Razne slvari. Cerkveai lefopis za leto 1914 je izšel ia je izredao skrbao ia aatančao urejea, kar se pozna zlasti v pravilni pisavi krajevnih imea. Bakrorez nam kaže sliko papeža Pija X., ki je 259. aaslednik sv. Petra; sedaj je v 79. letu. Sv. kolegij je sestavljea iz 5 kardiaalov škofov, 43 kardinalov diihovaikov ia 7 kardiaalov diakoaov; edea ;e ia petto rezerviraa. Od teh je 30 Italijaaov ia 25 inozemcev; med temi so zastopane posamezne države tako-le: Fraadja 6, Avstro-O^rska 5, Španija 4, Severna Arnerika 3, Velika Britanija ia Irska 2; Nemčija, Holandska, Portugalska, Južna Amerika in Belgija imajo vsaka po eaega kardiaala v sv. kolegiju. V sezaamu katoliške hierarhije, razde^eae po ozemlju, stoji na prvem mestu Albauija, ki ima razea skrderske metropole eno nadškofijo, tri škofije ia eao opaiijo nullus. Otoki Arliipelaga, ki so trenotno v rokah Italije, se aavajajo kot Turčiji podložai. Vsega šieje katoliška cerkev 14 patriarhalnih sedežev, 208 aadškofij, 847 škofijskih sedežev, 546 titularnih škofij, 12 apostolskih delegacij, 164 apostolskih vikarjatev, 65 aposfolskili prefektur in 22 nepcsredr.o sv. stolid podrejene dieceze, 37 apostolskih kata Pija X. je bilo na novo ustanovljeaih: 18 nadškofij, 53 škofij, 4 neposredao sv. tastolici podrejcne dieceze, 37 apostolskih vikarjatev ia 34 apostolskih prcfektur. Med zastopstvi posamezaih držav pri sv. slolici ai bilo v miaolem letu aobenih izprememb, pač pa je sv. stolica popohiila nuncljaturno mesto v Veaezueli. V Prusiji ia Rusiji sv. stolica nima diplomatičnih zastopaikov, daei imata ti dve dcželi svoji zastopstvi pri Vatikanu; nasprotno pa ima sv, oče svoje zastopaike aa Holaadskem, Portugalskera ia v Veaezueli, katere države nimajo svojih poslaaikov pri Vatikanu. Med cerkveaimi naučaimi zavodi se aahaja aovo papeško semeaišče v Rimu pod vodstvom kardinalnega vikaria Pompilija. v Ivry. To sta: Pierrc Gerlier, častni predsedaik katol. mlad. orgaaizacije ia Mauricc Gailhard-Bancol, sia podpredsednika katol. mladinske zveze. Gotovo vesel dogodek v Franciji, kjer silao pomaakuje duhovskega aaraščaja. Naseljevaaje v Novi Srbiji. Srbsko aotranje ia aarodnogospodarsko miaistrstvo sta sporazumao sklenili, da sc na takozvaaih muhadžirskih posestvih v aovih krajih naselijo revni ljudje iz stare kraljevine. Ta posestva je turška vlada začasa boseaske aaeksije v naglici aakupila, da bi aa njih naselila bosenske mohamedaaskc izseljeace. Sedaj so ta posestva kot bivša turška državaa last prešla v last srbske države, ki jih bo uporabila v gori omenjeao svrho. Prodajalka — milijonarka — redovaica. 1 jaauarja letos je stopila v samostaa klarisaric v Edinburgu lady Julija Lyvcdea. Kljub svojim 35 Tetom vclja še daaes za veliko krasotico, Pred 17 leti je bila lady Lyvedea priprosta prodajalka v aeki modni trgoviai ia ji je bilo ime Julija Emary, Nekega dae je prišcl v trgoviao 72letfli lord LyvedeB, ki je bil tako slab, da so jja morali vcdao voziti, ako je šel z doma. Lord se je zagledal v mlado prodajalko ia aato vsak daa prcsedel v trgoviai po par ur; Bakupil je aa tucate žeasklh klobukov, ki jih je razdclil med revaa dekleta ia žeBe. Koacc je bil ta, da je revaa prodajalka postala lady Lyvcdea. Zakoa je bil bojda zelo srečca. Leta 1900 je lord umrl ia zapustil žeai 40 milijoaov preaiožeaja. Nato je Julija živela aa samotaem dvorcu popolaoma sama zase. Leta 1908 se je zaročila z aekim škotskim aristokratom, ki je pa iz aezaaaih vzrokov zaroko razdrl. To je aa Julijo tako delovalo, da je težko zbolela ia bi bila skoro ob pamet. Ko je ozdraveia, je skleaila iti v samostaa, kar je sedaj tudi izvršila. Upokojea sloa. Z odstopom indijskega podkralja lorda Hardiaga je stopil v pokoj tudi sloviti sloa »Timouk« ia iadijska vlada mu je ob tej priliki aakloaila dosmrtao pokojaiao v zaesku letaih 100 fuatov šterliagov ali po naše 2430 K. To si je Timoub zaslužil, ko je laai ob neki veliki slovesao« sti aosil aa svojem hrbtu podkralja ia ajegovo soprogo ia preprečil veliko aesrečo, ko je kljuo bombaemu atentatu, ki se je ob tej priliki izvršil aa podkralja, ostal mirea. Tako - le je bilo: O priliki laaskega »durbaaa« je kot prvi šel v slavnostaem sprevodu aajvečji ia aajlepši sloa, ki so ga mogli aajti v vsej Indiji — Timouh, za aiim pa še sto drugih slonov. Za tako priliko živali silao okiačajo, kar se sloaom — kakor trde služabaiki — aeizrečeasko dobro zdi. Najbolj se je seveda postavil Timouh, ki je aosil podkralja ia podkraljico; rilec, glavo ia prsi so mu rmeao ia rdeče pobarvali, aa stcgaih so mu visele svileae, zlato vezeae preprogc, nogc je imel ovite z nizi pravih biserov in smaragdov. Na hrbtu je nosil iz cizeliranega srebra kovaa prestol — takozvaao »hovdo«, v kaieri sta sedela podkralj ia ajegova soproga, za Bjima pa dva sijajao oblečena služabaika, ki sta držala ogromao svileao pahljačo. Za Timouhom je šlo še sto približao eaako okrašeaih sloaov z bogatimi indijskimi kaezi aa hrbtu. Ko je sprevod dospel v ozko Chaadia-Chank ulico, v katcri se aahajajo samo enonaclstropae hiše, se je aenadoma zaslišal pok ia istočasao se je zasveiilo ... Sprevod se je za hip ustavil. Podkralj sc je aagail k soprogi ia ji rekel tiho: »To ie bila bomba — kako Ijubeznjivo! Ali si ranjeaa?« Lady Hardinge, bleda, fiaa dama, odgovori istotako mirno: »Ne. Ia vi?« »Mislim, da ae; na vsak aačia moramo aaprej.« Soproga dvigae roko, da bi svojeiau možu popravila tropični klbbuk, ki sc mu je bil nagnil, ia ob tej priliki zapazi, da ima podkralj na brbtu veliko odprto raao. Za prestolotn pa visi aa sloau krvava aoga — edini ostaaek obeh služabaikov. Mirao obrne podkraljica svoj pogled od tega prizora in pogleda aa množico. Medtcm se je podkralj počasi nagnil aaprej in se nasloail na slonov vrat — smrt mu je bila blizo. Ko je bilo vse zmešano ia so se čuli vsepovsod klid aa pomoč, je gospa Harding tiho dafala potrebna povelja ia z blaziaami podpirala soproga, dokler ga niso odnesli v palačo. Ia Timouh, aa katerega so zarotaiki največ račuaali, češ, da se bo prestrašil in zdivjal ter potegnil za sabo ostalc slone, o čeir.er bi bilo uaičeaih aešteto življenje, — je stal mirno kakor skala, dasi mu je bomba raztrgala stegno; zato so ostali mirni tudi drugi sloai ia aaraera zarotnikov je bila uaičeaa. Svojo pokojaiao je torej pošteao zaslužil. — Davek aa godala. Oblasti kaatoaa Tessia v Švid so sklenile obdačiti vsa godala, pa bodisi, da so last tovarn bodisi privataikov. Predlog je bil po dolgi debati sprejet. Brezzičea brzojav v žepu. Inženir Hurm je izaašel aiajhea žepai aparat, s katerim se zamore v bližiai velikih postaj za brezzično brzojavljaaje (kakor je a. pr. na Eiffelnovem stolpu v Parizu) vjeti redna časovaa znamcnja teh postaj. Aparat je previdea z dvema po 2 m dolgima žicama, ki ju je treba zvezati s kako v zemljo vodečo pliaovo ali vodao cevjo oziroma z ?nteao. Pa še priprostejše se lahko aapravi; aa prostem a. pr. zadostuje, da se eaa žica spusti aa zemljo, druga pa pritrdi Ba žepni což, ki se zasadi v kak štor. Aparat se imeauje »oadofoa« ia je meada prav poceai; z žicama vred tchta samo 195 gramov.