Glas zaveznikov Leto I - St. 108 ormdvojila število glasov; iz dveh milijonov glasov je skočila na štiri milijone. Ta uspeh so dosegli zaradi doprinosa desničarskih katoliških strank in zaradi polne udeležbe volivcev, med katerimi so nastopile tudi žene. Francoski politični krogi so mnenja, da je prišlo do zmage ljudske stranke zaradi velike udeležbe kle-ra v katoliški progresivni stranki, o kateri je znano, da je naklonjena De Gaullu. Čeprav je katoliška progresivna stranka v osnovnih težnjah usmerjena proti levici, bo vendar predstavljala v bodočnosti najvažnejšo konservativno politično silo v Franclji. Francosko politično življenje bo ostalo zaradi tega odvisno od treh velikih strank: katoliške, socialistične in komunistične. Vladni ustroj se bo okoristil z možnostjo ustvaritve močne večine. Politično pa stvar ne bo ista. Brez dvoma pa bo De Gaulle ostal na čelu vlade zaradi katoliških in socialističnih glasov ir bo poskušal sestaviti vlado po določenih načrtih. Naletel pa bo na težkoče, ker sta stranki, ki ta program odobravata, katoliška in socialistična. Drugi del socialistov pa ne bo hotel stopiti v vlado, v kateri ne bodo zastopani ^komunisti. Vlada narodne enotnosti, ki Jo predlagajo socialisti za obdobje, ko bi pripravili novo -ustavo, ne bo zmožna uresničiti sporazuma, niti kar se tiče ustavo same niti ne .na zunanjem političnem področju, kjer tvorijo opozicijo komunisti, medlem ko odobravajo socialisti in katoličani politiko sodelovanja z zahodnimi velesilami. Londonski komentarji Londonski tisk pozdravlja izid volitev kot triumf generala De Gaulla. «Evening Newe» piše j »Najvidnejši in najvzpodbudnejši značaj francoskih volivnih izidov je blodna podpora za generala De Gaulla. De Gaullov ugled se Je *nova okrepil. Francija se po strašni debi agonije, ki se je pričela po 1. 194'ijni ustavila, marveč Je napredovala. Današnji volivni izidi dokazujejo, da ni zaman trpe-■a, da njen duh ni zablodil, da je odločna in močna*. «Star» piše: »General De Gaulle J® v francoskih volitvah očividno hobil trdo bilko: njegova osebnost J* dobila večje število, glasov ka-«or njegova polHika. Uspeh nove generalove stranke, republikanske, ga ljudskega gibanja, mora biti ero Marec komunistom*. . Komunistični list »Humanitč* ter katoliški Kat «L’Aube» se veselita, socialistični «Populalre» pa je nekoliko razočaran, ker so socialisti pričakovali, da bodo izšli iz volitev kot najmočnejša stranka. »Combat* zagotavlja v svojem uvodniku, da bo nova skupščina spet izvolila za ministrskega predsednika De Gaulla, meni pa, da nova vlada ne sme biti vlada narodne edinosti z ministri iz vseh strank, marveč «mora izbrati večino samo lz nekaterih strank*. Konservativni listi naglašajo, da so volivni izidi prispevek države De Gaullu. »Le Pays» piše: «Nihče se ne more čuditi, če je država na široko izrazila svojo hvaležnost in zaupanje človeku, ki je vtelesil v sebi Francijo, ki jo je rešil ter ji vrnil njeno mesto. Velika večina Francozov hoče, da ima ustavno moč ena sama skupščina, ln da so odnošaji med to eno samo skupščino ter začasno vlado v skladu z De Gaullovo željo*. Konservativni list «Figaro» pripisuje poraz radikalom, ki so bili v tretji republiki najmočnejša stranka v državi, nepričakovani soglasnosti med radikali in komunisti ter njenemu stališču proti De Gaullu. Nekateri francoski listi se sprašujejo, kakšna koalicija strank bo imela v novi skupščini stalno večino, na katero bo mogla računati bodoča vlada. Levičarsko glasilo «Voix de Pariš* postavlja za vlado naslednjo alternativo: »Ali bo tvorila vladno večine koalicija levičarskih strank (radikali, socialisti in komunisti), ali rdeče-črna koalicija, kakor je bila zveza med katoliškim centrom in socialdemokrati v -vveimarski republiki, ki bi tvorila vlado brez stalne večine in ,bi zaradi tega ne mogla delati*. Isti list trdi, da je izbira teh dveh parlamentarnih zvez odvisna od socialistične stranke ter od generala De Gaulla. Katoliško progresistično glasilo »LAube* prav tako naglaša zmago De Gaullovih idej in dodaja: »Divja gonjla komunistov, ki so hoteli spremeniti referendum v plebiscit proti De Gaullu, je propadla, ker celo volivci pariških predme-stiji, znani po veliki večini kot »rdeči*, niso sledili geslom komunistične stranke*. Radikalno glasilo «Aurore», torej glasilo stranke, ki so jo premagali katoliški progreslsti, zatrjuje, da so katollfki pregresisti uspeli, ker «so se predstavili kot progre-sisti na socialnem področju, istočasno pa so pametni in previdni v zunanji politiki in proti temu, da bi se Franclja podvrgla Sovjetski zvezi*. Bjerut o poljskih volitvah Varšava, 24. oktobra alnternational News Service* javlja, da je predsednik poljske republike Boleslav Bjerut v petek izjavil, da bodo prihodnje leto na Poljskem volitve, in sicer najkesneje junija. Poljska vlada je odklonila mednarodno nadzorstvo nad volitvami. Predsednik je dejal: «Poljska začasna vlada je dovolj zrela, da more svoje zadeve opravljati sama*. Bjerut je naglasil, da bodo «vse poljske stranke* imele popolno svobodo, da se udeležijo volitev. Volitve so bile odložene zaradi tega, ker se je do zdaj vrnila v domovino samo tretjina od 6 milijonov Poljakov, ki so bili v trenotku nemške predaje izven države. Predsednik je tudi pripomnil, da potrebuje Poljska tuje pomoči za obnovo dežele ter je izrazil upanje, da bodo Združene države še povišale posojilo 5 milijonov dolarjev, o katerem so razpravljali na konferenci v Potsdamu. Trumanov predlog Kongresu OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH “Samo s silo bomo lahko prepričali morebitne napadal' ce, da ne trpimo nlkakega ogražanja miru ln svobode,, Washington, 24. oktobra Predsednik Truman je priporočil ameriškemu kongresu, naj sprejme zakonski osnutek o obvezni vojački službi, ki predvideva za vsakega amerlikega državljana enoletno vojaško pripravo, da bodo imele Združene države izurjeno moštvo za ohranitev miru. Velika prednost obvezne vojaške priprave je v dejstvu, da bi ljudje, vpoklicani v primeru potrebe, ke imeli vojaško vzgojo in bi se tako prihranilo eno leto časa za njihovo vojaško usposobljenje. «Ta prihranjeni čas bi tudi odločil o obstanku ali uničenju tega velikega narodart, je rekel predsednik. Predsednik je priporočil, narj bi vsi nastopili vojaško službo z IS letom, oziroma takoj po maturi v srednji šoli, v vsakem primeru pa pred 20 letom. PRED PRVO KONFERENCO Sovjetska zveza In Jugoslavija ie nista podpisali ustanovne listine ni pristopila Quebec, 24. oktobra Na ponedeljek! plenarni seji pred prvo konferenco organizacije Združenih narodov za prehrano in poljedeljstvo, Je bila posebna slovesnost, med katero se so predstavniki narodov, ki doslej še niso podpisali ustanovne listine te organizacije, s podpisom izrekli za sodelovanje. Države, ki doslej še niso bile podpisale listine o pristopu, so Sovjetska zveza, Poljska, Jugoslavija, Ekvador, Kuba, Brazilija, Iran in Kolumbija. Štiri izmed gornjih držav, in sicer Brazilija, Poljska, Kuba in Kolumbija so v teku slovesnosti listino podpisale, s čimer se je število držav — članic novoustanovljene organizacije dvignilo na 34. Sovjetska zveza še ni članica nove organizacije. Tudi Jugoslavija, o kateri so mislili, da bo podpisala i>z Jugoslavije Skozi Jugoslavijo potuje skupina tujih novinarjev. Iz Beograda so odpotovali z letalom na Cetinje in so na poti zbirali vtise o razmerah v deželi. • » • Častnike bivše jugoslovanske vojske, ki so se vrnili iz vojnega ujetništva, so namestili v posebnih taboriščih, kjer jim je pred dnevi govoril maršal Tito. V svojem govoru je napadel generala Dražo Mihajloviča, bivšega jugoslovanskega vojnega ministra in vodjo narodnega odpora v Srbiji, češ da ni v dovoljnem obsegu izvajal vojnih akcij, ker je bolj cenil življenja in premoženje srbskega naroda kot pa je to imei za potrebno maršal Tito. Kljub temu pa je maršal Tito sklenil z njim sporazum ter so partizani poslali bivšemu jugoslovanskemu vojnemu ministru Mihajloviču orožje. Tito Je obžaloval, da sil generala Mihajloviča partizani niso uničili. Dejal je: »Storili smo napako, da jih nismo uničili*. Pozval je častnike bivše jugoslovanske vojske, naj se pridružijo novi jugoslovanski vojski, kjer bodo našli nove tovariše, kateri so kmetje, delavci in pošteni razumniki. * * * Tovarno za predelovanja sadja je odprla zadruga »Timok* v Zaje-čarju. Tovarna je tako velika, da more predelati 2.500 do 3.000 litrov sadnega mošta. Marmelado, ki Jo bodo izdelovali, bo izvrstne kakovosti in jo bodo dobavljali bolnišnicam, dečjim domovom ln ostalemu prebivalstvu. Nekaj bodo izdelati tudi za vojsko. * • • V Beogradu Izdelujejo film »Burja na Balkanu*. Režiser A. M. Mor. je izjavil, da Je potrebno Izšolati nove moči za film: pri gledališčih primanjkuje sposobnih igralcev, teko da bo treba vzeti popolnoma nove moči. • » « V Beograd je prispela skupina češkoslovaških igralcev namiznega tenisa in nogometa, ki bo gostovala v raznih krajih Jugoslavije. * * * Agencija Tanjug poroča, da v oelješfcem okrožju oblasti Izvajajo' edvzem žitnega pridelka piri kmetovalcih. Upajo, da bodo kljub slabi letini zbrali 220 vagonov pšenice, 170 vagonov ječmena In 70 vagonov ovsa. ustanovno listino, še k organizaciji. Merodajni krogi javljajo, da je to v zvezi z brzojavko, ki je prispela iz Beograda ter menijo, da bo Jugoslavija listino podpisala istdk časno s Sovjetsko zvezo. MikoIajczykov govor Na konferenci organizacije Združenih narodov za prehrano in poljedelsvo Je v ponedeljek govoril namestnik poljskega ministrskega predsednika Stanislav Mikolajczyk, ki je zatrdil, da je vprašanje izboljšanja življenjskih pogojev v tesni zvezi z ohranitvijo trajnega miru na svetu. Mikolajvzyk je nadalje izjavil: »Ce sl resnično želimo trajni mir v korist vsega človeštva, moramo preprečiti povratek sistema, po katerem je poljedelsko delo donašalo tako malo, da niti kmetje, pridelovalci kruha, niso imeli v zadostni količini te osnovne hrane. Mnogi izmed njih so imeli ponekod zelo nizek življenjski nivo*. «Nadalje moramo preprečiti — je nadaljeval poljski delegat — da ponekod potrošnik gladuje, drugod pa zaradi Izobilja in neznatnega povpraševanja vlada potrata*. Ustanovni upravni odbor je neuradno odobril vlogo, kateri priporočajo osredotočenje osrednjih uradov organizacije za prehrano in poljedelstvo. V vlogi zahtevajo, naj bo osrednji sedež konference tam kjer bo sedež organizacije Združenih narodov. Mnenja so, da bo odbor prihodnji torek uradno odobril tozadevni predlog. Stalin pri najboljšem zdravju London, 24. oktobra Sovjetsko veleposlaništvo v Londonu je včeraj objavilo, da Je ge-neralisim Stalin pri najboljšem zdravlju. Trenotno je na oddihu za nedoločen čas. Vojaštvo razklada ladje London, 24. oktobra Angleška vlada Je določila nadaljnjih 3.100 vojakov za razkladanje ladij, ki dovažajo živež in so v tistem delu pristanišča, kjer stavkajo delavci. S tem se je število vojakov, ki opravUJajo to delo, zvišalo na več kot 10.000 mož. 'Vlada in pristaniške organizacije skušajo na vse načine zaključiti stavko, ki Je prizadela 40.000 pristaniških delavcev, IZ SLOVENIJE Železniški promet na slovenskih železniških progah so po šestih mesecih skoraj popolnoma obnovili, železniška proga še ni popravljena lhed Novim mestom in obmejno postajo Metlika. Dela na progi Or-mož-Hodoš pri Ljutomeru dobro napredujejo. V najkrajšem času bodo popravili most preko Mure. Na progi Ljubljana-Maribor bo železniška direkcija v Ljubljani dala v promet motorne vozove, ki jih popravljajo v delavnicah v Mariboru. Pred vojno železnice v Sloveniji niso imele motornih vlakov; to so pridobitve prvih povojnih dni. Pet tisoč otrok iz Bosne in Hercegovine bodo poslali v Slovenijo na oskrbo. V zdraviliščih bodo namestili poleg tega še 200 na pljučih bolnih otrok. V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavlja znani slovenski umetnik Tone Kralj. Na razstavi je 13 slik na platnu ln 3 na lepenki ter 12 kipov. Podjetje »Državne elektrarne Slovenije* s sedežem v Ljubljani je ustanovila Narodna vlada za Slovenijo. Novo podjetje prevzame vse elektrarne, ki so državna, samoupravna ali občinska last, vse elektrarne državnih rudnikov in industrijskih podjetij, kolikor ne izdelujejo električnega toka v pretežni večini za lastno porabo. Kočno prevzame vse elektrarne ln električna podjetja, ki po zakonskih določbah preidejo v državno last. Tako bo prevzelo novo podjetje vse elektrarne Kranjskih deželnih elektrarn (Završnlca, Kranj, Zagradec, Žiri, Kočevje, Bohinj), vodno centralo v Fali, kalorično centralo v Velenju, ljubljansko mestno elektrarno, električno centralo Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah in Rajhenbur-gu. Prav tako bo prevzelo novo podjetje veliki vodni centrali na Dravi pri Dravogradu ln Mariborskem otoku. Ves čisti dobiček bo novo podjetje uporabilo za elektrifikacijo Slovenije. S tem je dejansko izvršeno podržavi jen je vseh elektrarn v Sloveniji. Podjetje »Telprom* za zasebne telefonske naprave je ustanovila Narodna vlada za Slovenijo. Novo podjetje bo prevzelo vse zasebne telefonske naprave v Sloveniji. Po svojih nazorih sme podjetje odločati o potrebah posameznih interesentov, sme telefonske naprave odvzemati ali dobavljati. Trgovci m zasebniki, ki imajo demontirane naprave, jih morajo v enem mesecu prijaviti zaradi odkupa. Vsa podjetja, ki so dobavljala telefonski material ali vzdrževala zasebni telefonski promet, morajo prijaviti ves material in vse najemne pogodbe z zahtevki o odkupnini. Cene za odkup bodo boločili po dnevnih cenah materiala. S tem je ves telefonski promet in trgovina s telefonskim materialom prešla v državne roke. UNRRA naj ukine pomoč državam, ki nasprotujejo svobodi tiska Predlog republikanskega vladnega odbora Washington, 24. oktobra Ko je republikanski vladni odbor v spodnji zbornici nakazal ustanovi »UNRRA* vsoto 550 milijonov dolarjev, je sklenil, da države, ki uživajo pomoč ustanove UNRRA, ne bodo imele nobene pravice, da nadzorujejo zastopnike ameriškega tiska. Zastopnik države Ohio Clarence Brown je odobril sklep odbora. Brovvn Je že prej predložil preosno-vo ustave ustanove UNRRA, na podlagi katere bi UNRRA ukinila pomoč tistim državam, ki ne dovoljujejo svojim in tujim dopisnikom, da zberejo vsa potrebna poročila in ki na kateri koli način nasprotujejo ameriškemu pojmovanju svobode tiska. »Imamo pravico, tako Je rekel Clarence Brown, da zahtevamo, da narodi, ki uživajo našo pomoč, dovolijo našim dopisnikom, da se prepričajo, kako prizadete države uporabljajo našo pomoč in kakšen je notranji položaj dežele, ki ji pomagamo*, Preosnovo, ki jo je predložil Clarence Brown, bi na ta način ukinila vso pomoč ustanove UNRRA tistim narodom, ki ne bi dovoljevali ameriškim dopisnikom vseh ugodnosti pri zbiranju poročil in ki bi na kakršen koli način Izvajale cenzuro nad poročili, ki jih pošiljajo dopisniki ameriškemu tisku. Združene države britanski in sovjetski vladi Washington, 24. oktobra Ameriški zunanji minister j* sinoči javil, da je vlada Združenih držav »poročila Sovjetski zvezi ih Veliki Britaniji, da so vse države, ki so pripadale silam osi, enako odgovorne skupnosti treh velesil in more biti zaradi tega kakršna koli gospodarska pogodba za daljšo dobo sklenjena samo s pristankom treh velesil. Delo pripravljalne komisije Združenih narodov Washington, 24. oktobra Edward R. Stettinius, ameriški odposlanec pri organizaciji Združenih narodov, je poročal predsedniku Trumanu o delu izvršnega odbora in pripravljalne komisije Združenih narodov v Londonu. Stettinius je kesneje izjavil časni-karjem, da so dosegli »sijajne uspehe*. Predsednik je rekel, da bodo med vojaki izbirali tako, da bodo zisluž-ni imeli možnost izboljšati svojo vzgojo in je dodal, da bodo Združene države sicer uporabljala ves svoj vpliv za ohranitev miru, toda narod mora vedeti, da temelji mir na moči in na dobri volji. Predsednik je izrekel popolno zaupanje v bodočnost Združenih narodov in dejo.'.: nNaša volja da hočemo biti močni, ne pomeni pomanjkanja zaupanja v organizacijo Združenih narodov. Obratno, želimo delati čaet ■ obveznostim in nalogam, ki smo jih prevzeli, ko smo podpisali listino Združenih narodov. Odkritosrčnost našega namena za podpiranje organizacije Združenih narodov bodo r resnici presojali po naši volji za ohranitvijo potrebne vojaške tile, s katero bomo mogli pomagati drugim miroljubnim narodom, da bodo mogli uveljaviti svojo oblast. Samo s silo bomo lahko prepričali morebitne napadalce, da ne trpimo nlkakega ogrožanja miru in svobode. Odslej moramo delati za dosego te naše vojaške silen. Italijanske volitve London. 24. oktobra Minister za pripravo volitev in tajnik italijanske socialistične stranke Pietro Nenni je poročal svoji stranki, da se volitve v ustavodajno skupščino, ki bodo odločile, če bo Italija ostala monarhija ali pa bo sprejela republikansko ustavo, ne bodo vršile pred zgodnjo spomladjo. Za odložitev volitev, ki bi se morale vršiti pred zimo, je navedel sledeče razloge: 1. zavezniška vojaška zasedba se kljub pričakovanju še ni nehala; 2. Italija še nima mirovne pogodbe; 3. ni bilo mogoče izpopolniti volivnih list v opu-stoeenih mestih. Nenni je svetoval, naj socialisti ostanejo v sedanji vladi šestih strank do dneva volitev. Ce bi se koalicija razdrla zdaj, bi se polastilo vlade desničarsko krilo, kar bi mogoč« dovedlo do državljanske vojne. Najvažnejše vprašanje, ki je zdaj pred stranko, so odnosi s krščanskimi demokrati. Rekel jet »Pod pogojem, da ostanejo kristjani odločni republikanci, korakamo lahko skupaj*. Izjave voditelja bolgarske zemljoradnlške opozicije Sofija, 24. oktobra Dimitrij Glčev, vodja bolgarske zemljoradnlške opozicije, ki Je nedavno hotel povezati vse bolgarske zemljeradnlške stranke v eno samo enotno organizacijo, je Izjavil v torek posebni dopisničarki agencije Reuter v Sofiji, Elisabeti Barker, da bolgarska komunistična stranka ne bi ostala na oblasti niti en dan, če bi se ji postavila nasproti enotna zemljoradniaka stranka. «Taka enotna ptranka — je dejal — bi bila zmožna določiti tisto mero sodelovanja s komunisti, na podlagi katere bi bilo mogoče stvo-ritl demokratsko vlado.* Glčev je dodal, da nadaljuje razgovore z Nikolom Petkovim, voditeljem bolgarskega opozicionalnega poljedelskega bloka. Sporazumela sta se v tem, da bosta oba vodila isto politiko pri bodočih splošnih volitvah. Kar se tiče razgovorov z voditeljem poljedelske stranke v Ljudski fronti Obovom, je Glčev dejal, da ti razgovori niso imeli uspeha. Sodni dvor v Luneburgu Proti komunističnemu izigravanju Bukarešta, 24. oktobra Posebni dopisnik lista «N«w Tork Times* v Bukarešti poroča, da je romunska socialno demokratska stranka predložila vrsto reformnih predlogov in zahtev. Med drugim je zahtevala ukinitev nezakonitih aretacij in nove volitve za sindikate. Dokument, ki ima obliko resolucije, je cenzor romunskega tiska prepovedal, a so ga ž« prej razdelili med tisoče delavcev tovarn v Bukarešti. Resolucija vsebuje neslednje štiri točke: 1. Neposredne nove tajne volitve v zbornicah, ki bodo pokazale pravo razmerje zastopnikov strank (komuniste so obtožili, da so pri preteklih volitvah uporabljali prisilni način, da so vplivali na izid). 2. Delavska zveza lahko Izvede demonstracije tudi brez odobritve odborov strank, ki pripadajo omenjeni zvezi, to pa zaradi tega, ker so v pretekloetl komunisti, ki jih je v zvezi polovica, prisilili k udeležbi pri demonstracijah tudi socialistične delavce, čeprav Je bilo to proti koristim njihove stranke. 3. Vsi sindikati morajo pojasniti svojim članom, da nasilno zahtevanje povišanja plač ln enak postopek pri drugih vprašanjih škoduje njihovim lastnim koristim. Razprave v Lilneburgu, kjer sodijo krvnikov iz Osiviecima in Bclscna; se nadaljujejo. Slika nam kaže sodni dvor, katerega člani so. kot predsednik general H.P.M. Berney-Picklin C desno j, alarm državri tožilec C. L. Stirling (levo) in predstavnik francoskega sodtva (v Odlikovanje Churchilla London, 24. oktobra Po današnjem «Daily Telegra-phu* doznavajo, da bodo na željo angleškega kralja podelili bivšemu ministrskemu predsedniku Win-stonu Churchillu »Zvezdo vojne 1939 do 1945», »Zvezdo afriškega boja* in »Obrambno medaljo*. To ,je prvič, da bo britanski ministrski predsednik v svojitvu častnika odlikovan z vojaškimi odlikovanji za udeležbo na bojiščih., Časopis, dodaja, da je Churchill polkovnik 4. husarskega polka. 4. Do prenehanja nezakonitih aretacij bodo vršili strogo nadzorstvo tudi člani socialno-demo-kratske stranke. Socialisti, ki so sicer člani nacio-nalno-demokrateke fronte, so mnenja, da Je izvedba teh zahtev potrebna za občo blaginjo, nasprotna pa je interesom komunistov, ki se ozirajo' samo na sebe. Sovjeti zanikajo London, 24. oktobra Radio Moskva Je včeraj zanikal naj novejša tiskovna poročila, da so vzdolž bolgarsko-turško meje vojaške vaje. Radio je navedel poročilo agencije «Tass», po katerem so takšne vesta neresnične in brez podlage. Zboljšanje položaja v Palestini London, 24. oktobra Dopisnik «Daily Telegrapha* poroča iz Jeruzalema, da položaj ni več tako napet, senzacionalno je, da bi se Židje in Arabci sporazumeli, če bi jih pustili v miru. Kot pravi dopisnik, je večina Zidov in Arabcev odkrito proti vsakemu nasilju, ki bi imelo neprijetne posledice na gospodarsko življenje v deželi. V osvetlitev tega poroča dopisnik o svojem nedavnem obisku na nekem kolektivnem židovskem posestvu v Kirist Anarlmu, na gričih Judeje. Malo nad tem posestvom leži arabska vas, ki živi v bratskih odnoaajlh z židovsko kolonijo. O-boji prebivalci se medsebojno obiskujejo in Arabci čestokrat prihajajo k židovskemu zdravniku. Neki zastopnik židovske kolonije Je omenil dopisniku, da bi se uprli, ako M hotela polletja priti na Ilc« mesta in delati preiskave zaradi orožja. Pričakujejo dan, ko bo vse orodje v posesti vlade. Z A F I S K I UNRRA Dejansko so zdaj že vsa sredstva, ki jih je imela UNRRA na razpolago, porabljena. Približno 1.300 milijonov dolarjev, ki so Jih imeli, so že porabili, ali pa so bila že tozadevna naročila oddana, dobave pa bodo izvršili dobavitelji v najkrajšem času. Ustanova UNRRA mora zdaj prejeti še samo 550 milijonov, ki jih je obljubila vlada Združenih držav. »Na nas, Američanih, je, da damo zgled In stavimo na razpolago nova sredstva v višini zneska, katerega smo prvotno odobrili. Potrebe so toliko večje, ker vojaška uprava razen v Nemčiji in Avstriji ne nudi nikjer v Evropi pomoči. Na Daljnem Vzhodu ni niti poskusila izdelati načrta za pomoč civilnemu prebivalstvu*. O dobavah blaga državam v zahodni Evropi je ravnatelj Lehman dejal, da morajo najti druge načine za nabavo blaga, ker pravilnik ustanove UNRRA določa, da sme ustanova UNRRA pomagati samo tistim državam, ki ne razpolagajo s tujimi valutami za plačilo potrebnih uvozov. William Clayton je potem navedel Grčijo kot najbolj jasen primer, kaj je napravila ustanova UNRRA. »V Grčiji je grozilo množično umiranje zaradi gladu. K sreči pa je Grčija obmorska dežela ln smo Ji mogli priti ob pravem času na pomoč ln tako rešiti tisoče človeških življenj. Ustanova UNRRA je izvršila v tej državi ogromno delo*. Ravnatelj Lčhman Je poudaril, da je »mogla pomoč za Poljsko priti preko pristanišča Gdansk šele pred nekaj tedni. Tudi pristanišče Bremen Je bilo mogoče šele sedaj uporabljati za dobavljanje blaga na Češkoslovaško. Tudi prevozi za Jugoslavijo so naleteli na najrazličnejše težkoče, a kljub temu smo dobavili blaga v vrednosti 150 milijonov dolarjev*. «V osvobojenih zavezniških deželah in v Nemčiji smo našli preko šest in pol milijona beguncev, kateri so komaj čakali na vrnitev v domovino. Skupno z vojaško upravo smo poskrbeli za njihovo vračanje, tako da je zdaj samo še 1.2 milijona oseb, katere še čakajo na prevoz, približno 250.000 je brezdomcev, ki se ne morejo ali pa nočejo vrniti domov. Ustanova UNRRA bo skrbela za te begunce, ki se ne morejo vrniti domov, samo nekaj mesecev, dokleT njihovega položaja ne bodo razčistili in zanje poskrbeli*. »Prošnje Sovjetske zveze, da bi prejela od ustanov« UNRRA pomoč v vrednosti 250 milijonov dolarjev, nismo mogli sprejeti v tej obliki. UNRRA bo izvršila samo dobave Ukrajini in Beli Rusiji. Pomoč prebivalstvu Italije Je bila zarad) Izrednega položaja te dežele omejena samo na otroke, begunce, matere in noseče žene. Ustanova UNRRA Je podprla približno 80.000 mater in otrok v Italiji*. »Pomoč Kitajski bo znašala po pripravljenem načrtu okoli šeststo do sedemsto milijonov dolarjev*. »Štiri do pet milijonov kg oblačil, ki so jih zbrali v Združenih državah spomladi, avtomobili in drugi nepotrebni vojaški material bomo prepeljali povsod, kamor bo mogoče, da tako olajšamo razdelitev hrane in obleke po deželah*. Pred koncem vojne na Daljnem Vzhodu so nekaj ton blaga prepeljali na Kitajeko z leteli, toda zdaj, ko so pristanišča na Kitajskem pristopna, so že odplule prve ladje na Kitajsko. Vozijo nujno potrebna živila za prehrano stradajočega kitajskega prebivalstva. Ustanova UNRRA j« storila mnogo tudi za zdravstveno zaščito prebivalstva osvobojenih dežel. Iz Londona so pred nedavnim poslali z letalom dva strokovnjaka za pobijanja bubonske kuge, ki se je pojavila v Tarantu. Prinesli so jo verjetno iz Port Salda ob Sueškem prekopu. Za uničevanje podgan, ki so prenašalke kuge, so poslali po isti poti sredstva za njih uničevanje. Sredstva so zahtevale italijanske sanitetske oblasti, ki so ugotovile v zadnjem času 11 primerov smrti zaradi kuge. (Nadaljevanje prihodnjič) Odbor za nadzorstvo nad atomsko energijo TVashington, 24. oktobra Ameriški senat je včeraj glasoval v korist predloga za ustanovitev 11-članskega odbora, ki bo izdajal ukrepe glede nadzorstva nad atomsko energijo. Na .podlagi tega ukrepa bodo med drugim ustanovili komisijo, ki jo bo imenoval predsednik in ki bo pooblaščena za nadzorovanje uporabe atomske energje in tozadevnega raziskovanja v Združenih državah. Določili so. da bo odbor či naprej predložil svoje predlog«. Odbor bo deloval do razpustitve sedanjega senata, kar se bo zgodilo januarja 1947. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV "r.m mm 'V 24. oktobra 2945 GOSPODARSTVO ] Nizozemski finančni mhiMer ja izjavil, da finančni razgovori med /vedsko, Norveško. Dansko la .Švico dobro napredujejo. Predvidevajo sklenitev denarnih pogodb, po katerih bodo posamezne države odprle kredite pogodbenicam za nakup blaga. Angleški veleposlanik v Združenih dišavah, lord Hallfaa, je Izjavil, da pri gospodarskih pogajanjih z Združenimi državami premagujejo težave ter da morajo držati ravnotežje med optimizmom in pesimizmom. kar je zelo nenavadna izjava prt gospodarskih pogajanjih. Tajnik zidovske zvene, Leon Ku-bovlrId, Je opozoril svetovno javnost, da so se Nemci polastili imo-vtne pomorjenih Zidov, katerih število znaša- okoh 6 milijonov. Možno je zdaj, da bodo Nemci plačali vojno odškodnino a premoženjem svojih žrtev, zaradi česar je potrebno, da ukrenejo potrebno, da to preprečijo. Premoženje pripada sorodnikom žrtev ali pa, ce so brez naslednikov, Judovski narodni skupnosti. S tem denarjem bi mogli pomagati različnim Zidom, ki so v stiski po raznih državah. ČES KOSLOVAŠKA g Sudetski 'Kemci spet chi^ap (jHcauz Poskusi oviranj« dela češkoslovaških oblasti - Načrt o izselitvi vseh nezanesljivih Nemcev - Splošno nezaupanje do nemške manjšin« Oljeviod so obnovili v donski kotlini. Postavili so sto kilometrov cevi In pet močnih črpalnth postaj. Večje davke kot pod nacističnim režimom bodo po sklepu nadzorstvenega sveta za Nemčijo morali plačevati nemški davkoplačevalci. Zgradarino bodo morali plačevati tudi tisti hišni lastniki, katerih hiše so porušene. Obroke mesa bodo zvišali na Nizozemskem In sicer m 180 gr tedensko. Flnnku in Danska sta sklenili trgovinski sporazum. Finska bo Izvažala les, celuloso in karton, Danska pa meso, maslo, ribe, sladkor In stroje. Češkoslovaška išče britansko pomoč prt obnovi svoje vojske. V London Je odpotoval češkoslovaški vojni minister. Na Češkoslovaškem bodo izvedli važne gospodarske ukrepe. Med drugim bodo zamenjali nemške marke za nov češkoslovaški denar. Železniški promet med Francijo in Italijo preko Ventimlglla-Mento-ne bo vzpostavljen konec oktobra t. 1. Francoski uvoz je dosegal višino 1 milijona ton blaga, predvsem oblek ln živil. Med »vioo tn Belgijo so vzpostavili telefonski promet. Madžarska vlada je odredila vsem delodajalcem, da morajo podvojiti plače svojim nameščencem. Za olajšanje francoske stanovanjske krize so Združene države prodala Franciji is nadaljnjo količino izdelanih hls. Sporazum je sklenila francoska komisija za dobave ln ameriške zvezne oblasti. Sporazum se nanaša na 8.111 popolnih začasnih his, ki Jih bodo morali uporabljati vse dotlej, dokler ns bodo zgrajena prava poslopja. Predhodno Je Franclja prejela že 4.000 hiš za stanovanja pristaniških delavcev. Sedanje hiše so namenjene predvsem tistim mestom, ki so največ pretrpela zaradi bombardiranj. Nedavno osnov sna sclmport and šport Bank* ter nizozemska vla-. sta podpisali sporazum o po-jilu 50 milijonov dolarJsv. Ob-stna mera bo dva ln trt osmine I stoika. •koda, ki jo Je utrpela Švica med vojno: bombardiranih Je bilo v sestnlh letih vojne 88 krajev, s strojnicami la letal pa obstreljevanih 16. Na itvtcarsko ozemlje eo odvrgli 1.200 rušilnih bomb. ki so povzročile smrt 84 oseb, ranile pa so jih 188. »kupno škodo cenijo na približno en milijon švicarskih frankov. ^ Britanski trgovinski minister sir Stafford Crlpps je izjavil, da bodo •časoma vse britanske Industrije lodredlU pregledu nadzornih odborov. ki bodo morali preučevati možnosti izboljšanj v njih organl-saclji ln proizvodnji. V teh komt-itjah bodo sodelovali zastopniki iTrade Union**, industrljcev in ile ds. Ameriška vojska bo odstopila ustanovi UNRRA veliko količino živil. Med odstopljenimi iivlll bo skoraj 1*8 milijonov vojaških obrokov ln skoraj 300 milijonov kg drugih živil. Načrt Je odobrilo poljedelsko ministrstvo ln upravnik za vojno proizvodnjo, enako pa tudi /-ravnatelj urada za demobilizacijo ln preosnovo. • Komisija za likvidacijo ameriškega vojaškega materiala v Ev-icpi je dala v prodajo 1.667 lokomotiv, ki so Jih v Evropi uporabljali • se oskrbovanje ameriške vojske. Trgovinske Mike sta obnovili itpanija ln Norveška, ki sta jih prtklnlli med vojno. Medtem Je že pripeljal v Barcelono parnik 'Bvoldor* in iztovoril 11M ton celuloze za izdelovanje umetne svile In 940 ton za Izdelavo papirja *a »panske časnik«. **<*L»IU nažrt sa industrijski razvoj dežele je pripravila turška vlada. Načrt przdvldsva znaten razvoj kemične, kovinske ln tekstilne Industrije, Drugi načrt, ki obsega dobo petnajstih let, predvideva zvišanje proizvodni« premoga od treh na sadom milijonov ton. Kondenzirano mleko, moko ln sladkor je darovala Švica mestu Milanu. Tovor sta prevažali dve koloni tovornih avtomobilov, ki sta pri pr«hodu čez mejo Imele napise «Dar Švice*. 1.600.060 ton sladkorja so našli v pristaniščih na Javi. Tako ja izjavil ameriški poljedelski minister Clinton Anderson. Sladkor bodo razdelili med Združene narode. Vsaka država trna svoje težave, posebno v tako razgibanih časih, kot je sedanjost, ki sledi dolgoletni vojni, ki se ni bila samo na bojiščih, ampak tudi v globokem ozadju. Celkoslovaika republika je ob zlomu Avstro-Ogrske po prvi svetovat vojni prejela t. zv. zgodovinske čeiko-moravske deiele, Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. Četudi so čeiko-moravske deiele tvorile v preteklosti del češkega kraljestva, niso v njih prebivali samo Cehi, ampak v obmejnih predelih tudi velike nemike manjšine, katenh Število je v vsej CeSkoslovaSki doseglo tri in pol do Štiri milijone duS. Ze takoj po prvi svetovni vojni so se pojavljali predlogi, da to nemSko prebivalstvo preselijo tja odkoder je v zadnjih Štirih stoletjih prišlo, to je v Nemčijo ln Avstrijo. Predlogu, katerega je podpiral predvsem voditelj narodno demokratske stranke Kramarl, niso sprejeli, ker so se mu uprle levičarske stranke ter sam predsednik Tomaž Masarpk ln njegov učenec, danaSnji predsednik republike Edvard BeneS. Nemci so tako ostali v mejah Ce-SkoslovaSke republike, kjer so užl-vali popolno enakopravnost s Cehi in Slovaki. Zlom 1938 Kljub temu pa je močan nacionalistični val pod vodstvom Hitlerjema zajel tudi znaten del nemškega prebivalstva. Pritisk tega vala je vzdržala samo nemSka socialno demokratska in deloma komunistična stranka. Po zlomu Hitlerjeve Nemčije in zopetnem vstajenju CeSkoslovaike republike je vprašanje bodoče usode nemškega prebivalstvo, ki je naseljeno v obmejnih predelih, zopet prltto na dnevni red; predlogi o izselitvi so pa tokrat dobili zagovornika prav v tistih krogih, ki so bili pred četrt stoletjem nasprotni tej reiltvi; videti je, da je vodstvo tega gfbanja prevsel sam predsednik republike Edvard BeneS, ki je v svojih poslednjih odgovorih na kritike demokratičnega javnega mnenja na zahodu ostro poudaril odločenost čeSke vlade, da to vprašanje reli z izselitvijo vsega prebivalstvu nemške narodnosti, ki se je pokazalo nezvesto driavni ideji češkoslovaške republike. Zavračal je tudi vesti o trdosti postopka ter obljubil, da bo vlada poskrbela, da se bo preselitev izvršila v skladu z načeli človekoljubja in dostojnosti. Za razumevanje obselnosti in zapletenosti poloiaja navajamo nekaj zanimivih ugotovitev ameriškega novinarja ROlpha Parkerja, ki jih je objavil v neivjorSkem dnevniku kPMd v prvih dneh meseca avgusta t. I. Delovanj« „volkodlakov,, V idoli vse saike meje v Sudetih se majhne skupine oboroženih Nemcev Se vedno upirajo čeSkoslo-vaSki oblasti. V mestih pa, kjer so Cehi uvedli svojo upravo, poskušajo Nemci čeSko upravo ovirati in onemogočiti izvršitev čeških načrtov o izgonu vseh nezanesljivih Nemcev. > Novinar navaja, da so imele če* tke oblasti v TeSinu jasne dokaze o zvezah med t. zv. zanesljivimi ZANIMIVOSTI Preteklega februarja so Japonci zgradili največjo podmornico na svetu. Imeli pa so jo skrbno skrito, ker je bila njihovo »tajno orožje*. Ameriško mornariško ministrstvo je zdaj dovolile; nekaterim angleškim in ameriškim novinarjem, da si to japonsko podmorsko čudo nekoliko pobliie ogledajo. Podmornica ima 5.700 ton in je res ogromna, če jo primerjamo z ameriškimi bojnimi podmornicami, ki imajo približno 1.500 ton. Majhna je proti njej celo znana francoska ponesrečena podmornica »Sur-couf», ki je imela 3.S00 ton (»Sur- Posebne vrste človek O angleškem politiku siru Johnu Simonu pravijo, da je »posebne vrste Človek. Mesece in mesece hodi mimo vos, ne dd bi vos pogledal. Potem pa se nekoč nenadoma ustavi pred vami, vas potreplja po rami in vas pokliče s tujim imenom». («New Statesman*, London) couf» je ob priliki neke vožnje ostala pod vodo in se ni mogla več dvigniti). Da so tb ogromno japonsko podmornico v tokijskem pristanišču sploh lahko obrnili, so morali uporabiti vlačilve. V pomorskem oportiču Yokoluki sta ob gori omenjeni ogromni podmornici Se dve manjSi, ki pa imata tudi po 3.800 ton. Na krovu imata po dve letalu Te velike podmorske nestvore, nad katerimi vihra zdaj ameriška zastava, čuvajo pa jih ameriški vojaki, bodo verjetno prepeljali v Združene drlave. Založniški odbor sovjetske delavne saloibe je razpravljal o triletnem bjavo ruskih klasikov načrtu za obja in klasikov neruskih sovjetskih republik. Po tednih napornega dela so končno odprli Krupp&vo jekleno blagajno, ki je bila vzidana v njegovi vili. Uporabiti so morali varilni plamen in druga tehnična sredstva, ker je bila blagajna, ki je skrivala najrazličnejše skrivnosti, zelo odporna. Na podlagi najdenih dokumentov upajo, da bodo odkrili vse med narodne finančne tveze, ki jih je imel Krupp, ki je zdaj med 24 glavnimi nemškimi vojnimi zločinci. V teku vojne so v Ameriki izdela-ll napravo, ki predvideva vreme in višino morske gladine na pacifiških otokih. S pomočjo podatkov, ki jih nudijo 50 let stari arhivi, je mogoči s to napravo napovedati za eno leto v naprej vreme in višino morske gladine na različnih področjih. V petdestih mesecih je ameriška zračna prevozna organizacija »Air Transport Command* zabeležila več kot en milijon in pol poletov. Razdalja, ki so jo preletela letala, je tolikšna, da bi zategla Za 64 ti-toč poletov okoli sveta po ravniku. V avgustu letošnjega leta je imela »A.T.C.* več kot 3.300 letal in več kot 231.000 moi osebja. Računajo, da je »A.T.C.* prepeljala okoli 3 in pol milijona potnikov, med katerimi je bilo 305.000 bolnih in ranjenih. „Bi$er Azi|e“ Leta 1.628 so našli v Perzijskem zalivu prekrasen biser. Tehtal Je 605 karatov. Bil je prava redkost tako po teži kot po čistosti. Dobil Je ime »biser Azije*. Prekrasni biser pa ima že do zdaj precej pestro zgodovino. Iz Perzijskega zaliva je najprej odromal na Kitajsko, kjer Je po kratkem času prišel v grobnico kitajskega cesarja Cieh Letu Kunga, kjer je ostal do začetka sedanjega stoletja. Med takozvano boksarsko vstajo leta 1.904 so uporniki izpo-pali nešteto starih grobnic. Med njimi je doživela enako usodo tudi grobnica, v kateri je bil »biser Azije*, ki Je prešel nato v last nekega kitajskega mandarina. Ta Je biser nato prodal nekemu francoskemu misijonarju. Aprila lanskega leta ga je misijonski urad izročil v cenitev izvedencem. Dva francoska zlikovca, neki Colette In njegove žena pa sta stvar izvohala. Prilika se jima Je zdela preveč vabljiva, da bi Jo pustila v nemar. Colette Je najel tri pajdaše. Vsi štirje so se preoblekli v nemške SS uniforme, vdrli v sobo. kjer Je bil spravljen biser ln ga ugrabili. Vsi so bili člani fran-voekega odporniškega gibanja in ao seveda tvegali življenje zaradi tatvine same, ravno tako pa tudi zaradi nemških uniform. Biser je za eno leto izginil s po-zomice. Nedavno pa so ga našli v odtočni cevi neke stanovanjske hiše v Marseillu, Ko so začeli stvar raziskovati, so odkrili tudi tatove. Colette in njegova žena sta poromala v zapor, biser pa, ki so ga vrnili lastnikom, je na prodaj. Cena je pol milijona dolarjev. Colettova žena je ob priliki zaslišanja na policiji izjavila, da je njen mo* biser ukradel zaradi tega, da ne bi prišel v roke Ooerlngu. Ko ga Je po izkrcanju zaveznikov v Franciji skušal prodati, mu Je to spodletelo. Naročil Je zaradi tega ženi. naj ga skrije v neko hrastovo deblo v bližini Pariza. Na kakšen način Je prišel blzer v odtočno cev v Marseillu, še ni pojasnjeno. Podrobnosti bodo prišle na dah šele v teku razprave, ki se bo začela prihodnji mesec. Nemci in nvolkodlaki», ki so v tem okraju 9. julija umorili dva češko-tlovaSka vojaka in naipadli taborišče, kjer so bili zaprti nacistu Stik s sudetskimi Nemci nas prepriča, koliko se bo ta zmedeni in zakrknjeni narod Se moral učiti, preden bo spoznal, da se je stališče svetovnega javnega mnenja in češke javnosti zelo spremenilo od dogodkov leta 1938. TRŽAŠKA KRONIKA Sanauprava svakidoik poklicev Ustanavljanje poklicnih organizacij po demokratskih načelih „Razočaran J ** sZelo sem razčaran, da so češko-slovaški socialisti pozabili, da smo njihovi tovariši», je rekel dr. Fritz Schierl, sudetski levičar v Usti nad Labem. Novinar ga je opozoril., da so bili češki socialisti Se bolj raz-iarani, ko so v predrnonakovski dobi glasovi nemških levičarjev kopneli in pustni Konrada Henleina kot zmagovalca pri volitvah. Razen tega ga je opozoril na to, da zahteva preveč od Cehov, ki se vračajo iz koncentracijskih taborišč, le misli, da ne bodo pokazali nobenega skepticizma, ko najdejo »tovariša» Schlerla. še vedno v njegovem bogato opremljenem stanovanju, kjer le preživel leta Hitlerjeve vlade. »Upamo, da nam bodo zahodne velesile, ki so pokazale toliko razumevanja za naš poloiaj v letu 1938, spet priskočile na pomoč*, je rekel drugi .levičarski voditelj Josef Kra-lik. Začudil se je, ko mu je novinar rekel, da te je na zahodu marsikaj spremenilo po letu 1938., To, kar se dogaja v Sudetih, je mnogo bolj zamotano kot zadnje obdobje nemlko-čeikega spora. To je spopad dveh nasprotujočih ti idej. V splolnem gledajo Cehi vse Nemce z globokim nezaupanjem in obsojajo levičarje, da so pokazali maj. hen odpor proti nacizmu. Posebno to velja za komuniste, ki so v mno. žicah prehajali v navistično stranko, kjer so nalit svojim totalitarnim idejam odgovarjajočo okolico. Nobeasga zaupanja »AH zaupate nemškim komunistom?*, je novinar vprašal češkega komunista Joseja Wetnerja, župana v TeSinu. »Ne, prav nobenemu*, je brez oklevanja odgovoril vprašani. Sudetski Nemci pa se na vse mogoče načine trudijo, da bi dokazali, da so ostali zvesti češkoslovaški državi. V okrožju Usti nad Labem je 90 odstotkov prebivalstva, približno toliko kot je pred sedmimi leti glasovalo za nacističnega voditelja Konrada Henleina, predložilo potrdila ieSktm oblastem, da so vedno bili v srcih proti nacizmu. V tovarnah sestavnih delov za tajno orožje V 1 in V 2 so mnogi nemški delavci izjavni, da so komunisti in so predložili članske izkaznice, ki pa so se izkazale kot zelo dobro izdelani jalslflkati. NemSki kmetje v okolici Tetina se upirajo preše. Htvi ter trdijo, da so z zlomom Nemčije postali spet češkoslovaški državljani tn pristati zmagovite eml države v tej vojni. Tetinsko ozefnUe je pod poljsko upravo. Ce bi domišljavi ljudje Imeli malo več ponosa, kako ponižni bi bili/ Tudi rovoiuclja V Pragi vam vsakdo govori, da so preživeli revolucijo. Ko je novinar vprašal predsednika Edvarda Benela, kaj to pomeni, mu je odgovoril, da so se zgodile tri stvari, katerih narava je bretdvomno «revolucionarnega značaja*: Mons. IVAN OMERSA kaplan pri Sv. Jakobu takoj. p spoJzmte.! KARLO ROSNER 2. NA RAZPOTJU Tinu ao se lesketal« oči, šlo mu je na jok. Zdravnik je izgubil potrpljenje. — C« st« tako neumni in niti poizkusiti nočete, pa ostanite takšen kot ste. Meni je vseeno! Natalija mu Je prigovarjala: -— Poizkusiti morate! — Saj sem že tolikokrat poskušal, toda vedno sem še to napravil, kar Je žena hotela. In tudi zadnjič: končno sem le š»l z njo na obisk k sosedovim. — Se enkrat poizkusit«. Poslednjič; meni na ljubo, je dejala Natalija in ga prijela za roko. — Tudi jaz bi vam svetoval, da ia enkrat, poslednjič poizkusite, preden popolnoma obupat«!. Je dejal zdravnik. — Poizkusil bom! za j« končno vdal Tino. Tino in Natalja sta odšla. Spremi! Jo je domov. — Neprijetno mi Je, da sem vas spravil v to! — Je zač«!. — Nič na de. Rada bi vam pomagala. Upam, da bo vaša žena le srečala pamet. — Upajmo! Sla sta po drevoredu proti mostu. Prišla sta pred bar Corso. Povabil jo ja na vermut. — Toda kako bova sačela? *- J« vprašal. Pri tem je imel tako otroški glas ln roka mu je tako drhtela, da ae Je komaj zadrževala smeha. — Kaj mislite? Najprej bi želela slišati vaše predloge, potem pa bom povedala moj« in videla bova, kateri so boljši. — Oh — ne vem. Baj ničesar ne vsm, — je ve« obupan dejal. — Mogoč« bi bilo najbolje, če bi me povabili na — recimo — obed ali večerjo. Predstavili bi me lahko vaši gosp« soprogi. Nato bi s« lahko večkrat sestala. Vsak dan bi ss videla tako, da bi stvar postala sumljiva, vaša žena pa ljubosumna. Kaj pravite k temu? — Dobro. Dober načrt. Toda, to- da kaj pa moram povedati ženi —. to Je, kako naj razložim Mariji —, to Je, kakšno opravičilo naj JI povem, ko vas bom prvič povabil? — Povejte ji resnico: skupaj delava v uradu že pol leta. Poznava se iz urada. Tipkam pri vtis, zato me povabite. Ali ni to dovolj Jasno? — Ze, že. Toda ne poznate moje Marije. Gotovo me bo vprašala, zakaj ne povabim moškega. Saj veste, kako Je,..! Tino je bil v taki zadregi, da je začel s prstom pomikali prazen kozarec po mizi, da ga je Natalija zadnji trenotek rešila, da ni padel na tla. — Gospod Campanelli. pozabljate zakaj gre. Na moškega vaša žena gotovo ne bo ljubosumna. — Prav Imate! Saj res! Kako sem neumen! — Saj niste neumni, gospod Campanelli, pameten ste. — Kako to? — Ker boste spametovali ženo! — C« bo uspelo! — je globoko vzdihnil. — Mora! — je dejala in na dušik Izpila ostanek vermuta. m. — Gosta bomo Imeli, Marija. — Gosta. Jutri na večerji. In ne pozabi kaj dobrega skuhati! — ja 4e dodal. Za Marijo je Bflo to nekaj novega. Da mož povabi gosta. Začudeno ga je pogledala. —• Dragi Tino, pov«j ml prosim, koga si povabil in Zakaj? Tino Je imel ža pripravljen odgovor. Ze včeraj je vedel, da bo prišlo do tega vprašanja« — Gost je Natalija Bressi in povabil sem jo, ker delava akupaj v pisarni. Ze pol leta mi tipka. — In ob kateri uri pride? — Ob osmih, če ti je prav. — Dobro! — Kaj sl rekla? — V redu! Tino ni mogel verjeti, da mu ni ugovarjala. — Sl ljubosumna? — jo Je tiho vprašal. — Kaj'ti je danes? Ze od tistega dne, ko sva šla k sosedovim na obisk, si /ako čuden! — Sebi — sebi »e pa ne zdim čuden! — In vendar «1. Kaj ti Je padlo v glavo, da želiš ravno jutri povabiti svojo tipkarico? — Tako pač. Zakaj pa ne bi smel? — Čudne želj« imaš, srček; povzročajo ml skrbi. — Torej boš — boš napravila jutri dobro večerjo — jo je še enkrat s strahom vpraual. — Ce želiš! Lice ae mu Je razvedrilo. Brvi del bitke je zmagal. Zena Js ugodila njegovi prošnji. Začel je žvižgati koračnico Iz opere «Alde». Zena ga Je začudeno pogledala, skomignila z rameni ln odšla v kuhinjo. Osma ura zvečer. Večerja. Za praznično pogrnjeno mizo so sedeli Tilio, Marija in Natalija. — Veseli me, da ste nas obiskali! — Zelo ljubeznivo. Zelo sem vam hvaležna za povabilo! O, hvaležna ne smete biti meni, — je dejala Marija, ko je ponujala juho. — .Mojemu možu gre zasluga, da ste danes naš gost! — Res, Tino? Kako lepo od tebe! Tino jo je s strahom pogledal, nato pa še ženo. — od kdaj pa sta si tako dobra prijatelja, da se tikata? — je vprašala gospa Campanelli. — Ze nekaj mesecev! je namesto Tina odgovorila .Natalija. — Pa mi nisi nikdar omentl Natalije! — Nisem... Sem pozabil! Nekaj časa se je slišalo samo žvenketanje žlic, Tino je bil v za- V smislu Splošnega razglasa št. 14 ZVU, se morajo vse osebe, ki so dopolnile 18 leto starosti in živijo na področju Julijske krajine zase- I dene po zaveznikih, javiti v določenih dnevih in urah v ulici San Carlo st. 2, da bodo dobile posebne osebne izkaznice. Ogljikova žveplena spojina. Kmetijska zadruga v Gorici sporoča kmetovalcem, da je dospela t* dni večja količina ogljikova žveplene spojine. Naprodaj »e jo dobi v prodajalnah Kmetijskih zadrug v Gorici, ulica MorelH in ulica Sauro, v Krminu, Gradiški ln Ror- n. dregi, Marija ju je opazovala, Natalija pa je mirno jedla, — Vam ugaja telečja pečenka? — Zelo, — je dejala Natalija, — Meni tudi! — je dodal Tino. — Tebe nisem nič vprašala. Pusti vendar govoriti gospodično. — Oh, naj le Tino govori; saj nisem hotela nič posebnega reči. — Hvala, Natalja. Prav imate... To j«, prav imaš! Marija je opazila soprogovo zadrego. — Izgleda, da samo vi tikate mojega moža, medtem ko vas on običajno vika. — Navadno mi reče v družbi «vi», če sva sama pa me tika. Tako boječ je. Tino je mislil, da se bo pogreznil v zemljo. Tako.odlično j« igrala svojo vlogo, Sa j« kar sapo jemalo. — Torej, če sta sama, vam pravi «tl»? — Da. In včasih ml daje še nežne priimke! — Sta večkrat sama? — j« vprašala Tina. — Ce tipka, sva navadno sama* Po večerji so odšli v sosednjo »°* bo ln se namestili v udobne naslonjače. Tvoja žena zna dobro kuhati! (Nadaljevanje prihodnjič)