KRONIKA 187 
SLOVENŠČINA V NAREČJU IZGNANIH 
KRANJSKIH ŽIDOV 
IVAN KOŠTIAL 
Odlični naš kronist /. Vrhounik piše v članku »Kapela 
Vseh svetnikov v LjnbljanU, da so bili Židje s Kranjskega 
izgnani 1. 1515. ter da se je njihova sinagoga (v sedanji 
Židovski ulici) pretvorila v katoliško kapelo. (Po knjigi 
drja Gersona Wolfa »Die Juden«, 1883, str. 20. je izgnal 
cesar Maks Hebrejce s Kranjskega in Koroškega že 1.1513. 
in se ni smel od tega leta do 1. 1848. noben Izraelec stalno 
naseliti v teh deželah.) Iz Radgone, Celja, SI. Bistrice, 
Ptuja in Maribora jih je izgnal isti vladar že 1. 1496. Vsi 
ti Judje iz slovenskih dežela ko se zatekli na Poljsko 
(tako menda tudi nekateri iz Gorice, izgnani 1. 1564). 
Tam so v zvezi z nemškimi priseljenci-obrtniki ustvarili 
četrti stan, meščanski, ker so bili dotlej Poljaki le ple 
miči, duhovniki in kmetovalci. Židje so govorili in še 
govore svoj »mamelošn«, t. j. »materinščino«, ki se ime 
nuje tudi »jidiš«. S tem jezikom so se jeli ukvarjati 
lingvisti šele v XX. stoletju: Hermann Slrack je objavil 
1. 1916. (pri Hinrichsu v Lipskem) »Jiidisches "VVorter-
buch«, Matthias Mieses pa 1. 1924. (pri Harzu v Berlinu) 
svojo »Die jiddische Sprache«. Ker prevladuje v tem jeziku 
nemški element, so skušali filologi ugotoviti, kateri nem 
ški dialekt je izvor jiddiša. Nekateri so trdili, da je 
obrenski, drugi, da je frankfurtski, tretji, da je aleman-
ski; Mieses pa se je izrekel za bavarsko-avstrijska narečja, 
ki se govore v alpskih deželah Avstrije in na jvzh. 
188 KRONIKA 
Bavarskem. Kar se pa tiče slovanskih besed v jiddišu, 
imajo nekatere poljski, druge ruski ali ukrajinski pečat, 
dosti jih je tudi, ki so lahko izposojenke iz kateregakoli 
slovanskega jezika (n. pr. rak, žaba, potok, jalov, pijavka, 
smola, žila i. dr.); nekatere pa imajo po mnenju M. 
Miesesa slovensko lice in so morale biti sprejete v »raa-
melošn« v Sloveniji pred letom 1515. (pred izgnanstvom). 
Istega mišljenja je Cv. Rolhmiiller, ki je poročal v 37./38. 
štev. zagrebškega »Zidova« dne 14. septembra 1928. o 
Miesesu ter dodal še nekaj primerov. 
Slovenske izposojenke v jiddišu naj bi bile: mezynik 
iz mezinek — mezinec (pri Megiserju), veverka iz slov. 
veverka, trepičke iz trepet ali trepečem, jadn (= jeziti, 
mučiti) iz jaditi, pamejlech iz pomaleh — polagoma; 
chrakn iz hrakati (to pa je tudi rusko in poljsko), grabljen 
iz grabljati (seno, listje), ugerke (= kumara) iz ugorka, 
gombe iz goba; zajec; žedne iz žeden (= žejen, pri Ptuju), 
trostene iz trsten; ouskornjaju iz izkoreniniti; vesne 
(= pomlad) iz vesna (to je pa nova, samo pesniška be 
seda!), brusnica (pri nas mlad naziv), kriwde iz krivda 
(enako!) i. dr., nadalje razne tvorbe z obrazili -njak, 
-nik, -niča, -ke, -inke, -ina. Vsakdo vidi, da so nekatere 
teh besed lahko tudi iz ruščine ali maloruščine. — Dalj 
šemu bivanju med Slovenci ali Hrvati pripisuje Mieses 
tudi rabo raznih zloženih glagolov (zlasti s predponkami 
on- (— an-), unter-, fa- (— ver-) in cu- (— zer-), n. pr.: 
1. sich 6n-esn (o/tessen) namesto nemškega sich satt-
essen — «ajesti se; 
2. 6n-redn (anreden) nam. n. bereden = nagovarjati; 
3. unfer-hajcn (u/tčerheizen) nam. n. einheizen = pod-
kuriti (Max Walden iz Vratislave piše unterziinden); 
4. unter-kejfn (an/erkaufen) nam. n. bestechen — pod 
kupiti; (v knjižni nemščini pa je unterkaufen le — 
prekupčevati, branjariti); 
5. fa-šrajbn (i;erschreiben) nam. n. niederschreiben, 
notieren — zapisati; (vendar pa so pisali Kohl iz 
Brehmena, Werner iz Konigsberga, Mathesius iz Roch-
litza na Saškem i. dr. verschreiben v pomenu notieren); 
C. fa-trachtn (uertrachten) nam. nemšk. in Gedanken 
versinken = zamisliti se; 
7. fa-glystn (i>ergeliisten) nam. n. Lust bekommen — 
zahoteti, Schmellerjev slovar navaja zastarelo besedo 
Verlust (od Lust) — Gefallen, Belieben; 
8. ejer is fa-nemen (er ist uernommen) nam. n. be-
schaftigt = zaposlen ali sh. zauzet; 
9. cy-16st (zerlassen) nam. n. ungezogen = razposajen, 
rezijanski razpuščen, sh. raspušten, češki rozpustily, 
poljski rozpustny. 
Če tudi ni vse to slovenskega izvora, je vendar ver 
jetno, da so vzeli izgnani Židje 1. 1515. nekatere slove-
nizme s seboj na Poljsko.