hura«, zato se je še posebej potrudil. Najprej je napravil nekaj korakov nazaj, za daljši zalet, in se v elegantnem loku pognal v morje. Dolgo časa ga ni bilo na površje. Ko se je končno le prikazal že čisto blizu otrok, so le-ti še vedno vpili in kazali na njegovo zmočeno zapestno uro. »Za božjo voljo, zakaj me pa niste opozorili,«
se je jezil Leopold. »Saj smo vpili, pa ni nič pomagalo,« so v zboru odgovarjali otroci. Tako je učitelj Leopold prišel ob prvo uro, ki si jo je bil kupil za prvo plačo. Razjedla jo je morska voda.
Nič za to, sedaj bi bila že tako ali tako »fuč«.	LS
Burke z vseh koncev
1.	Pri verouku so se učili o dobroti. »Kar bomo dali, nam bo bogato povrnjeno,« je dejal učitelj verouka. O tem pričajo številne zgodbe Svetega pisma. Povejte mi kak zgled. V zadnji klopi se dvigne David in pove: »Na primer, Adam je dal Evi figov list in je dobil eno figo.«
2.	Drago in Marjeta se vse sorte pogovarjata o ljudeh. »Kaj ni čudno,« pravi Marjeta, »da se tisti, ki mu v šoli ni šlo, pozneje v življenju najbolj povzpne.« »Nič ni čudno« ugovarja Drago, »iz izkušenj vemo, da prazna glava najprej splava na površje!«
3.	»Veš, s katerim športom se je ukvarjal Napoleon,« vpraša sinko očeta. »Najbrž z nobenim, saj za to ni imel časa,« je menil oče. »Kako da ne, ravno včeraj sem bral, da je bil premagan pri vaterpolu!«
O <L. & C i
4.	Tone je pri okulistu dobil očala. Najprej jih pomeri, nato pa vpraša: »Gospod doktor, bom s temi očali lahko bral?« »Seveda, zato smo jih tudi naredili. »Krasno«, se razveseli Tone, »veste, doslej nisem znal brati.«
5.	Drrriiink, zazvoni telefon. Zdravnik dvigne slušalko in vpraša: Kaj želite? »Tukaj Tomaž Senožetnik iz Boršta,« se zasliši iz slušalke, »Nujno pridite k nam, žena ima vročino.« »Je visoka?« zanima zdravnika. Tomaž pa nazaj: »Veste, že dolgo je nisem meril, po mojem ima okoli sto petinšestdeset centimetrov.
6.	Lovro Štefanu: »Končno sem našel imenitno dekle - pameti ima za dva!« Štefan Lovru: »Vidiš, kot nalašč zate; z njo se boš zlahka dopolnil!«
7.	Feliks si je pri prijatelju Lojzetu sposodil črno obleko, ker mu je umrl oče.
Minilo je precej časa od pogreba, obleke pa od nikoder. Končno Feliks stopi k prijatelju in ga obzirno vpraša, kako se kaj nosi črna obleka ki mu jo je lani dal na posodo. »Kako pa naj vem,« je začuden Lojze, »odkar smo očeta oblekli v črno in ga pokopali, je nisem več videl!«
8.	Vinko se seli in z veliko muko nese omaro na voz. Tašča ga vidi in ga pobara: »Zakaj pa soseda Metoda ne prosiš za pomoč, ko se tako matraš!« »Saj mi pomaga, v omari čepi in zadržuje police, da ne padejo ven!«
Kdo pravi, da ne vem!!!
1.	Kateri znameniti Slovenec je bil upodobljen na 10-tolarskem bankovcu?
a)	Andrej Turjaški
b)	Valentin Vodnik
c)	Primož Trubar
2.	Kateri svetnik v letu najprej goduje?
a)	sveti Jurij
b)	sveti Gregor
c)	sveti Florjan
3.	Kaj je v mehurčkih, ki izhajajo iz mineralne vode?
a)	kisik
b)	dušik
c)	ogljikov dioksid
4.	V kateri državi so valuto poimenovali po neki zverini?
a)	na Madžarskem
b)	na Japonskem
c)	na Hrvaškem
d)	v Albaniji
5.	Kakšne barve je najpogostejša strupena mušnica? .....................
6.	Kaj je kamena strela?
a)	konica staroveške puščice
b)	kremenov kristal
c)	okamnela polževa hišica
d)	od strele ožgan kamen
7.	Kateri element je nepogrešljiv v sodobni informacijski tehnologiji?
a)	germanij
b)	tehnecij
c)	silicij
d)	bizmut
8.	Poišči najvišjo goro na Dolenjskem!
a)	Limberk
b)	Mokrc
c)	Rog
d)	Grmada
Rešitve iz prejšnje številke: 1.c, 2. tri, 3. b, 4. b, 5.c, 6. a, 7. c, 8.c, 9.a, 10.b.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
Smešno lahka križanka Podobnica
smeh je 1/2 zdravja 75
(Z VSE SORTE OLAJŠAVAMI)
V tretjem stolpcu, ki je rahlo osenčen, boste lahko prebrali, kako so pretepaški fantje prejšnjih generacij drug drugega klicali na korajžo. Ta užitek bo kajpak dan le tistim, ki bodo križanko rešili. Nekaj olajšav bo tudi v obliki pesniškega dodatka. Pa začnimo!
1 3 H
5
6 7
1		A			1	
					R	
		F				
	i			1		
				C		
		K				
	o					Ges
VODORAVNO: 1. okrasek okoli vratu, 2. zvezek lesa za kurjavo, 3. pivec kave (tujka), 4. sveto pismo, 5. zobotrebci (ljudsko), 6. kokošji glas, 7. opoldanska gostija.
Pesniški dodatek
Še prej v starih časih zares je luštno blo, so bile veselice, se pilo je močno.
Ko vince kri pognalo v razgrete je glave, so pesti zapele, je padalo, seve.
To je storilo vince, to storil je en vzklik, ki bere se v rešitvi, v križanki navpik.
Geslo iz prejšnje številke: PRIMOŽ.
Smeh pred 100 leti
Logično
Učitelj prinese v razred popravljene naloge, gre po razredu in se ustavi pri Lojzu: »Tokrat si presenetljivo dobro pisal. Pa še nekaj: tvoj izdelek je do črke podoben izdelku soseda Poldeta. Kaj naj to pomeni?«
Lojz: »Gospod učitelj, to pomeni, da je Poldetova naloga prav tako odlična kot moja!«
Nelogično
Gospod Arnold je bil daleč naokoli znan kot velik ljubitelj alkoholne kapljice. Nekoč mu je zdravnik po temeljitem pregledu povedal, da ima vodenico.
»Gospod doktor, to je vendar nemogoče,« ugovarja presenečeni Arnold. »Zakaj,« hoče vedeti zdravnik. »Hja, zato, ker v življenju nisem spil niti kaplje vode!«
Spet logično
Ančka pride sama na obisk k teti Katarini.
»Kako, da si spet sama; prej si vedno prihajala z zaročencem Dolfetom,« zaskrbljeno vpraša teta. »Takole je, teta; kadarkoli sva bila skupaj pri vas, sta se z možem skregala, pa je iz previdnosti vsakič odložil najino poroko za nekaj mesecev.«
Podoba iz zadnje številke daje široke možnosti za razmišljanje; lahko jo jemljemo kot žensko bitje ali pa kot solze, ki bogato lijejo iz njenih oči. Poskusimo oboje: Zlahka pride, kot ženske solze; Baba je še hudiča v flašo stlačila; Ženskam gre skozi obe ušesi noter, pri ustih pa ven; Lažje je merkat mernik bolh kot babo, ki se sama noče; Ženska joka pred poroko, moški pa po njej; Vdova pravšnjih let je za deset deklet; Bog nas varuj hudobnih žensk, dobrih se bomo pa sami; Ženska nekako oprosti tistemu, ki je izrabil priliko, nikakor pa ne onemu, ki je ni; Če lepo dekle šepeta, se sliši v deveto vas; Za umetnikovo oko je najlepše žensko telo; Ljubljena ženska se ne stara; V ljubezni zna ženska vse, česar se ni učila; Hiša ne stoji na zemlji ampak na ženi; Lepa ženska ugaja očem, dobra pa srcu; Nesrečna je hiša, ki ne diši po ženski; Ogledalo ženski pove, kako se oblačiti sme; Moškega lahko zmešata vino in ženske; Lepo žensko moški pogleda, ženska jo pa premeri; Ženska opazi predvsem to, kar ne narediš zanjo; Ženske solze so najmočnejša vodna sila; Ženske vidijo globoko, moški pa bolj daleč; Žensko orožje so lepota in solze. Kajne, koliko se je tega nabralo, čeprav smo veliko spustili, zlasti	številne
pregovore o babah, ki se res grdo slišijo. Ker je zadnjič podoba kazala jokajočo žensko, se spodobi, da sedaj predstavimo še jokajočega moškega. Saj bomo tudi do dedcev prizanesljivi, kajne, da bomo?
Burkaške uganke
1.	Katera senca je najbolj škodljiva?
2.	Katera ptica nastane, če znoj prikrajšamo za eno črko?
3.	Kaj spodaj smrdi, zgoraj pa diši?
4.	Katera rastlina človeka najbolj gane?
5.	Zakaj na Hrvaškem ne pada dež?
ODGOVORI: 1. go-senca, 2. noj, 3. šopek v vazi, 4. čebula, 5. ker je tam kiša.
76 za he/he/hec
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Še pomnite, tovariši?
Malo pozno, vendar iz srca:
Aforizma za dan zmage
Prvi kvizlingi v dvajsetem stoletju so bili komunisti; z nacisti so napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. Od Marxa do Stalina je en sam korak
-	nazaj v preteklost. - Žarko Petan
Kaj si misli Duro?
V številnih slovenskih političnih krogih se vedejo tako, kot da Jugoslavija ni razpadla. Slovenska politična elita še vedno misli, da obstaja neki Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, kjer lahko ena republika daje drugi neke koncesije.
-	dr. Vladimir Duro Degan (hrvaški mednarodni pravnik, doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani)
Jugo-komunistična nostalgija
Na srečo se začenja	za
komunistično totalitarno nostalgijo zanimati Evropska unija. Že aprila 2007 je svet za pravne in notranje zadeve načel vprašanje zločinov totalitarnih režimov in ga razširil z rasističnih zločinov na zločine, storjene zaradi družbenega položaja ljudi ali njihovega političnega prepričanja. Tudi naj ne bi šlo več samo za zločine same, temveč za kaznovanje vseh, ki javno hvalijo take zločine, jih zanikajo ali banalizirajo. -Dr. Ljubo Sirc
Komentar: V VELEUPLJAH so najbrž za dan mladosti spet ponavljali JUGONOSTALGIJO s slovenskimi simboli.
Notranja in zunanja palit'ka
Dvojna merila?
Kučan se ne strinja z osamosvojitvijo Kosova, z veseljem pa je bil predsednik Slovenije, ki so jo osamosvojili drugi.
-	Žarko Petan
Ne se zafrkavat!
"Vaša obsedenost, da ste opozicijski poslanec, vas pa res ne zapusti niti za sekundo. A res mislite samo zafrkavat? Dajte imet malo pameti, pa kakšno resno recite." - Finančni minister Andrej Bajuk v Trenjih, o obsedenosti Milana Cvikla.
Stopnjevanje - NAVZDOL!
V	politiki je potrebno veliko DIALOGOV, a se je že v preteklih šestdesetih letih pojavljalo največ MONOLOGOV, v zadnjem času pa se pojavljajo tudi MONA-LOGI (nekateri politiki so še vedno prave mone).
Medijski pluralizem?
Prav primer Maga nam dovolj nazorno kaže, kako si predstavljajo notranji pluralizem v mediju lastniki časopisov, povezani z levo politično opcijo. Dovolj so jim občasni zunanji komentatorji iz nasprotnega političnega pola, novinarje pa želijo obdržati pod svojim nadzorom. -bivši novinar Maga Igor Kršinar
Kakšno novinarstvo imamo?
V	sodobnosti je vedno več primerov, ko novinarji in uredniki smisel svojega obstoja vidijo v tem, da politiko ustvarjajo, namesto da o politikih in politiki pišejo, jo komentirajo, kritizirajo. To je relikt novinarja kot družbenopolitičnega delavca, pri čemer je zanimivo, da to ni značilno le za staro novinarsko strukturo, ki je delala kariero v komunizmu /.../, temveč tudi za novinarje mlajše generacije, ki imajo v komunizmu le datum rojstva, šolali pa so se že v demokraciji« je v ČETRTEK rekel nekdanji novinar in poslanec SDS Miro Petek
Kubance - na Kubo!
Kubanci lahko od 31. 3. 2008 prenočijo v katerem koli hotelu na Kubi in najamejo avtomobile ter preživijo počitnice na primer v Varaderi, elitnem turističnem predelu Havane, kar je bilo do zdaj prepovedano. Zdaj lahko kupujejo tudi DVD-predvajalnike in nekatere izdelke bele tehnike, kmalu pa bodo v prosti prodaji tudi mobilni telefoni. Od 1. 5. 2008 lahko kupijo tudi osebne računalnike. J0ežkov komentar: Mesečna plača kubanskega delavca je 17 $., en poln penzion v ne preveč luksuznem hotelu pa znaša najmanj 3 mesečne plače, pa tja do celoletnega zaslužka. Tako lahko sklepamo, da se je Raul Castro izredno odprl in zavzel za svoj narod ter jim omogočil, da bodo Kubanci lahko svoje življenjske prihranke zapravili v enem, največ dveh tednih. Za poceni računalnik pa morajo odšteti najmanj 500 $. - Navali, narod! Fidel in Che vas bosta zelo vesela.
Gospodarski rokomavhi
Ministrica na gradbišču, delavcev pa nikjer
Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je ugotovila, da dela na pediatrični kliniki zaostajajo, da na objektu dela le peščica delavcev, nikjer pa tudi ni mogla najti predstavnika drugega izvajalca IMP. Glavni, SCT, je sicer zanikal kakršnekoli nepravilnosti in se hitel sklicevati na kopico aneksov k pogodbam, vendar je bila ministrica neizprosna. Zagrozila je, da bo pretrgala pogodbo z SCT, če se gradnja ne bo pospešila. Reveži iz SCT pa za hitro dokončanje zahtevajo dodatnih 5.000.000 €. In kaj pravi ministrica: »Ob takšnem tempu dela nova pediatrična klinika še v dveh letih ne bo končana. To sploh ni tempo, temu se reče, da imaš odprto gradbišče, kamor lahko greš, kadar imaš slučajno kaj časa.«
Sumljivi ženini posli?
»Trezor je ženin, ne vem, kaj v njem je, in ga niti odpreti ne znam« je dejal Ivan Zidar, ko so kriminalisti med hišno preiskavo v njem našli približno pol milijona €.
Ubogi pozabljivi Boško!?
V Kolonelu so "pozabili" sodnemu registru posredovati notarski zapis spremembe lastništva iz leta 2006, čeprav zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo biti takšne spremembe registrskemu sodišču predložene v roku 15 dni.
¡jicos
Í Nov
U¡£!
KOSEC TANJA Novak Rea, Urbane Maj KOLONEL d.0.0.
laj j
J0ežkovpredlog: Če bi vi napravili kaj takega, bi vam enostavno rekli, da ste zamudili. Zato naj lastništvo prenesejo dobrodelnim in humanitarnim organizacijam!
Uganka - rešena
Vprašanje: Zakaj Milan Kučan ne govori o tajkunih?
Odgovor: Ker ima vse tajkune v Forumu 21, on pa je njihov predsednik.
Kdo je ta vrhunski cinik?
Prišel je z vrečko, skočil na F21 in nagrmadil 25 mio €. Zdaj na Rožniku za 1. maj raji ob kresu podpihuje, kako se je treba boriti za lasten žep. Za dan Evrope pa hodi z rdečo peterokrako zvezdo po Ljubljani. (Odgovore zadržite zase - do volitev!)
Mi (se) volimo
Kaj delajo (v) ZARES?
»Govorijo, da bi sodelovali in da je treba odpreti prostor za nove ideje in ljudi, v resnici pa vsak dan cukajo za rokav naše člane in jih vlečejo k sebi.« - Karatina K. (LDS)
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
Jesenska moda
Vse, ki želite, da boste izvoljene v poslanske kvote, morate nabaviti salonarje s kamni Swarowski. Kamor stopi taka noga, trava sploh več ne raste, ampak samo še perje frči ... (iz pernic).
Kaj so rekli, ko Janša še ni bil na oblasti?
-	Ustvarja se sistem, v katerem lahko svoje pravice najbolje zaščitijo tisti, ki imajo denar. / Dr. Lojze Ude, univ. prof. prava, 2004
-	Temu, kar imamo danes, ne morem reči demokracija, temu pravim demogoljufija. / Polde Bibič, igralec, 2003
-	Na trgu so nekateri ljudje, ki hodijo iz firme v firmo, pocuzajo denar, firmo pa na koncu prodajo nekomu, ki ga ni. / Zdravko Duša, urednik pri Cankarjevi založbi, 2002
Iz j0ežkove zmečkane beležnice
Po j0ežkovih sledeh
Kaj je rekel Fran Milčinski - Ježek leta 1955 (ko se je rodil j0ežek Zagraški)? -
Na Kolpi bi zgradil zid in na njem pustil samo eno majhno lino.
Kaj je rekel Ježek, ko so ga spustili iz zapora? - ... pa še tisto lino bi zazidal. Kaj je rekel M. Podobnik 26. aprila 2008? -Hrvaška si je z zaporo na mostu s cvetličnimi koriti zaprla pot v EU.
Kaj je rekel j0ežek Zagraški med prvomajskimi prazniki? - Mesec maj je čas ljubezni in čas za sajenje lepih rožic -pa čeprav v betonska korita in le dobre štiri mesece pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami ter dodal »Skrajni čas je, da gremo delat na državno mejo« in si nato mastno pljunil v roke, »sploh, če dobr' plačajo.«
D J/
Poročilo enega od Popisovalcev Popisa Posebnih Nepremičnin
-	Orion: V njem ni ne Lužarja, ne denarja. Prisoten je bil le en zmeden študent, ki še telefona ni znal dobro dvigovati.
-	Največja Slovenska Pekarna: Niti pravna služba ne ve, kaj imajo v lasti, še manj, kaj so nacionalizirali in nato po šestdesetih letih denacionalizirali. Ob lanskem novem letu so se združili in nejasnosti še povečali. Še predno so vse nepremičnine popisali, so že pol prodali na Kosovo, v Lublan pa ne bodo več pekli kruha, ker je predrag.
-	Hotel Zveza: Niti služba državne varnosti niti udba ne vedo čisto točno, kaj imajo v lasti in kdo vse jim iz Evrope prihaja v goste. Najboljši pregled nad vsem pa ima udbovec,
-ie Prec' 20 leti 31. 5. 1988 zaprl Janšo. Je glavni šef vzdrževalcev, ve, kako potekajo posli, gosti in promet po centru Ljublale, pa če tudi pride na obisk sam predsednik ZDA.
-	Mesnine Založene Dežele: Hladilnica je polna dobrot, popisovalcu so ukradli popisne pole, popisovalec je odšel lačen domov, direktor pa še zdaj ne ve, koliko ima sploh svojega nepremičninskega FONDA. Ne mara mesa, najraje je pršut.
-	Hotel Tigr: V njem so bili namesto tigrov prisotni sami visoki domači gospodarski tigri in politični funkcionarji ter njihove priležnice, na kljukah sob pa so obesili napisi NE MOTI. Zato popisa nismo izvedli. Stanovanjske VELEUPELJSKE vile: Pri popisu je bilo največ neuporabnih prostorov, kleti, delavnic, ropotarnic, drvarnic, neuporabnih nadstrešnic in podobno. Ne vemo pa še, ali so zaklonišča možje gradili za potrebe cele družine ali zgolj za lastno kritje pred svojimi ženami.
-	Slovenska Investicijska Družba -Vse zgradbe so podrte - torej - brez vrednosti. Reveži! Bodo šli prosjačit?
-	Podelitev nagrad najzaslužnejšim Popisovalcem se je odvila 13. 9. 2007 v popoldanskem času na gradu Wagenspeg brez J. V. Valvasorja. J0ežka ni bilo med nagrajenci. Zato dragi občani, vedite! Ko boste dobili nove položnice z višjimi nepremičninskimi davki, se ne jezite spet na J0ežka! Za vse pa le ni j0ežek kriv.
Veleupeljske zdrahe
Kdaj B. Č. za poliško šolo?
Eden izmed svetnikov je na eni izmed preteklih sej vprašal, kdaj bodo prišli B.Č. za poliško šolo, pa so ga nato vsi debelo gledali - ne zaradi šole ali pa vodovoda, ampak jim ni bilo jasno, kaj pomeni B.Č. Bč je po kranjsko izvir, B.Č. pa boljši časi. Zdaj na Polici ne vedo, kaj bi radi: Ali občinski BČ (vodovod), ali B.Č. za šolo.
Veleupeljski šoferji imajo t®ajnico
Financar veleupeljskih šoferjev je ob inventuri ugotovil, da imajo v pisarni poleg fikusa tudi t®ajnico, saj na tajniškem mestu, spoštovana gospa Sonja, vztraja že celih sedem pravljičnih let.
Protipoplavne TAXI službe
Iz vrha najvišje VELEUPELJSKE GORE, ki pa je še vedno samo KUCELJ, smo opazili, da se nekateri prebivalci pospešeno pripravljajo na VELUPELJSKI VESOLJNI POTOP. Datuma sicer natančno še ne vedo, ampak je zadeva dokaj resna. Spodaj prilagamo dve najpogostejši rešitvi:
1. TAXI > 0,5 m /
Taxi služba, kadar bodo VELEUPLJE do pol metra pod vodo.
2. TAXI 0,5 m -> / Taxi služba, kadar bodo VELEUPLJE več kot pol metra pod vodo. P.S. Nekateri si zdaj pisma pišejo. Predlagamo, naj počakajo, ko jih bodo lahko pošiljali v steklenicah ali pa v piksnah od LAŠKEGA pira. Boško časti! P.S.P.S. Račensko polje bomo v kratkem preimenovali v Blejsko jezero 2. ITAK!
Naprej zastava slave...!
V VELEUPUAH smo opazili, da na nekaterih državnih institucijah in podjetjih še vedno ne obešajo zastav, nekatere pa visijo tam noč in dan, pa so zato že tako počrnele, da se že skoraj ne da prebrati, za katero državo gre. Predlagamo, da ob referendumu za pokrajine glasujemo tudi za nabavo pralnega praška, naj bi čistilka vsaj dvakrat na leto poleg drugega umazanega perila oprala tudi kakšno zastavo na sodišču, CSD, zavodu za zaposlovanje, železniški postaji ... etc.
Grosupeljski odmevi
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
	
Kolofon	Navodila za dopisovalce
Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje
Odgovorni urednik: Jože Miklič,
tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33
e-pošta: jozemHsiol.net
Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Špa-rovec, Matjaž Trontelj.
Naslov uredništva:
1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50]
Lektoriranje: Marija Samec
Oblikovanje: Miha Črtalič
Fotografije in prelom: Jože Miklič
Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2
COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001] je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98] spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2007 dalje] v nakladi 6.240 izvodov] in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
SPOROČILA DOPISOVALCEM: NASLEDNJE PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE JE TREBA ODDATI do ponedeljka, 2. JUNIJA 2008.
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.] ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo.
Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov.
Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002.
NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL
Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF, TXT ALI DOC ZAPISIH BREZ VNEŠENIH FOTOGRAFIJ. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi.
TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA
Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.
Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih
CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA
V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999.
Iz 1. člena
TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO)
2. člen
Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo.
Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu.
Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno! je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas!
Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi).
Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov ¡ozemrasiol.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov.
ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA.
Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu:
Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje,
ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33,
lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: jozemrasiol.net.
»Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič
rnDmemmmtmrnmifm					Končni znesek 1
■DliiiililiailslMlHlloillllllaililMlil					
A 6,0 x 6,0	36,0	1,650	59	30,37	36,44
B 6,0 x 8,3	49,8	1,549	77	39,44	47,33
C 6,0 x 12,5	75,0	1,347	101	51,65	61,98
D 9,2 x 8,3	76,4	1,339	102	52,28	62,73
E 12,3 x 8,3	102,1	1,143	117	59,66	71,59
F 12,3 x 12,5	153,8	1,060	163	83,56	100,28
G 18,6 x 8,3	154,4	1,062	164	83,83	100,59
H 18,6 x 12,5	232,5	0,994	231	117,92	141,51
I 18,6 x 27,3	507,8	0,918	466	238,33	286,00
1 J (39,6 x 27,3)	1081,1	0,866	936	478,68	574,42 1
Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm] je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51 129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa.
maj - 5 / 2008
Grosupeljski odmevi
oglasi
79
Javni poziv k oddaji vlog za izbor delodajalcev v regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije za šolsko/študijsko leto 2008/2009
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je 25. aprila 2008 objavila javni poziv delodajalcem za vključitev v program posrednih kadrovskih štipendij v okviru Regisjke
štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije.
Rok za oddajo vlog je 30 maj 2008 do 12. ure.
Vsebino poziva in prijavni obrazec ter vse ostale informacije najdete na spletni strani www.rralur.si
01787 3413 041723731
vabila, obvestila, oglasi
Grosupeljski odmevi
maj - 5 / 2008
Potovanja mladoletnih oseb brez spremstva zakonitega zastopnika na Hrvaško
V	Republiki Hrvaški od 1. januarja 2008 velja nov Zakon o tujcih, ki v 8. členu določa, da morajo imeti mladoletni tujci, ki vstopajo ali izstopajo iz Republike Hrvaške brez spremstva zakonitega zastopnika, overjeno soglasje zakonitega zastopnika.
Da bi slovenskim državljanom olajšali postopek pridobitve soglasja za prehod meje, je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije pripravilo besedilo soglasja ter ga po diplomatski poti posredovalo pristojnim institucijam Republike Hrvaške, ki so besedilo potrdile.
Tako lahko zakoniti zastopnik izpolni pripravljeno soglasje, napisano v treh jezikih ter overi svoj podpis na upravni enoti ali pri notarju.
V	primeru, da se zakoniti zastopnik odloči za uporabo tega usklajenega teksta, ki je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, prevod in overitev sodnega tolmača nista potrebna.
Za tolmačenje zakonodaje Republike Hrvaške so pristojne hrvaške institucije, zato predlagamo, da se za vsa pojasnila glede Zakona o tujcih in Pravilnika o potnih listinah za tujce, vizumih in načinu ravnanja do tujcev zainteresirani obrnejo neposredno na veleposlaništvo Republike Hrvaške v Ljubljani.
Nevenka Gorec, univ. dipl. prav. načelnica
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK
ELEKTROMEHANIKA iN TEHNIČNA TRGOVINA
JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje
m 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100
NAVTI K A
napihljivi čolni
m/mjmirmummimm
TOHATSU
outboards
"" -iS*
pOVOtlS. ..
IcENT -.taVv
ifcojTd^n ■ -«iS®
Hudi mobiteli!

Velika doxa intemeta!
GB s, \