I ®tŽytšv__Jb5: aittaaatt.v Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1810. — Accented for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. 0. 48 — ŠT. 48 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, DECEMBER 2D — SREDA, 2. DECEMBRA, 1936 VOL. XII. — LETNIK XII. DRUŠTVENE in druge SLOVENSKE VESTI federacija JSKJ društev v ^avi Ohio bo zborovala v ne-!ljo 6. decembra v Sloven-b Narodnem Domu v Lobu, Ohio. Seja se prične q ^ desetih dopoldne. * h'uštvo št. 209 JSKJ v Hi-®°ti, Pa., priredi veselico v 'oto 5. decembra. * Skupno veselico priredita '‘štvi št. 203 JSKJ in št. 586 Pj v Cheswicku, Pa., v so- 0 12. decembra. Veselica se vršila v unijski dvorani V lfwicku, Pa. j '‘lesno veselico priredi dru-j 'o št. 149 JSKJ v Canons-’ r£u, Pa., v soboto 26. decem- 1 zvečer. Veselica se bo vr-i 4 v dvorani društva Postonj-I a jama v Strabane, Pa, ^'oslavo tridesetletnice ustalitve naznanja društvo št. 26 K J v Pittsburghu, Pa. Vr-* se bo 26. decembra v tarnanjem Slovenskem domu. A Skupno božičnico z obdaro-11 jem otrok priredijo dne 26. tembra tri slovenska društva “1'addocku, Pa., namreč dru-l 'o št. 31 JSKJ ter društvi P J in SSPZ. j * p avditoriju Slovenskega hodnega Doma na St. -Clair I,. v Clevelandu, O., bo v če-* 10. decembra zvečer vpri-fiena lepa opera “The Bohe-an Girl.” Opero, ki je lah-1 in veselega značaja, bo d pokroviteljstvom Prosvet-, ta kluba S. N. Doma vprizo-skupina igralcev, pevcev godbenikov Federal Music Ejecta. Vstopnina bo pro-1 s posebnimi vstopnicami, ki dobe brezplačno pri zastop-'ih društev Prosvetnega klu-j ■ S. N. Doma in v uradu taj-S. N. Doma. #> fpoj prvi koncert priredi ^ski zbor “Slovan” v Cleve-Mu, O., v nedeljo 20. decem-i ^I vršil se bo v S. D. Domu 1 Waterloo Rd. ♦ božičnica Slovenske mladin-šole S. N. Doma v Cleve-lfidu, O., se bo vršila v nede- 0 20. decembra v avditoriju 'N. Doma na St. Clair Ave. * Silvestrovo zabavo s plesom ^edi na večer 31. decembra 6vsko društvo “Jadran” v Cle-%‘du, O. Zabava se bo vr-v S. D. Domu na Water- 10 Rd. Isti večer se bo vršila Si 1-e8trova zabava v avditoriju ' N. Doma na St. Clair Ave.; lfiredi jo Ženski odsek S. N. lohia, A ^ uredništvu Nove Dobe se 16 Pred par dnevi oglasil Mr. •avoj Trošt, jugoslovanski delniški komisar iz New Yor-V Clevelandu se je mudil ^ dni in je na Zahvalni dan: ^stopil kot govornik ob prili-i !i simboličnega odkritja spotikov Cankarju in Gregor-j 'fu, ki se je zaradi snežnega '^mena vršilo v Grdinovi dvojni, v nedeljo 29. novembra 1)4 je nastopil s primernim go-j^om o Cankarju v avditoriju 1 N. Doma, pred vprizoritvijo 'fre “Hlapeč Jernej in njego-^ pravica,” ki je bila igrana ^ Prid “Cankarjeve ustanove.” (Dalje na 4. tirani) Naslov—Address NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3881) J NOVA DOBA (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION -... 1 '■■■■;» V letu 1936 se je vršila 15. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvenčno leto naj bi bilo leto največjega napredka. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA PREDSEDNIKA dveh naj- , večjih republik na ameriškem v; kontinentu sta se dne 27. no- ] vembra pozdravila v mestu Rio < de Janeiro, Brazilija, namreč j Franklin D. Roosevelt, pred- ] sednik Zedinjenih držav, in i Getulio Vargas, predsednik j Brazilije. Sprejemnemu odbo- J ru je načeloval sam predsed- j nik Vargas. Ko sta se oba ( predsednika od pristanišča pe- a Ijala po glavni cesti Avenida c Rio Branca, ju je prebivalstvo i navdušeno pozdravljalo. Za- t fiimivo je, da sta obe republiki, s namreč Zedinjene države in: t Brazilija, skoro enako veliki. 1 ------------------ i KONVENCIJA Ameriške de- i lavske federacije je pretekli rc :eden z veliko večino odobrila s postopanje eksekutive, ki je j neseca septembra suspendirala [c ieset “uporniških” unij, kate-Jc ’e so se pridružile Lewisovemu|c xlboru za industrijsko organi-sacijo. Eksekutivi pa je bila t poverjena naloga, da se še na- i ialje pogaja z Lewisom in t ijegovimi unijami in skuša I spor poravnati. 1 i VRHOVNO zvezno sodišče v s Washingtonu je pretekli teden i odločilo, da je ustavna postaja države New York, tikajoča s se vpeljave zavarovanja za j brezposelnost. Prav za prav c najvišje sodišče ni odločilo ni- ( ti za niti proti, ker so štirje ' sddniki glasovali za, štirje pro- < ti, eden pa je bil vsled bolezni 1 odsoten. Vsled enakosti gla-< s sov je postava ostala veljavna, ker jo je bilo eno nižjih sodišč < proglasilo za ustavno. Neka- 1 teri vidijo v tej indirektni do-i ločitvi vrhovnega sodišča upa-ji nje, da bodo newdealske refor- ] me imele bolj gladko pot v bo- : dočnosti. , i POSTAVE za brezposelnost- : no zavarovanje je dosedaj sprejelo samo 16 držav naše Unije. Federalni zakon za brez-poselnostno zavarovanje pa se nanaša na vse države in bodo delodajalci v vseh državah takoj po novem letu morali prispevati v dotični federalni fond. V nekaterih državah bodo vsled tega nedvomno sklicane legislature k posebnemu zasedanju, da sprejmejo brezposelnostne postave, ki bodo v soglasju s federalnim zakonom. Ako tega ne store, države ne bodo pobile svojih deležev iz fede-Iralnega fonda, dasi bodo delodajalci morali plačevati pri-jspevke v istega. Zvezni zakon bo tako indirektno prisilil razne države, da bodo morale sprejeti primerne postave za ibrezposelnostno zavarovanje. I AMENDMENT k zvezni u-stavi za odpravo otroškega dela potrebuje še potrjen j e oc .12 državnih legislatur, da stopi v veljavo. V letu 1937 bt i'zborovala večina državnih le gislatur, in je upati, da bo a-mendment sprejet. Zaposlo-; vanje otrok v raznih industri-1 j ah je vsekakor skoro kriminalno v deželi, kjer je toliko (odraslih ljudi brez dela. --- V NEW YORKU so pretekli i teden zdravniki z operacijo ločili živega “siamskega dvojčka” od njegovega brata. Lucio Godino, 28-letni brat je umrl za pljučnico, in operacija je bila nujno potrebna, da se živega brata, kateremu je ime (Dalle na 4. strani) STAROSTNA PRESKRBA - Važno je, da vsak ameriški delavec — moški in ženska — državljan ali inozemec — razume oni del federalnega zakona za socialno varnost (Security Act), ki se bavi s starostnimi pokojninami. Federalna oblast, kateri je poverjeno izvrševanje tega zakona, kateri je ime Social Security Board, opozarja na to, kajti začenši od 24. novembra vsak delavec oziroma delavka, v tovarnah, pisarnah, prodajalnah, delavnicah, rudnikih, železarnah itd., bodo začeli dobivati tiskovine, takozvano prošnjo za socialni varnostni račun (so-sial security application). Delavec mora izpolniti to tiskovino z zahtevanimi informacijami in jo vrniti najkasneje dol 5. decembra, to je v svrho, da se pomaga vladi odpreti socialno - varnostni račun za delavca, tako da more isti svoj čas dobivati starostno pokojnino, do katere je upravičen. Podrobne informacije, kako! naj se izpolnijo te tiskovine in kako naj se vrnejo vladi, bodo v kratkem objavljene. — Med tem pa Special Security Board podaja kratko razlaganje, kaj starostno - pokojninski del zakona pomenja za a-meriškega delavca in delavko. V tej deželi imamo sedaj postavo, ki bo približno 26 milijonom delavcev dajala nekaj, ob čemer morejo živeti, ko bodo stari in prenehajo delati. Ta postava, ki vsebuje tudi druge koristi za delavce, je bila lani sprejeta od kongresa in se naziva Social Security Act. Po tem zakonu bo federalna vlada vsak mesec pošiljala čeke vpokojenim delavcem in delavkam, potem ko so dosegli 65 rojstni dan in so izpolnili nekatere enostavne pogoje, ki jih zakon predpisuje. Zakon se nanaša na delavce, brez ozira na to, da-li so državljani ali ne. Kaj to pomenja za vas? To pomenja, da, ako delate v tovarni, rudniku, delavnici, prodajalni ali pisarni oziroma v skoraj vsaki drugi vrsti obrti ali trgovini, boste od sedaj naprej zasluževali nekaj, kar boste prejemali v kasnejših letih. Od onega časa naprej, ko boste 65 let stari ali več in prenehate delati, boste vsak mesec svojega življenja prejemali od t vlade ček, ako ste vsaj po en ; dan v katerihsibodi petih letih i po 1. januarju 1936 bil zapo- 1 slen in ste v tej dobi zaslužil j vsega skupaj $2000 ali več. I Čeke boste prejemali kot ne- . kaj, kar je vaša pravica. Dobivali jih boste brez ozira na ! to, da-li imate kako lastnino ali druge Ndohodke. Ti čeki predstavljajo, kar zakon za socialno varnost naziva “Old Age Benefits” (starostne pokojnine). Ako hočete delati tudi potem, ko ste dosegli starost 65 let, bodo mesečni če-S ' ki od vlade začeli prihajati, čim se odločite iti v pokoj. Koliko bo znašal ček. Koli-1 •iko boste dobivali, čim dosežete ■I starost 65 let, bo popolnoma •! odvisno od tega, koliko ste od » svojega dela v trgovini ali industriji zaslužili na mezdah v dobi začenši od 1. januarja 1. ij 1937 do svojega 65. rojstnega -! dne. Delavec ali delavka, ki - dobro zasluži in ima stalno de-3 lo večji del svojega življenja, 1 bo v stanu dobivati do $85 na e mesec, začenši od 65. leta pa - do smrti. Najmanj, kar rno-e rete dobivati, ako sploh spa- (Dalje na 4. strani) DAVNA CIVILIZACIJA Kadar govorimo! o davni civilizaciji navadno mislimo na Egipt in na Babilonijo. Toda tudi takozvani Novi svet je imel že neke vrste civilizacijo j pred tisočletji. Posebno visoka je bila civilizacija Maja In- j dijancev v Centralni Ameriki Njihove krasne zgradbe, katere danes prerašča tropska džungla, njihova pisava, njihovo računstvo inf geometrija ter njihov točni koledarski sistem vzbujajo občudovanje današnjih učenjakov. Pa tudi v okvirju sedanjih Zedinjenih držav je pred ti- . sočletji cvetela znatna kultura. V naši današnji državi Nebraski so nedavno odkrili ostanke davnega mesta ki je Stelo več tisoč prebivalcev in1 d je po vsej priliki starejše oci Babilona. Blizu potoka Pon-■a Creek je neki farmer odkril j ostanke tega davnega mesta in ie na iste opozoril znanstveni-1 ve, ki so se preteklo spomlad | otili izkopavanja. " Raziskovanj a so pokazala, ia je bilo mesto tri milje dol-jo in približno pol milje širo- i, j bučnem tuljenju ladijskih ii a i tovarniških siren. Ko je Roose a velt stopal z ladje po mostičku >- na suho, je iz stotisočefih grl orilo: “Viva el Presidente (Dalje na 4. strani) MODERNO PRAZNOVERJE V starokrajskih listih večkrat čitamo, da imajo sodnije opravke z raznimi čarovniki in čarovnicami, ki s skrivnostnimi molitvami, zagovarjanjem ali ( raznimi čari zdravijo ljudi in ži- • vali, rešujejo ljubezenske in fi-r • I ' nančne probleme itd. Prebrisa-1 ■ ni sleparji se puste za to dobro:, plačati. Včasih se tudi plačajo f s tem, da ukradejo obleko, nakit ali denar svojih praznovernih žrtev. Razume se, da so žrtve 1 vselej osleparjene, toda mnogo- ' krat molče in tako sleparstva ne * . I pridejo v javnost. Pred sodni--t jo ali v javnost pridejo le poseb- j no drzne sleparije. Seveda bi našim ljudem in; sploh Evropejcem delali krivico, če bi trdili, da je tako prazno-verje mogoče samo v Evropi. ^ Tudi v naši moderni in civilizi-rani Ameriki praznoverje bujno v cvete. Včasih se izraža na kri- j minalni način, največkrat pa le v bolj smešni obliki. V York ^ countyu v Pennsylvaniji je bil' leta 1929 izvršen brutalen umor nekega doktor j a-čarovnika. Mož je imel nekako čarovniško knjigo, katere so se hoteli napadalci1 j polastiti, torej so čarovnika po-;^. bili do smrti, njegovo truplo pa. sežgali, da bi ga napravili ne- . škodljivega po smrti. Vsi trije morilci so prisegli, da je čarov- j nik hotel začarati njihove družine. Bili so kljub temu obsoje- j ni na dosmrtno ječo. j V državi New Jersey je ne-> davnp prišla pr§| sodnijo čarovniška afera, ki pa je k sreči'j bila bolj pohlevne vrste. Poštar-! j no ženico Terezijo Czinkoto so^ njene sosede obdolžile, da je ča- ^ rcvnica, in ženska je stvar spra- . vila pred sodnika. Tam so do- , tične sosede pripovedovale, dal se obdolženka lahko napravi ^ majhno kot moška pest, nakar; postane spet velika in ji iz glave j zrastejo rogovi. Včasih da hodi po vseh štirih in iz glave, da ji ( švigajo ognjeni plameni. Sod- ; nil. je bedastim ženskam dal po- ‘ šteno lekcijo in jih je odpustil s svarilom,'da jih bo dal zapreti, . če še kdaj izustijo tako neosno-1, vano obdolžitev z ozirom na Mrs. Czinkoto. Razne vedeževalke, ki prero-l kujejo srečo, ciganke po rodu ali samo po poslu, delajo sijajen I business v vsakem večjem mestu. Isto velja za moške vedeževalce' in čarovnike. V St. Louisu neki črni zamorski specialist dela imenitne kupčije z raznimi čarodejnimi predmeti. Tako pro-, daja kosti črnih mačk po $10.00 komad; poseben čar za srečo pri ( stavah, kockah ali kartah stane i , $5.00; čar, ki pomaga, da je hi- j ša vedno “zarentana,” stane , $10.00 do $15.00; jajca, ki pre- ( ženejo sovražnike od hiše, se { prodajajo po $5.00 komad. Sodi . I se, da črnci v državah Louisiani, Mississippi in Alabami izdajo letno do enega milijona dolarjev za vsakovrstne čarodejne predmete. V New Yorku je bila nedavno cbscjena na denarno kazen neka prefrigana doktorica, ki je zdravila ljudi ;h svojimi hudimi očmi, s sveto kačo in z neko čudežno vodo. Kaznovana je bila, 'ker je prakticirala zdravljenje brez zdravniške licence. V Brooklynu je neka ženska >1 iskala pomoči pri čarovnici, da i si pridobi ljubezen svojega iz-r | voljenca, ter ji je za to plačala i: $325.00. čarovnica ji je dala .! v to svrho mešanico las, zdrob-t ljene krvi in kosti nekega mo- 1 rilca ter ji naročila, da mora ti- 2 sto mešanico v trdi noči zakopa (Dalje na 4. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V Ljubljani so dne 11. novembra čutili kratek, toda precej oster potresni sunek. To je bil v teku enega meseca že tretji potresni sunek v Sloveniji. K sreči ni noben teh potresnih sunkov povzročil kake škode. V Beogradu so bile razdeljene nagrade za umetniška dela v narodni skupščini. Med nagrajenci je pet slovenskih u-metnikov: Tone Kralj, Rajko Slapernik, Tine Kos, Lojze Dolinar in Franc Gorše. ! V bližini Kamnika sta po-! goreli dve šupi, last tovarnar-! ja usnja Ivana Pollaka iz j Kamnika in njegovega brata i Josipa iz Ljubljane. V eni j šupi je pogorelo mnogo čres-! la, v drugi pa velika množina! raznih zdravilnih planinskih, zelišč, ki se porabljajo za iz-j delavo zdravilnih čajev. V Leviču pri Poljčanah je požar uničil domačiji Ivana Keguja in Ivana Cernejška.! Gasilci so mogli požar samo omejiti. Škoda obeh gospodarjev se ceni na 65,000 dinarjev. V Udju pri Št. Juriju nedaleč od Grosu pl ja je požar upe-; pelil hišo in skedenj posestni-1 ka Antona Vidica in skedenj Franca Okorna. V Beogradu je umrla gospa Zinka Rybareva, vdova po pokojnem Otokarju R.vbaru, ministru in diplomatu, ki je bil pred vojno odličen voditelj tržaških Slovencev. Gospa Rybareva je bila po rodu iz znane Kasteličeve družine iz Materije. V Mariboru je 23-letni trgovski pomočnik Bruno Gove-dič nagovoril 16-letnega trgovskega vajenca Branka Pifša-verja, da je svojemu gbspodar-ju poneveril 5400 dinarjev, katere bi bil moral oddati neki j stranki. Pri deljenju poneverjenega denarja sta se fanta sprla, nakar je Govedič mladega Pušaverja ubil, ga zavle-jkel v neko strugo ob Dravi in pokril z vejami in kamenjem. • Zločin je bil v par dneh odkrit in Govedič je svoje dejanje priznal. Volkovi napadajo staje. V ■ naselju Hrvačanih v banjalu-škem okraju je krdelo sestradanih volkov napadlo stajo posestnika Zamiča ter v njej zaklalo 20 ovac. V tisti noči so ! volkovi napadli še neko drugo stajo ter v njej zaklali 15 'ovac. Tropa volkov napada 1 tudi samotne hiše ter so kmet-’ je prosili sresko načelstvo, naj 1 organizira velik lov na krvoločno zverjad. Novi koroški deželni glavar > in Slovenci. Za novega dežel-' nega glavarja Koroške je bil e od kancelarja imenovan vod-1 ja domovinske fronte in dose-" danji glavarjev namestnik dr. l>i Arnold Sucher. “Koroški Slo-e venec” piše o njem takole; — Novi deželni glavar nam Slo-alvencem ni neznana oseba. Že a opetovano je nastopal v na-Hših krajih kot govornik domo-la vinske fronte in si s svojini, la j tudi nam Slovencem pravičnim stališčem, pridobil splošno za-3- upanje ljudstva. Novega de-i- želnega glavarja čakajo težke a- naloge. Ne najzadnja med n j i-(Dalje na 8. strani) I VSAK PO SVOJE i ------- V..V' *t'V: " Srca velikih korporacij so se otajala, z njimi vred so se o-: tajale stomilijonske rezerve ter so pričele teči v obliki dividend in ponekod celo v obliki plač med ljudstvo. Ali so se velike korporacije res spreobrnile in poboljšale in pričele čutiti človeško? Ej, le ne verjemite tega! Korporacije so prav tako grabežljive kakor so bile. Le strah jih je federalnega zakona, ki določa težke davke na nerazdeljene dobičke, strah jih je • zato, ker vedo, da omenjeni I osovraženi zakon ne bo ukinjen, ker je bil predsednik F. I). Roosevelt ponovno izvoljen. * I . Čudo prečudno, pred volit- • |Vami taka revščina, po volitvah pa naenkrat denar za dividende in celo za povišane plače! Najbrž je vse to pri-!nesel Santa Claus, ki letos ni 'čakal decembra, ampak se je podal na svojo dobrotvorno misijo takoj po volitvah. Kdo bi si bil mislil, da bodo kosma-, tega očanca ravno volitve spravile v tako aktivnost! Santa Claus, ki nosi dividende in višje plače, je ali i right, samo to naj bi mu še ■ kdo povedal, da naj ne pozabi tistih milijonov, ki že leta čakajo na delo in zaslužek. Tisti so še posebno potrebni njegove naklonjenosti. ❖ Na Zahvalni dan so imeli izmed vseh državljanov največ vzroka biti hvaležni tisti purani, ki niso izgubili glav. * Slika včasih več pove kot ^dolg članek. Tako sliko sem te dni videl v neki ameriški reviji. Prvi del slike kaže vasico primitivnih divjakov nekje v tropskih krajih. Nizke, iz bičja in trave spletene ter ne-j kakim velikim gobam podobne i kočice so raztresene ob vijugasti poti v senci tropskih dreves. Pri eni teh kočic čepi zamorska mamica in vabi v naročje deteta, ki po vseh štirih kobaca proti njej. Pod delom j te slike je zapisano “Barbarstvo.” Drugi del te zanimive slike - pa kaže razdejanje najhujše vrste: od bomb razbite ceste, mostove in poslopja, požare in dele človeških trupel. Nad vsem tem pa kroži vojaški ae-roplan. In pod tem delom slike je zapisano: “Civilizacija.” Komentar naj si vsak sam napravi. * Znanstveniki pravijo, da so imeli ogromni dinosavri, ki so živeli pred milijoni let, dvojne možgane: v glavi in v repu. Ta dvojna pamet jim je najbrž dala pametno idejo, da niso hoteli počakati današnje civilizacije. * Laži in lažnivci so različnih vrst. Francis de Croisset jih je klasificiral na sledeči način : “So možje, ki lažejo zato, ker so dobro vzgojeni. To so i morda svetovnjaški možje. So možje, ki lažejo, da bi soljudi zabavali. To so morda pesniki. So možje, ki se lažejo za-! voljo koristi iz sebičnosti in i strahopetnosti. To so gotovo - lopovi. So možje, ki lažejo v - svojo zabavo. To so lažnivci. ; Končno so možje, ki se lažejo - ženskam — ti se ne lažejo!” (Dalje na 4. strani) DOPISI | St. Michael, Pa. Kakor je članom društva Sinovi Slave, št. 185 JSKJ, in tudi drugim v tej naselbini, znano, sem zadnje čase veči doma in v bolnišnici kakor na! delu, torej imam dovolj časa j za premišljevanje in pisanje, j Brez vsega posla mi je seveda dolgčas, za drugo pa nisem I kot da sedim na stolu ali pa le-j žim. Za pisanje pa imam dovoljenje od zdravnika. Kaj bo z menoj pozneje, ne vem. Najprej naj omenim, da de-1 lajo ljudje tukaj stalno, in! sicer po pet dni na teden. Ko-! liko zaslužijo, to pa sami ve-! do. Vse leto sem čakal, da se kdo iz naše naselbine oglasi v listu, toda čakal sem zaman. Celo tisti, ki s črešnje pade, se včasih naveliča čakanja, in tako sem se naveličal tudi jaz. Rojaki po drugih krajih si morda mislijo, da smo tu pozabili na ves ostali svet, da ne znamo več pisati, ali da ne znamo več sestaviti malega dopisa. Temu seveda ni tako. Jaz se sicer ne prištevam med kakšne pisatelje, toda toliko pa že upam skupaj spraviti, da bo za v javnost in da ne bo javnost užaljena ali oškodovana. Bliža se konec leta 1936, tekom katerega je naše društvo, po mojem mnenju, prav dobro napredovalo. Od leta 1933 naprej sem imel čast biti društveni tajnik. V bodoče bom seveda le eden izmed članov tega društva in Jednote. Za v bodoče želim društvu še bol jši napredek in še več bratstva, kajti v bratski slogi in ljubezni mora biti napredek. Nadalje se moram izraziti, da mi je žal, da sem napravil ono napako (?), katere ne bom pozabil. Mislim, da je tudi člani ne bodo pozabili, za kar mi je žal. Pa ni drugega izhoda moral se bom posloviti. K sklepu tega mojega dopisa se vsem članom in članican: društva Sinovi Slave, št. 1S£ JSKJ naj lepše zahvaljujem zž vso naklonjenost od časa h dneva, ko so mi zaupali urac tajništva, katerega sem vodi! od leta 1933 do 21. septembn 1936. Želim društvu naj lepše ga napredka, bratske sloge ii ljubezni. Ako sem to jaz kva ril med člani, prosim, da st mi oprosti. Bratski pozdrav Martin Sustersich, član društva št. 185 JSKJ Aurora, III Letna seja društva sv. Ane št. 119 JSKJ se bo vršila v ne deljo 13. decembra in se bi pričela ob dveh popoldne. Čla , nice so prošene, da se te seje polnoštevilno udeležijo, ker bo na dnevnem redu več važnih zadev, med njimi tudi volitev društvenega odbora za leto 1937. Sestrski pozdrav! — Za: društvo št. 119 JSKJ : Anna Hansen, tajnica. 1 o------------- Waukegan, lil. članstvu društva sv. Roka, št. 94 JSKJ naznanjam, da se bo glavna ali letna seja vršila kot po navadi, to je drugo nedeljo! v decembru. Vršila se bo v navadnih prostorih in se bo pričela! ob 9. uri dopoldne. Društvo je sklenilo, da se članov na to sejo ne bo pismeno vabilo, torej naj, zadostuje to naznanilo v Novi j Dobi. Kakor je vsakemu znano, se. bo na tej seji volil novi društve-] ni odbor za leto 1937, in sklepalo, se bo o raznih zadevah v korist društva in Jednote. Zato, člani in članice, udeležite se seje pol-j noštevilno vsaj enkrat v letu in. povejte vaše mnenje glede dru- j štvenih problemov, pa naj bo tako ali tako. Bratski pozdrav!! — Za društvo št. 94 JSKJ: Anton Stanovnik, tajnik. —------o-------- Cleveland, O. j Opera “Češko dekle" v S. N. j Domu. — V četrtek 10. decem-' bra ob 8. uri zvečer poda W. P. A. potom skupine igralcev in pevcev od Federal Music Project, opero “The Bohemian Girl,” ali po naše “Češko dekle,” v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Opera se vrši pod pokroviteljstvom Prosvet. kluba S. N. Doma. Vstopnina je prosta s posebno vstopnico, ki se dobi pri zastopnikih društev Prosvetnega kluba, v uradu tajnika SND in pri tajnikih pevskih in dramskih društev. Otroci smejo na predstavo le v spremstvu staršev, ako imajo vstopnico, drugače ne. Ali ste že kedaj želeli slišati spevoigro spremijevano z romantično godbo? Sedaj se vam nudi prilika videti in slišati opero popolnoma zastonj. Vsi Slovenci in Jugoslovani sploh, ste prijazno vabljeni na to posebno pogostitev, ki se vam nudi sedaj. Udeležite se opere “The Bohemian Girl,” ki bo podana na odru S. N. Doma pod direkcijo Handel Wadsworth-a. V prizidku se bo serviralo okusno pijačo in [prigrizek od strani vodstva S. N. Doma; pa se tudi v gostilni malo ustavite, da se pokrepčate z dobrotami tega sveta. Opera “Češko dekle” je bila spisana in bo peta v angleščini. Je to delo nadarjenega ir-Iskega pevca in skladatelja, I Mihaela W. Balfe-ja, in je bila i prvič igrana na Angleškem 1. J1843. Njena melodična glas-;ba, pestri kostumi in scenerija ; kot nje romantična povest, daje tej operi še danes isto ljubkost in privlačnost, kot ob njenem rojstvu. Cigani, gospoda, kmetje in služinčad, tvorijo ve-| l)ko število osobja te opere, ki !se odigrava v 19. stoletju na !Češkem, v tedanji Avstriji, in ;se suče okrog neke, od ciganov |ukradene bogataške hčere. Po-jvest je zelo zanimiva, tudi pre-: |cej komična, ker je imel pisatelj izredno dober talent humorja. Zbor te opere “The Bohemian Girl” šteje okrog 80 oseb; baletni ples iz 12 plesalk, . in orkester, ki spremlja opero vseskozi, sestoja iz 45 oseb. 0-pero in orkester dirigira Mr. j Handel Wadsworth. — Glavne .jvloge so v rokah sposobnih ■|pevcev in pevk, kot: Miss Mau-ilreen Decker poje naslovno vlo- • j go “Češko dekle;” Miss Angelica Mancini nastopi kot kraljica ciganov; Myron Ryan ima j vlogo ljubimca Thadousaa in • Ted Korosy poje vlogo gro-jfa. . I Kdor želi imeti vstopnico za , j opero “Bohemian Girl,” naj sj •jjo takoj preskrbi, dokler ne >1 poidejo. Zglasite se pri pod-I pisanem. : Erazem Gorshe, > tajnik Prosvetnega kluba SND. i -------o-------- r Monessen, Pa. > Člane in članice društva 1-lisus Prijatelj Malenih, št. 68 'JSKJ obveščam, da se bo v 'nedeljo 18. decembra vršila glavna ali letna seja našega društva. Seja se bo pričela |ob 10. uri dopoldne. Na omenjeni seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1937 in !ob enem rešiti še več drugih važnih zadev. Vsled tega je !važno, da se te seje udeležijo vsi člani in članice. Na zad-1 nji seji je bilo zaključeno, da j člani, ki se ne udeležijo seje j 13. decembra, plačajo po 50 jcentov v društveno blagajno. Član, ki ne bo prišel na omenjeno sejo, in bo moral plača-!ti 50 centov, naj ne krivi niko-'gar drugega kot samega sebe. Sklep društva velja za vse čla-jne enako. Torej, vsi na sejo jv nedeljo 13. decembra! Br&t-'ski pozdrav! — Za društvo št-'68 JSKJ: Andro Matko, tajnik. --------o-------- j Denver, Colo. j članstvo društva sv. Jožefa, j št. 21 JSKJ, obveščani, da je j bilo na novemberski seji skle-' njeno, da se spremeni datum, jjgcemberske seje. In sicer se!š seja ne bo vršila drugi četrtek, n kakor običajno, ampak v soboto 12. decembra ob 7. uri zve- j čer. Torej, člani naj upoštevajo g ta sklep in se udeležijo seje v 12. decembra ob 7. uri zvečer, f v navadnih prostorih. n Omenjena seja bo glavna alil* letna, zato je želeti, da se iste i i y udeležijo po možnosti vsi člani £ in članice. Vabljeni so tudi čla- ^ ni iz Lafayette in Fredericka. Na tej seji bo volitev odbora za t leto 1937, torej je dolžnost čla- ^ nov, da se seje udeležijo in vo-j^ lijo v odbor take člane, ki bo-!j do gledali v prvi vrsti za na- ( predek društva v vseh ozirih, t pa da bosta v društvu vladala f mir in sloga. U Bliža se konec leta, zaradi tega letos prvič opozarjam in j j prosim tiste člane, ki so pozni h s plačevanjem asesmentov, da 5 jih plačajo v decembru pravočasno, da mi bo mogoče pravo- ] časno knjige zaključiti in jih ) predložiti nadzornemu odboru ; v pregled. Prav je, da člani j upoštevajo, da se jim letos nitij enkrat ni grozilo s suspendaci-jo, dasi so bili nekateri precej počasni s plačevanjem ases- , mentov. Smatral sem, da vsi člafli poznajo zahteve pravil in da bi radi plačali pravočasno, če bi mogli. Tako sem večkrat, moral založiti svoj denar, da! sem mogel pravočasno ases-mente odposlati glavnemu blagajniku. Naj bo omenjeno, da nič ne kritiziram glede tega, pač pa povem, da sem to storil iz dobre volje, samo da mi je bilo mogoče. Torej, na svide-: nje na seji 12. decembra. Omenjene seje se bo udeležil tudi i rdečelični fant iz zlate Califor-j nije, katerega smo krstili na | novemberski seji in se bo zdaj j dalo že pošteno govoriti z njim!: — Za društvo št. 21 JSKJ: Frank Okoren, tajnik. S nota. : Prestopno leto 1936 se bliža koncu. Zdi se, da se novo leto že pojavlja kot malo dete, jokajoče pred staro, podirajočo se hišo, pred svetom, in mu kliče: Spametuj se vendar, saj si komaj prestal grozno svetovno vojno, stare rane se še niso zacelile, pa že siliš v novo svetovno vojno, ki bo groznej-ša od prejšnje! Predhodniki svetovne vojne so že tu: v Aziji, v Afriki in nekdanji kulturni Španiji. Strojne puške regljajo, kanoni bruhajo ogenj in jeklo, z višin padajo na mesta in vasi bombe, napolnjene s strupenimi plini in razstrelivom. Uničujejo se spomeniki davne kulture, ubijajo se mladi ljudje obeh spolov v vojnih vrstah, in prav tako starci, žene in otroci v zaledju. Ponašamo se s civilizacijo, toda divji Huni niso bili bolj barbarski od današnjih “gospodov vojskinih trum.” In teh gospodov ne bo sram ponavljati starega božičnega pozdrava: Sla-ya Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! V tej deželi imamo mir in za enkrat ni videti nevarnosti, da bi se zapletli v vojno. Vendar leto 1936 tudi tu ni bilo brez nadlog in neprilik. Brezposelnosti je še mnogo marsikje. Spomladi so napravile ogromno škodo velike povodnji. Potem je v raznih krajih, posebno po zapadu, sledila huda suša, ki je uničila poljske pridelke in pašo za živino. Studenci in potoki so se posušili, živina je od lakote in žeje poginjala, hudi vetovi so odnašali rodovitno zemljo s pašnikov in polj. Ni bila vsa dežela prizadeta, ampak le posamezni kraji ter pokrajine, toda zanje je bilo dovolj nadlog. Na jesen so se ponekod razplamteli gozdni požari, ki so uničili krasne gozdne komplekse in tudi mnoge farnaerske domove. Zaradi požarov so bila ponekod pota od “mesta do mesta .zaprta. Bilo je dovolj nadlog, škode, trpljenja in boja z elementi. Letošnja volilna kampanja je bila burna in je stala mnogo denarja. Mnogo je bilo zavajanja potom velikih listov in po radio, toda široke ljudske mase so enkrat mislile s svojimi možgani. Ljudje so poslušali to in poslušali ono, potem pa so storili po svoje. Finančni magnati, ki so mislili, da bodo s svojim blufanjem vse ustrahovali, so na volilni večer doživeli največje razočaranje. Videli so, da se delavci, da se prosto ljudstvo ne da več poljubno voditi kamorkoli. Videli so, da so se delavci in far-merji zavedli svoje moči in da so pripravljeni jo tudi izrabiti. Pa so ti veliki finančni in j korporacijski magnati naen-jkrat postali pohlevni in dobri. ; Ponekod so kar bi’ez vprašanja za malenkost zvišali plače svojim delavcem. Hočejo se pokazati dobre, pa se v resnici le bojijo vzbujajoče se delavske! zavesti. ! Slovenci smo v letu 1936j precej dobro napredovali vi prepirih. Vse dobro se mora j podreti ali preprečiti, če ni-1 smo “mi” zraven. Vse kar-j koli kdo drugi skuša napravi-] ti, je zanič, je škodljivo, samo “mi” vodimo narod po edino j i pravi poti. Kdor “nas” ne po-jsluša, je odpadnik, skoraj Antikrist. Nekaj takega in podobnega si domišljajo samopo-stavljene “vodilne” skupine med nami, in hočejo ves “mili narod” prepričati o tem. Ako jim kdo ugovarja, vpijejo, da je narodni škandal. In pri društvih ter organizacijah včasih tudi ni dosti drugače. Eden ali drugi na malo bolj visokem mestu si domišlja, da je on organizacija ali vsaj, da organizacija brez njega ne bi mogla izhajati. Domišlja si, da je visoko vzvišen nad maso in da se ga ne sme nihče niti s slamico dotakniti. P^ so čudovite pripovedke, kako so gotovi ljudje zlezli na gotova višja mesta in s kakimi zagrinjali se je zakrilo marsikaj. Seveda, pripovedkam ne verjamemo, ker to spada med vraže in praznoverje. Večina bank v Zedinjenih državah posluje normalno, to- i da nekatere med njimi so še j vedno trdno zamrznjene glede prihrankov tisočerih naših rojakov. Pa tudi v Jugoslaviji in Sloveniji je zamrznjenih mnogo ameriških dolarjev, ki so jih varčni rojaki pošiljali tja v shrambo ali pa v pomoč svojim sorodnikom. Le po par dinarjev na mesec milostno odmerijo vlagatelju, da ima za tobak; če nima za kruh, obleko in stanovanje, to jih ne briga. Pa nam še pisarijo, da bi pošiljali tja naše dolarje za spomenike, znamenja itd. Upajmo, da se v letu 1937 še bolj izboljšajo gospodarske razmere v tej deželi in da se izboljšajo tudi naše tukajšnje slovenske razmere, da bo med nami več sodelovanja in več bratstva. Ameriško slovenstvo se polagoma nagiba k zatonu, zato bi morali skrbeti, da bo naša večerna zarja taka, da se je bodo z veseljem spominjali paši potomci, naša tu rojena mladina, in da ji bo ostal v srcih odmev slovenske dobrote in poštenosti in slovenske pesmi. Matija Pogorelc. Poleg volitev društvenega'-odbora bomo imeli pa še druge jj zadeve za rešiti. Kot je bilo ] poročano v Novi Dobi, vabi j društvo št. 84 v Trinidadu vsa i društva JSKJ v Coloradu, da i bi ustanovili federacijo za dr- ; žavo Colorado. Glede takih zadev pa ne more odločati samo par članov, ampak je najbolje, da so navzoči vsi. Čim več nas bo, tem več dobrih nasvetov bo- 1 mo lahko dobili. Ako ima ka- ; teri kaj za kritizirati, naj pride i na sejo in naj tam pove. Vsak j član ima besedo na seji. Izven j seje, po hišah in vogalih kriti- < zirati društvene zaključke pa ; nima pomena. Zato imamo se- i je, da na istih rešujemo vse ! društvene zadeve. Vreme imamo tu prijetno, skoro pomladansko, da lahko okoli hodimo brez sukenj. Pozdrav,! — Za društvo št. 78 j JSKJ : Anton Gaber, tajnik. Leadville, Colo. Na redni seji društva sv. Jurija, št. 111 JSKJ, ki se je vršila 15. novembra, je bilo sklenjeno, da član, ki se ne udeleži letne seje dne 15. decembra, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le bolni I člani in tisti, ki morajo istočas-| [no delati. Na omenjeni seji se j bo volil društveni odbor za leto 1937. Prosim torej, da se udeležijo te seje vsi člani, katerim je le mogoče, in da volijo v razne odbore tiste člane, o katerih sodijo, da so najbolj spodobni. Na tej seji se bo ukrepalo še o drugih društvenih zadevah. Pri našem društvu je kakšnih 20 članic, ki so zavarovane za bolniško podporo, zato bi bilo priporočljivo, da bi prišle na letno sejo in si izvolile žensko za bolniško obiskovalko ženskih bolnikov, ženske članice imajo iste pravice, in dolžnosti kot moški člani, torej je pravilno, da so zastopane tudi v odborih. Torej, na sejo 15. decembra naj bi prišle tudi ženske članice, katerim je le mogoče. Pa tudi tisti člani, ki se navadno ne udeleže nobene seje vse leto, naj bi prišli na letno sejo. Na svidenje 15. decembra in bratski pozdrav vsem sku-I pa j! — Za društvo št. 111 jJSKJ: Mark Russ, tajnik. Chisholm, Minn. članicam društva Danica, št. 150 JSKJ, tem potom naznanjam, da bo naša redna mesečna seja 6. decembra popoldne. Vršila se bo v navadnih prostorih in se bo pričela ob polu dveh popoldne. Vse članice so vabljene, da se te seje gotovo udeležijo. Tu na Chisholmu ni nič kaj posebno novega. Zimo imamo kot po navadi. Različnih zabav ali parties nam ne manjka, tako da se nam ob sobotnih večerih ni treba dolgočasiti. V soboto 21. novembra je bila prirejena surprise party, za Franka in Apolonijo Sterle in.sicer ob 25-letnici njune poroke. Zabavali smo se izborno. Mrs. Sterle je naša članica. Pa tudi žalostni dogodki so na vrsti. Te dni je smrt pobrala mladega fanta Stanka Nosana. Podlegel je srčni bolezni. Naj mu bo ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa bodi izrezano sožalje. Mary Žurga, tajnica društva št. 150 JSKJ. Lloydell, Pa. Vse čla!ne in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ, pozivam, da se udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 20. decembra in se bo pričela ob eni uri popoldne. Na tej seji bo volitev dru-. štvenih uradnikov za leto 1937 in za rešiti bo več drugih važnih zadev, tikajočih se društva in Jednote. Na novemberski se- ji je bilo sklenjeno, da član našega društva, ki se ne udeleži letne seje 20. decembra, plača 50 centov v društveno blagajno. Izjema velja le za bolne in oddaljene člane. — Za društvo št. 35 JSKJ : Joseph Arhar, tajnik. Enumclaw, Wash, j' Člane in članice društva s. “Bratje svobode,” št. 162 J. S. 4 K. J., pozivam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila tretji torek v mesecu, to je 15. decembra. To bo letna seja in s na isti se bodo vršile volitve t društvenih uradnikov za pri- u hodnje leto. — Za društvo št. v 162 JSKJ: v Rudolf Petchnick, tajnik. J o Hiyasota, Pa. r r I Društvo “Napredek,” št. 209^ JSKJ v Hiyasoti je sklenilo! prirediti veselico v korist dru-1 ^ štveni blagajni v soboto 5. de- j ^ icembra. Vsi člani ,in članice i našega društva so dolžni se te j ^ veselice udeležiti. Kdor bo iz- ^ ostal, ne da bi imel za to va-j^ žen vzrok, bo plačal en dolar vr društveno blagajno. Na vese- ^ )ico so prijazno vabljeni vsi j dobre zabave željni rojaki te-j^ iga okrožja. — Za društvo Na-p j predek, št. 209 JSKJ : Joseph Zidar, tajnik. _____ Cleveland, O. ^ Tem potom se poziva vse za-! stopnike in zastopnice društev I ohijske federacije JSKJ društev, da se udeležijo seje, ki se. bo vršila 6. decembra. Seja se1 bo vršila v S. N. Domu v Lo-| fainu, O., in se bo pričela ob pol desetih zjutraj. Kakor se: 'sliši od vseh strani, bo to zad-inja seja te skupine, zato so! j prošeni vsi zastopniki, da so: i navzoči, da bomo vsi deležni; ' “likofa,” ne samo nekateri. Ana Erbežnik, 1 tajnica in zapisnikarica- j i i Tacoma, Wash. Tem potom pozivam vse čla-1 ne in članice društva “Slovan,” i ' j St. 176 JSKJ, da se gotovo u-j : j deleži jo naše letne seje, ki sel ''bo vršila1 8. decembra. Seja se ' bo vršila v prostorih sobrata' 1 Jos. Jurančiča in se bo pričela ‘ ob 7. uri zvečer. Na letni seji se delajo razni važni zaključki za poslovanje prihodnjega leta, obenem pa se voli tudi novi društveni odbor. • Dober odbor je za vsako dru-. štvo velike važnosti. Zato, - bratje in sestre, pridite vsi na - sejo 8. decembra, da si izvoii-. mo odbor, ki bo vsem po volji . in ki bo delal v največjo ko-j i rist društva in Jednote! — Za; ) društvo št. 176 JSKJ : , Frank Udovich, tajnik, j j Ely, Minn. ^ Tem potom pozivam članice j društva Severna zvezda, št. 129 JSKJ, da se polnoštevilno u-i deleži jo decemberske seje, kij bo obenem letna seja, ter zato najbolj važna seja v letu. Ta' važna seja se bo vršila v na-r vadnih* prostorih v nedeljo 6. decembra in se bo pričela ob j polu dveh (1:30) popoldne. Na: omenjeni seji bo med drugimi] važnimi zadevami na dnevnem; redu tudi volitev društvenega! odbora za leto, 1937. Vsled tega je dolžnost vseh članic, da se te seje udeležijo, in izvolijo odbor, ki bo deloval v korist društva in Jednote. Na svidenje na seji 6. decembra, in sestrski pozdrav! — Za društvo , “Severna zvezda,” št. 129 J. S. IK. J.: Mary Zgonc, tajnica. Kast Helena, Mont. Članstvo društva sv. Alojzija, št. 43 JSKJ vljudno vabim, da se polnoštevilno udeleži naše letne seje, ki se bo vršila 12. decembra. Seja se bo vršila v običajni Smithovi dvorani in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Na omenjeni seji bomo volili društveni odbor za leto 1987 in ukrepali bomo o raznih va®' ** nih zadevah. Na november*1 seji je bilo tudi sklenjeno, !P |Vr^j se za sejo 12. decembra naba'1 ta j sodček “Keslerja,” da ';>o1110 p0po| lahko imeli malo domače zab*\ y ve po seji. Torej, člani in i,la' ^ yr nice našega društva, pridite % | in8! Vsi člani in članice drusi' j sv. Cirila in Metoda, št. 1 J ’ 2o i K. J. so vabljeni, da se goto'0 r udeležijo letne seje, ki se ^ {| vršila v nedeljo 13. decefflW ^ v običajnih prostorih, to je |jQ „ J. N. Domu, in se bo prič®* ■ ^. ob 9. uri zjutraj. Na omeni8" 6 ni seji bo volitev društvenih11’ (j, radnikov za leto 1937 in j dnevnem redu bodo še dflJlf j važne zadeve. Ta seja je w ^ I bolj važna izmed vseh sej , pj letu, zato je želeti, da se Jc U1 , udeležijo vsi člani in člal)^ i* ti' *Včii !katerim je le mogoče, tudi jsti, ki sicer nimajo navade P0 jsečati sej. Dajmo, napolnil11 zborovalno dvorano vsaj enm v letu, to je dne 13. decent18' . Bratski pozdrav! — Za d111 1 ^ai ištvo št. 1 JSKJ: fc& • Frank Tomsich Jr., tajnih. 111 P L_ '° ud De Pue, j11!1 Vfš Člane društva Slove nS^|ta P j bratje, št. 130 JSKJ, pozivaj v 0 ] da se gotovo udeležijo letne0fla je, ki se bo vršila v nedeljo I decembra. Seja se bo vršil8 • | Slovenskem Narodnem Dol"* dr i in se bo pričela ob 10. uri ^ ,rec^ | poldne. Na zadnji redni dr'1 11 | štveni seji je bilo sklenj^! ^ Ul da se mora letne seje udele*1 '^° t j vsak član; kdor se ne udele?l’ '0ji '; plača 50 centov v društve11! ! blagajno. V slučaju, da ] •*lz’ 1; kateri član ne maral pl#i^ [omenjene globe, se mu vZ0!! LSe j tri dni bolniške podpore, če £ i rs Zbolel v prihodnjem letu. vzeti so samo bolniki in ti^1 "'člani, ki morajo istočasno « " I lati. Društveni sklepi so ** ej> tO ha J vezni za vse člane enako, z® ‘jso vsi prošeni, da jih upojr 3 vajo. Sploh je zelo važno, ^ ^ : se letne seje udeležijo vsi ^ Vs€ 1 j ni, katerim je le mogoče, 1 morejo napraviti kar najboUJŠ zaključki v korist društva p 1 Jednote za poslovanje prib® ,'e 2 njega leta. Torej, vsi na ^ ^ 5 jo 6. decembra! Bratski 1’jjj • * zdrav! — Za društvo št. J 11,11 ' -JSKJ: ’ Ignac Benkše, tajnik i ______ _ d< ‘ Kemmerer, H ^.le *j Člane in članice druš^ 1 'j Marija Danica, št. 28 JSKJ ^ J0, 1|bim, da se polnoštevilno ude ^ i ležijo prihodnje seje, ki se ^ , °^ I vršila v nedeljo 20. deceni'5^! Na omenjeni seji bomo vol1 '■ društveni odbor za leto l^j ^ e Zato nas vse veže bratska dol' j ^ nost, da se udeležimo te va^.> J • ll I 'jseje in si izvolimo kar najbO’j ^ ‘jši odbor. Od društvenih 0 .* 'i Q bornikov se pričakuje, da , 1 lajo za uspeh in napredek d^ ^ . štva v vseh ozirih. Pomniti P '■: moramo, da bomo imeli tak ^ ^ ^ibor, kakršnega bomo izvoli^! ^ * J Na letni seji se odločuje i, 1! o raznih drugih društvenih ^ ^ Vdevali, zato je res važno, da “ ‘ te seje udeležijo vsi člani, i^. terim je le mogoče. Torej M ^ x pride na sejo vsak in vsaka ^ ^ J na.i voli in glasuje tako, ^ ti j kor misli, da bo v največjo ^ rist društvu in Jednoti. Naj še omenim, da bodo ^ 5^ 3 seji 20. decembra razdeljcl| ^ * tudi jednotini stenski kole,d#j j ji, katere sem že prejel. svidenje na letni seji in s)'el ^ no novo leto vsemu članstvii j; * našega društva! — Za društ^ ^ ■ št. 28 JSKJ : ^ ’ Frank Kruši,ch, tajnik —~ J 112 1 Oreyon City, Pf(‘ ^ l. Vse člane in članice dnust' vens^fa Popoldne. Seja se bo poziva1"’ v običajni cerkveni dvoletne^' t(,da ne dopoldne, ampak edelj° ^ ^1'DNE ob polu treh vrgilSf ^ Na omenjeni seji bo n D0' drugih zadev na dnev-I urj if feclu tudi volitev društ-idni d|,l>'1 Uradnikov za leto 1937. k len j ^ ,čla‘> in članica naj pride udele^ !jo ter naj glasuje in voli . udelf'1 toj' razsodnosti, da ne bo lruštve,1° 1 kakšnega pregovarjanja Mitiziranja. Na društveni ft je bilo sklenjeno, da člani vzaf® • se ne udeležijo seje 13. ire, čel '^ra, plačajo po 50 cen-etu: | društveno blagajno; iz-jn ti^1 s^> le bolniki in oddaljeni asno ‘ i so o1)'rG.i> člani in članice, pri-iko, 2®^ letno sejo vsi, katerim i upol^ Mogoče, in izvolite si za ažno, ^ take odbornike, da , vsj 0 Vsem v zadovoljstvo. U-če, d»'t'- da ,Jo seja 13. decembra najbolj "Ijša in najbolj številno uštva taila seja v tem letu. Na . prih^' torej na letni seji! ;i na P. pozdrav! — Za dru- itski Pj ,St- 128 JSKJ : K'ina Podgoršek, tajnica. tajnik’ Cleveland, O. ' dolgih letih ali pa celo er, *etos imate priliko naba-društv^ s' prave slovenske, ribni-fSKJ®0renjske in druge igralno udc' Rejene v Sloveniji, za svo-ki se ^ °ke, pa tudi koristne hiš-ecemK1! i^dinete za odrasle, bodisi no vol’*1 Plavža ali kot božično date 1$/ ika do**’ J 'e že nekaterim znano, te va^f °venski Narodni Dom, po-najboT prosvetnega kluba SND, jjjih o* [C>1 letos iz stare domovine c|a d®' 0 izbiro vsakovrstnih spo-dek dl'11' ^'h predmetov. Nekaj od mniti P* i ^e razprodano, imamo tak I9 veliko in prav lepo izbico# fa'Sliih predmetov, pi’imer-jje iV' !Za darila mladim in sta-enih $ k dobijo se še prav lepi, S8 ®rni za žene in dekleta, J* in manjši srčki, za dečke J1* konjički, za deklice pa ,^e> vse narejeno iz rdeče-. *aga, nabasano z bomba-štikano v barvah kot ; ’ Jei vse prav lepo in tr-1)0 narejeno, da ostane lep v hiši mnogo let. a razpolago je še tudi ne-2elo originalnih ribniških 6V’ ki predstavljajo nov eilski izdelek iz gline, ki ! zadaj piskajo. Istotako še nekaj iz gline nare-konjičkov in jelenčkov, zadaj piskajo. Kot da-;odrasle so prav primer-^ lepi črno politirani sveč-’ garnitura za dišave, mi-ud,e«^n° kuhinjsko orodje, “"™$nja, solnice, ročno slika- DOPISI i, da ne škatle za puder in mnogo, mnogo drugih reči. Vsak predmet je lepo izdelan, večinoma ročno slikan in je okras vsake hiše, kjer ga postavite. Ti predmeti vzbujajo zanimanje za slovensko industrijo, ki se tudi sčasoma moderno razvija. Mesto tujih izdelkov kupite letos za sebe in za otroke domače igrače slovenskega izdelka. S temi boste imeli sami užitek in zabavo, kaj šele otroci. Obenem pa z nakupom teh stvari podprete koristno ustanovo, Prosvetni klub ter šolski sklad S. N. Doma. Spominki se dobijo v uradu SND pri Mr. John Tavčarju. Ob priliki vprizoritve opere “The Bohemian Girl” na 10. decembra, pa bodo razstavljeni na “štan-tu” v S. N. Domu. Erazem Gorshe, tajnik Prosvetnega kluba SND. sožalje. Za društvo sv. Mihaela, št. 88 JSKJ: Katherine Penica, tajnica. o, da am, jrej 'saka ’ iko, ^ ečjo bodo $ zdelj^J1 toledS* el. rf in al’ei[ 'lanstVl druŠMj ijnilv °", d ru|tv vijud' eje, K‘ Roundup, Mont. Članstvu društva sv. Mihaela, št. 88 JSKJ moram spet naznaniti žalostno novico, namreč, da smo spet izgubili iz naših vrst dobrega člana. Dne 6. novembra je namreč preminil sobrat Andrew Sharko, bivajoč v Flatwillow, Mont. Njegova soproga Alojzija Sharko je umrla 17. septembra. Tako so otroci tekom šestih tednov izgubili očeta in mater. Res so že vsi odrasli, toda starše bodo kljub temu še dolgo pogrešali, ker staršev ne more nihče nadomestiti. Sobrat Andrew Sharko je bil član JSKJ okrog 30 let. Bolehal je že več let za srčno hibo in naduho. Po smrti njegove soproge se mu je zdravje še poslabšalo in v teku nekaj tednov ji je sledil k večnemu počitku. Bil je priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, vsi smo ga visoko cenili, in ga bomo pogrešali. Pokopan je bil ])0 katoliškem obredu na Rim Rock pokopališču v Flatwillow, poleg svoje soproge, enehčerke in enega sina, ki že tam počivajo. Članstvo društva št. 88 J. S. K. J. se je v primernem številu udeležilo pogreba in je v zadnji pozdrav pokojnemu sobratu položilo lep venec na njegovo krsto. Tajnica Katherine Penica je čitala nagrobni govor. Pogrebniki so bili člani društva št.. 88 JSKJ: Matt Penica, Joe Polich, Joe Penica in Ignac Petek iz Roundupa; iz Flatwillow pa sta bila Harry Wilkerson in Frank McAllister. Krsta je bila obložena z mnogoštevilnimi venci, katere so prispevali sorodniki in prijatelji. Pokojni sobrat Andrew Sharko je bil rojen leta 1877 v vasi Dvor pri Bovcu na Tolminskem (sedaj v Julijski Krajini). Leta 1906 je vstopil v društvo št. 17 JSKJ v Aldridge, Mont. Od tam se je preselil na farmo v Flatwillow, Mont., kjer si je ustanovil dom in je tam bival 26 let. Od društva št. 17 je vzel prestopni list H društvu št. 88 JSKJ v Roundup, Mont. Za pokojnikom žalujejo: Mrs. Joseph Penica in Mrs. Philip Kazeliski v Roundupu, Mont., Mrs. Pete Gallo v Rich-fieldu, Calif., Mrs. William Cook v Orlandu, Calif., ter Margaret, Dorothy in Frances v Flatwillow, Mont., hčere; dalje sina Andrew Sharko Jr. in Victor Sharko v Flatwillow, Mont. Vsi omenjeni se naj lepše zahvaljujejo društvu št. 88 J. S. K. J., ki je za pokojnika preskrbelo tako lep pogreb, in sploh se zahvaljujejo za vse dokaze bratstva in naklonjenosti od strani društva. Za hvaljujejo se vsem, ki so se nepozabnega pokojnika spomnili z venci in cvetlicami, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Od strani društva št. 88 J. S. K. J., to je od vseh članov :n članic istega pa naj bo žalujočim ostalim izraženo iskreno Detroit, Midi. Leto se bliža koncu in že stara navada je, da se vabi člane na letne seje, na katerih se volijo društveni odbori za prihodnje leto. Da ne bom kršila te navade, tudi jaz vabim vse člane in članice društva Triglav, št. 144 JSKJ, na letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 6. decembra v S. N. Domu na John R., to je v navadnih prostorih. Vsaj enkrat na leto pojdimo vsi na sejo. Naše društvo ima precej članov in lepo bi bilo, da se vsi snidemo v S. N. Domu, ki je naše narodno shajališče na vzhodni strani našega mesta. Odobravam stališče našega urednika sobrata Terbovca, ki zagovarja svobodo tiska in ki se ne boji kritike. Tudi sobrat Hudale, po mojem mnenju, ni napravil takega greha, kakor se ga dolži. Vsaj jaz sem razumela njegov dopis tako, da je sobrat Hudale pisal zato, da se stvar razjasni. Zato se mi čudno vidi, zakaj sta glavni predsednik in glavni tajnik užaljena, ter se oba jezita na urednika Nove Dobe, ker je priobčil članov dopis. Sobrat glavni predsednik sam prizna, da verjame, da je sobratu Hudaletu res bilo povedano v Clevelandu, kar je pisal v Novi Dobi. Torej je dobro, da je pisal, kajti sicer bi se morda šepetalo od člana do člana in delalo nezaupanje. Tako so pa prizadeti pojasnili v Novi Dobi in stvar je rešena. Sobratu uredniku pa rajši dajte priznanje, mesto da ga kritizirate, ker se zaveda, kako škodljiva je šepetajoča kritika. Ako bi se vse zapisalo, kar je bilo delegatom in delegati-njam zaupno povedano v Clevelandu, bi dvignilo precej* prahu in jeze. Jaz za svojo osebo moram priznati, d&"š’ertt'f?6 precej zabavala, posebno zadnje dni pred zaključkom konvencije, ker pač verujem samo v to, kar vidim. Istotako se je zabavalo nekaj drugih delegatov in dele-gatinj. Da, bratje in sestre, tudi na konvenciji naše J. S. K. Jedno-te je na svoj način igrala vlogo politika in vera, čeprav smo tako strogo nepristranski. Bratje in sestre, nič se ne bojmo kritike, bodimo odkritosrčni eden napram drugemu, ne gojimo predsodkov proti sočloveku, ako se do pike ne strinja z nami, če je ta človek prav tako dober in pošten, kakor mislimo, da smo mi. Poštenost je zaklad, katerega čuva izobražen človek, in le fanatiki so toliko zlobni, da mečejo blato na pošteno osebo, brez dokazov, zato, da zakrivajo svoje umazano delo. Mary Bernick, članica društva št. 144 JSKJ. Barberton, O. Na redni seji društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, dne 22. novembra smo sklenili, da se pozovejo vsi člani in članice na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 27. decembra in se bo pričela ob eni uri popoldne. Ker bo to glavna letna seja, je dolžnost vseh članov in članic, da se iste udeležijo.- Med drugimi važni mi zadevami bo na dnevnem redu seje tudi volitev društvenih odbornikov za leto 1937. Društveni sklep določa, da član ali članica, ki se ne udeleži letne seje, plača 25 centov v dru štveno blagajno; izvzeti so le slučaji, kjer je več članov v eni družini. Tam zadostuje, da se udeleži seje le en član družine. Pri tej priliki naj nekoliko omenim našo društveno prireditev, ki se je vršila na večer 7. novembra. Omenjeni večer je bilo zelo lepo in prijetno v dvorani društva “Domovina," kajti zgornji in spodnji prostori so bili natlačeno polni. Med nami sta biki tudi dva glavna odbornika iz države Ohio, namreč sobrat Anton J. Terbovec, ured-nik-upravnik Nove Dobe, in sobrat Janko N. Rogelj, prvi glavni nadzornik, oba iz Clevelanda. Bili smo veseli njunega poseta in se jima tem potom lepo zahvalim, da sta se odzvala našemu vabilu. Lepa zahvala naj bo izrečena tudi dramskemu društvu “Slovenija,” tako igralcem kot pevcem oziroma pevkam, dalje pevskemu zboru “Javornik,” in sploh vsem tistim, ki so na en ali drug način pripomogli k uspehu prireditve. K sklepu še enkrat opozarjam člane in članice našega društva, da naj ne pozabijo, da se naša letna seja vrši 27. decembra in da se prične ob eni uri popoldne. — Za društvo št. 44 JSKJ: John Opeka, tajnik. Iiraddock, Pa. Naj še malo odgovorim na dopis sobrata Franka Tomsi-cha. On piše, da ko bo Hudale čital, da bo vprašal za oprošče-nje zaradi svojega pisanja. Na to odgovarjam, da kadar se bo sobrat Tomsich opravičil za svoj dopis, v katerem je odgovarjal sobratu J. Previcu, se bo pa tudi Hudale opravičil. Vprašal bi sobrata Tomsicha, če on še ve, ko je prečital pennsyl-vanske resolucije, da ga je kon-venčni predsednik vprašal, če jih ima še kaj, in on mu je odgovoril, da nič. Bile so tri od pennsylvanske federacije, pa jih je odbor za resolucije odklenil. Ali sobrat Tomsich ni tako odgovoril? Hudale za enkrat še ni gluh. Previc je začel kritizirati in Hudale je poudarjal za njim, da ni prav, da se resolucije odklonijo, katere niso samo od enega člana, ampak od pennsylvanske federacije, katera šteje največ članstva pri JSKJ. Nato je bilo kosilo in med odmorom mi je bilo povedano, da se bodo Čitale resolucije po odmoru.'Po odmoru-se je čitala ena, namreč glede jed-notinih znamk, in je bila odklonjena. Nič za to. V svojem dopisu pa je sobrat Tomsich odgovarjal sobratu Previcu, da so bile vse tri resolucije čitane na konvenciji. Jaz še enkrat pribijem, da niso bile; če so bile v stranski sobi, ne pa pred zbornico. Iz dopisa bi posnel, da smo bili pennsylvanski delegati smatrani za nespametneže, česar pa ne bom priznal. Ako bi bil Hudale molčal na Tomsi-chev dopis, bi bilo članstvo v Pennsylvaniji morda res smatralo svoje delegate za zaspance, ne pa za delegate. Toliko v odgovor za enkrat, če bo treba, se pa še -oglasim. Bratski pozdrav! Martin Hudale, delegat 15. konvencije JSKJ. društva Postonjska jama. Vsi člani in članice našega društva in vse ostalo slovensko občinstvo tega okrožja je prijazno vabljeno na poset te veselice. Posetnikom te prireditve zagotavljamo veselo zabavo in dobro postrežbo v vseh ozirih. Na zadnji seji našega društva je bilo dalje sklenjeno, da vsak član in članica našega društva, ki se udeleži veselice 26. decembra, dobi za 50 centov vrednosti tako zvanih “lunch tiketov” popolnoma prosto. Omenjene tikete naj vsak zahteva takoj, ko pride na veselico. Seveda, vsak, ki hoče biti deležen teh tiketov, mora biti osebno navzoč na veselici, drugače nima nikake pravice do njih. Tofej, ne pozabite na našo veselico na večer 26. decembra v prostorih društva Postonjska jama! Pa vesele božične praz nike in srečno novo leto vsem! John Žigman, tajnik društva št. 149 JSKJ bru vsakemu članu in članici 2 odraslega oddelka podari ali ' kreditira po en dolar iz društ- J vene blagajne, kot božično darilo. Obenem bodo iz društve- v ne blagajne plačani asesmenti i za mesec december za vse m la- \ dinske člane našega društva. To je vsekakor lep dokaz bratstva, ki vlada med nami. Članom našega društva priporočam, da nagovorijo svoje prijatelje, ki še niso člani tega t društva, da se nam pridružijo I; poleg tega pa da tudi vpišejo g svoje otroke v mladinski od- s delek. Povejo naj jim, da ni 1 nobene boljše podporne orga- * nizacije v tej deželi kot je J. s S. K. Jednota. — Pozdrav in 1 vesele božične praznike vsem! c Matt Karcich, i predsednik dr. št. 84 JSKJ. i |l Iiraddock, Pa. L Kmalu bo tu leto 1937, o r katerem upamo in želimo, da 1 bo bolj uspešno za JSKJ, ka- i kor je bilo letošnje. Upamo, da bomo mogli razviti dobro agitacijo za nove člane obeh oddelkov, posebno zdaj, ko bodo člani, prestopajoči iz mla- t dinskega v odrasli oddelek, de- t ležni rezerve do 18. leta. To ] je nadaljna ugodnost, katero , nam je dala zadnja konvencija ^ in upam, da se bo dobro izpla- ( čala z večjim številom novih , članov. i Bliža se konec leta 1937 in s , tem -se bliža čas, ko bodo ne- ( kateri stari društveni uradni- | ki odstopili svoja mesta nova ■ izvoljenim. Želim, da bi vsa društva JSKJ izvolila svoje najboljše člane za uradnike v , letu 1937. Letna seja našega društva , sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, se bo vršila v nedeljo 20. decembra, in člani so vabljeni, da se te seje kar mogoče polnoštevilno u-deležijo. Napraviti bo treba razne zaključke za prihodnje leto in izvoliti bo treba društveni odbor, ki bo vodil društvo v prihodnosti. Torej, vsi nu sejo 20. decembra, da si izvolite kar najboljši odbor za poslovanje v prihodnjem letu! Ker sem že pri pisanju, naj mi bo dovoljeno, da se zahvalim Louisu Rozmanu iz Clevelanda, ki me je obiskal 22. novembra in me povabil, da se popeljem z njim v Slickville, Pa. Tam smo se ustavili pri družini Frank Kuren, kjer smo bili prav prijateljsko sprejeti. Rozmanovi in Kurenovi so stari znanci in prijatelji, Hudale pa je bil tujec, toda to pri prijaznih in naprednih ljudeh ne dela nikake razlike. Bil sem prijazno sprejet in pogoščen kot stari znanec in prijatelj. Ko sem se ozrl po hiši, sem opazil tam tri čarterje, namreč od JSKJ, SNPJ in SSPZ; to mi je bilo v dokaz, da sem res pri naprednih ljudeh, ki verujejo v veliki pomen naših podpornih organizacij. • Prav lepa hvala družini Kuren i za vso prijaznost in gostoljub- - nost. Upam, da bo še kdaj - prilika, da se v Slickville ogla-i sim. Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ. Na omenjeni seji bo volitev društvenih odbornikov za leto 1937. Vsem sobratom i;i sosestram voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Sestrski pozdrav! Mary Horvatin, tajnica društva št. 77 JSKJ. Cheswick, Pa. Še enkrat opozarjam vse člane našega društva "Vesela bodočnost,” št. 203 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. decembra. Člani se zelo slabo udeležujejo društvenih sej, včas!h jih pride tako malo, da je komaj mogoče sejo otvoriti, zato je bilo sklenjeno na zadnji seji, da kdor se ne udeleži letne seje, bo moral plačati 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki. Torej, vsi na sejo 13. decembra! — Za društvo št. 203 J. S. K. J.: Joseph Yelovčan, tajnik. Davis, H’. Va. Vse člane in članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 106 JSKJ vabim, da se gotovo udeležijo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 20. decembra. Kdor se ne udeleži omenjene seje, plača en dolar v društveno blagajno; izvzeti so le bolniki in oddaljeni člani. Na seji 20. decembra se bo volil društveni odbor za leto 1937 in ukrepati bo treba še o drugih važnih zadevah, zato je potrebno, da je po možnosti vse članstvo navzoče, da ne bo potem kakšnega ugovarjanja. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 106 JSKJ: \ John Keržič, tajnik. Sheboygan, li’/s. Tem potom pozivam vse člane in članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje glavne >n letne seje, ki se bo vršila v torek 15» decembra in se bo pričela o poli osmih zvečer. Kot znano, bomo na tej seji volili društveni odbor za leto 1937. Poleg tega bo na dnevnem redu še več . drugih važnih zadev, katere bo treba odobriti, da bo zadovoljna večina ali pa vsi. V zapisniku zadnje letne seje je zabeležen sklep, da kdor se ne udeleži glavne ali letno seje, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le člani, ki so na bolniških ali potnih listih. Tu di članice so izvzete oziroma oproščene kazni za neudeleži-tev, kljub temu pa so vljudno vabljene, da se udeležijo saje vsaj enkrat v letu, in sicer glavne letne seje. Člani, ki kaj dolgujejo na asesmentu, naj izvolijo poravnati do 25. decembra. Na svidenje na seji 15. decembra ob 7:30 zvečer! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 82 JSKJ :. Joseph Yeray, tajnik. Johnstown, Pa. Tem potom pozivam članstvo društva Planinski raj, št. 172 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži glavne ali letne seje, ki se bo vršila prvo nedeljo v decembru, to je 6. decembra. Član, ki se brez važnega opravičila ne udeleži letne seje, plača 50 centov v društveno blagajno. Tako se glasi društveni sklep. Seja se začne točno ob eni uri popoldne, in člani so prošeni, da pridejo pravočasno, da bo mogočfe sejo pravočasno zaključiti, kajti po naši seji bodo zborovali direktorji v ravno isti dvorani. Društvene nadzornike prosim, da pridejo v zborovalno dvorano pol ure pred pričetkom seje, da pregledajo knjige, da bo možno podati točne račune društvu. Pri tej priliki naj še poročam, da se je tu poročila naša članica Amalija Ljubelšek. Želimo ji obilo sreče v novem stanu. John Nahtigal, tajnik društva št. 172 JSKJ. Canonsburg, Pa. Članom in članicarh društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, sporočam, da je bilo na zadnji redni seji sklenjeno, da plača vsak član in članica odraslega oddelka, poleg običajnih red nih mesečnih in letnih prispevkov, še po 50 centov izrednega asesmenta v društveno blagaj no. Rock Springs, Wi/o. Članstvu društva sv. Alojzija, št. 18 JSKJ tem potom u-radno naznanjam, da se bo vršila naša glavna letna sej a tretjo nedeljo v mesecu, to je 20. decembra. Seja se bo vrši-a v Slovenskem: domu in se bo pričela ob 9.30 dopoldne. Član, ti se ne udeleži te seje, ne da bi imel tehten vzrok za to, plača en dolar v društveno blagajno. • Tako se glasi sklep zadnje letne seje. Na letni se-i se bo, kot po navadi, volil ruštveni odbor za prihodnje eto in na programu bodo še druge važne zadeve. Člani naj torej kar mogoče polnošteviL no pridejo na sejo, saj to vendar ni taka težkoča. Omenim naj še, da so nekateri člani proste volje posegli v svoje žepe, da se nabavi sodček ječmenovca in nekaj prigrizka, da se bomo po naporih etne seje nekoliko pokrepčali. Torej, na svidenje na letni seji v nedeljo 20. decembra! — Za društvo št. 18 JSKJ: Louis Taucher, tajnik. Trinidad, Colo. Članom in članicam društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ naznanjam, da se bo naša redna seja vršila v nedeljo 13. decembra v navadnih prostorih. To bo letna seija, in vsakega člana in članice dolžnost je, da se iste udeleži. Na omenjeni seji se bo volil društveni odbor za leto 1937, obenem pa bo treba ukrepati še o drugih važnih zadevah. Člani naj volijo v odbor take člane, o katerih so prepričani, da bodo zmožno in pošteno vodili društvo. Dober in zmožen društveni odbor je največje važnosti za društvo. Naše društvo je na zadnj seji zaključilo, da se v decem- Dalje je bilo sklenjeno na društveni seji, da ker je decem-berska seja po navadi daljša kakor so druge seje tekom leta, se bo začela že ob eni uri popoldne. Vsi člani so vabljeni, da se iste gotovo udeležijo, kajti na dnevnem redu bodo važne zadeve. Kaj vse bo na programu, ne bom tu razkladal, rečem le toliko, da je dolžnost vsakega člana in članice, da pride vsaj enkrat na leto na se jo svojega društva. Pri tej priliki mi je tudi spo ročiti, da je društvo na zadnj seji sklenilo prirediti veselico v korist društveni blagajni. Ve sclica se bo vršila v soboto 26 decembra zvečer v dvoran Moon Run, Pa Na redni seji društva sv. Frančiška, št. 99 JSKJ, ki se je vršila 15. novembra, je bilo sklenjeno, da se potom Nove Dobe pozove vse članstvo našega društva, da se gotovo udeleži letne seje, ki se bo vršila tretjo nedeljo v decembru, to je 20. decembra. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob eni uri popoldne. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 99 JSKJ: Frances Koritnik, tajnica. Greensburg, Pa. Člane in članice društva sv. Rešnjega Telesa, št. 77 JSKJ pozivam, da se polnoštevilno udeležijo redne seje meseca decembra, ki se bo vršila v navadnih prostorih. Seja se prične točno ob dveh popoldne. Omaha, Neb. Na redni seji društva sv. Štefana, št. 11 JSKJ, ki se je vršila 15. novembra, je bilo sklenjeno, da se potom Nove Dobe pozove vse članstvo našega društva, da se gotovo u deleži letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 20. decembra. Seja se bo vršila v običajnih prostorih in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Tajnik bo v zbo-rovalni dvorani nekaj časa pred začetkom zborovanja, da bodo člani lahko plačali svoje ases-mente pred sejo. Opozarjam vse člane in članice, da je nas vseh dolžnost, da se udeležimo decemberske seje, ki je obenem letna seja, na kateri je treba rešiti mnogo važnih zadev. Le če pridemo vsi skupaj, bomo mogli nekaj napraviti v korist društva in Jednote ter v naj večje zadovoljstvo članstva. Želim in upam, da bodo v prihodnje iaše mesečne sejo bolje olrs-'tovane, kot so bile doslej. Na- iDuijc uu a. atiuuu **^fo"da Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO C«ne oglMov po dogovoru. K£*ro4«ihMt gw ilane 7te letno; ta nsiUin* $1.50; ta inozemstvo $t. OFFICIAL ORGAN of Um SOUTH 1LAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Mlnn. Owned and Enblished by tke Soutk Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY ■fMiwtytio* for. members $.7t per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov ra vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clalr Ave. Cleveland, O. VOL. XII. 83 NO. 48 VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje ■ 1. strani.) Mnogi ameriški turisti po-sečajo Evropo največ zato, da vidijo razne starine in razvaline. Zanje bo prihodnje leto Španija najbolj idealna dežela, vsa v razvalinah. * Mussolini se že pripravlja na vesele božične praznike. Tovarnam za orožje in municijo je oddal nova velika naročila za vojaške aeroplane, strupene pline, strojne puške, krogle vseh vrst, bombe in kanone. Za mir ljudem na zemlji, kajpak! * Nekateri ljudje pravijo, da je najboljše zavarovanje proti nedeljskim avtomobilskim nesrečam, če človek v nedeljo popoldne doma za pečjo zadremlje. * Prijatelj Cahej bi rad vedel, kaj je zdaj za tistim vogalom, kjer je toliko časa čepela pro-speriteta. Odgovore se hva ležno odklanja. * Kdo se še spominja časov, ko so bili v cvetju tehnokrati, debenture, moratoriji, križne uganke, iz sto koščekov sestav ljene slike, gramofoni, butle garji, miniaturna golf-igrišča, višnjevi orli, Tonwnsendovci, Coughlinovci, republikanci in Oh, Suzana! Ji« V listih sem čital, da bo dr žava Ohio tekom te sezone ku pila v zapadnih državah 35,000 živih zajcev, da z njimi okrepi lokalni zajčji narod. V obrambo zajčjih ljubiteljev pa je bilo takoj povedano, da bo do v to svrho asesirani le lovci in tisti, ki mislijo, da so to se pravi, da se bo denar vzel iz fonda, v katerega se stekajo pristojbine za lovske licence. Naj imajo fantje špas, če plačajo zanj! Baje so omenjeni zajci iz zapadnih držav tako zelo različni od ljudi, krav in prešičev, da jih tudi najbolj zeleni nedeljski lovci ne bodo zamenjali s prej imenovanimi državljani. * V zvezi z gornjim poročilom javljajo časopisi tudi, da im-portirani zajci ne bodo takoj izpuščeni pred lovske puške, ampak bodo nastanjeni v posebnih zajčjih rezervacijah a-li pribežališčih. Teh zajčjih pribežališč je v državi Ohio 58 in v njih bodo dolgoušci rasli in se množili kot izvoljeno ljudstvo v obljubljeni deželi. V omenjena zajčja pribežališča ne sme noben lovec niti z bezgovo puško. Blagor jim, zajcem namreč! Od države Ohio je zelo lepo, da tako materinsko skrbi za dolgoušce in jim vzdržuje zajčja pribežališča, kjer so nedotakljivi. Pri tem pa se mi zdi krivično in pristransko, da država ne ustanovi slična pribežališča tudi za druge sloje državljanov. Na primer za urednike. Ko se zmislim, kako krvavo smo včasih ravno uredniki potrebni takih pribežališč, mi gre kar na jok. A. J. T. -------o-------- STAROSTNA PRESKRBA (Nadaljevanj« s 1. utr ant > date pod ta zakon, je $10 mesec. Recimo, da ste sedaj še toliko mlad, da utegnete delati še 30 let. Ako zaslužite povprečno po $25 na teden, oziroma $1300 na leto, bo vaš ček, čim dosežete starost 65 let, znašal $45 na mesec za vse o-stalo življenje. Ako zaslužite $50 na teden, oziroma $2600 na leto, boste dobivali $63.75 na mesec za vse življenje od 65 leta naprej. Ako ste v srednji starosti.! Recimo pa, da ste sedaj 55 let star in da imate pred seboj še 10 let dela, p redno dosežete Letne seje Meseca decembra se bodo pri vseh oziroma vsaj pri večini naših društev vršile takozvane glavne ali tedne seje. Vse društvene seje so važne, a najbolj važne so letne, kajti takrat se delajo važni zaključki, ki navadno veljajo za vse bodoče leto. Mir in bratstvo v društvu in napredek istega so v znatni meri odvisni od zaključkov na letni seji. Za vsa društva so seveda obvezna jednotina pravila, toda vsako društvo sme poleg teh sprejeti še svoja posebna pravila, ki pa ne smejo biti v nasprotju z jednotinimi. To se navadno izvrši na letnih sejah, ker takrat je običajno največ članov navzočih. Tako se na primer na teh sejah določi, koliko prispeva vsak član mesečno za društvene stroške, na kak način naj se vrši obiskovanje bolnikov, kako se naj postopa v slučajih smrti članov itd. Dalje se včasih že na letnih sejah določi, da-li bo društvo v bodočem letu praznovalo kakšno obletnico ali priredilo kako veselico oziroma piknik. Med najvažnejše posic letnih sej pa spadajo volitve društvenih uradnikov za bodoče leto. Res je, da tudi najboljši društveni uradniki brez sodelovanja članstva ne morejo dosti storiti, res pa jc tudi, da društva z brezbrižnimi ali drugače nesposobnimi uradniki ne morejo napredovati, ampak rajši nazadujejo. Nesposobni, nepriljudni in površni uradniki lahko pri najboljšem društvu povzročijo prepire in zmešnjave. Prepiri in zmešnjave pri društvih pa so najslabša vaba za nove člane. Društva, ki imajo dobre, sposobne in aktivne uradnike, naj bi jih skušala obdržati še za v bodoče. Poleg tega naj bi jih skušala tudi primerno odškodovati, kolikor je pač v razmerah mogoče. Resnica je, da so skoro vsi uradniki pri naših, društvih, posebno pa še tajniki, premalo plačani. Seveda se temu navadno ni mogoče izogniti, če nečemo članov preveč obtežiti z društvenimi asesmenti. Visoki društveni asesmenti vzbujajo slabo voljo pri starih članih, poleg tega pa tudi odganjajo prospektivne nove člane. Vsled tega ni čudno, da se jih društva bojijo in po možnosti izogibljejo. Iz gori navedenega logično izhaja, da so plače večine naših društvenih uradnikov le bolj napitninam kot plačam podobne. Uradniki se žrtvujejo za društvo iz ljubezni do društva in Jednote. Vsled tega je pošteno in pravično, da jih člani za to vsaj nekoliko odškodujejo s priznanjem in sodelovanjem. Poleg tega pa je tudi pošteno in pravično, da se člani, ki čutijo sposobnosti za različne društvene urade, istih ne branijo, ako se stari uradniki želijo umakniti s svojih mest, posebno ako imajo za to tehtne vzroke. Od nobenega člana se ne more zahtevati več žrtvovanja za društvo kot od drugega. Vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti. Seveda, kakor že omenjeno, naj bi vsako društvo skušalo obdržati vse dobre stare uradnike za nadaljni termin, ako je le mogoče. Posebno velja to z ozirom na društvene tajnike, kajti dober tajnik je zlata vreden. Kadar pa dobrih starih uradnikov iz enega ali drugega vzroka ni mogoče obdržati, naj bi se drugi sposobni člani ne branili prevzeti uradov. Posebno priporočljivo je, da se pridobi mlade člane za društveno delo. V naših slovensko poslujočih društvih je marsikje lepo število tu rojenih članov, ki imajo sposobnosti in morda tudi veselje za društveno delo, pa se bojijo prevzemati društvene urade. Takim naj bi se dala vzpodbuda in obljubila pomoč. Znanje jezika pri društvenem poslovanju ne pride toliko v poštev, kakor bi bilo videti na prvi pogled. Skoro vsa tu rojena slovenska mladina razume vsaj nekoliko slovensko in skoro vsi odrasli člani razumejo vsaj za silo angleščino. Na sejah mnogih naših društev in tudi na konvencijah se govori v obeh jezikih, in ni treba pri tem nikakega tolmačenja. Vedno bolj se bliža čas. ko bo mladina prevzela vodstvo naših društev in Jednote, zato je treba, da jo že zdaj na to navajamo. Naše vrste se z vsakim letom redčijo in novih priseljencev iz Slovenije ni, da bi te vrzeli napolnili. Naše podporne organizacije bomo torej polagoma oddali v roke naše mladine. Misel na to nam je morda včasih neprijetna, toda to razmer ne bo predrugačilo. Čim bolje se na neizogibno bodočnost pripravimo, tem bolje bo za nas in naše organizacije. Končno še par besed iz uredništva. Društveni uradniki, ki bodo pošiljali dopise z vabili na letne seje, naj bi bili kolikor mogoče kratki. Vse, kar ni nujno v zvezi z letnimi sejami, naj bi iz takih dopisov izostalo. Urednik, kateremu povzročijo ti številni dopisi silno delo, bo za upoštevanje tega zelo hvaležen. Dalje, vsa imena novo izvoljenih uradnikov naj se sporočijo samo glavnemu uradu. Urednik jih bo enkrat po novem letu od tam prejel in priobčil v skupnem imeniku. Le v primerih, kjer so izvoljeni novi tajniki in je treba o tem brez odlašanja obvestiti oddaljene člane potom glasila, naj bi se uredništvu Nove Dobe s kratkimi dopisi sporočili naslovi novih tajnikov. na starost 65 let. Recimo, da zaslužite povprečno le $15 na teden. Ko prenehate delati v starosti 65 let, boste dobivali ček od $10 vsak mesec svojega nadaljnega življenja. Ako zaslužite $25 na teden za 10 let, boste dobivali od vlade dosmrtno nekaj čez $23 na mesec, čim dosežete starost 65 let. Ako umrete pred starostjo 65 let. Ako bi umrli, predno začnete dobivati svoj mesečni ček, bo vaša družina dobila enkratno plačilo v gotovini, ki znaša 3 in pol centov za vsak dolar, ki ste ga zaslužili na mezdah po letu 1936. Ako na primer, umrete v starosti 64 let in ste od leta 1937 naprej delali 10 let ob zaslužku $25 na teden, bo vaša družina dobila $455. Na drugi strani, če niste delali zadosti dolgo, da bi dobivali redne mesečne čeke, ko dosežete 65 let, dobite enkratno plačilo (lump sum) oziroma, ako umrete, ga dobi vaša družina oziroma dediči. Tudi to enkratno plačilo bo znašalo 3 in pol centov za vsak dolar mezd, zasluženih po letu 1936. Davki. Isti zakon, ki je uvedel starostne pokojnine za vas in druge delavce, določa nekatere nove davke, ki naj se plačujejo federalni vladi. Te davke pobira davčni urad — (Bureau of Internal Revenue), ki spada pod U. S. Treasury Department; za vprašanja glede davkov se je treba obrniti na ta urad. Zakon tudi ustanavlja poseben sklad v federalni zakladnici, ki se imenuje “Old Age Reserve Account” in kongres je pooblaščen vložiti vsako leto v ta sklad zadosti denarja, da se zagotovijo mesečna plačila za vas in druge delavce, ki so dosegli starost 65 let. Vaš del tega davka. Davke, določene v tem zakonu, plačujeta oba, delodajalec in vi. Za prihodnja tri leta boste vi plačevali kalcih 15 ali 25 ali 30 centov na teden v razmerju s tem, kar zaslužite. Skratka, tekom prihodnjih treh let, začenši od 1. januarja 1937, boste plačevali po 1 cent za vsak dolar, ki ga zaslužite, in istočasno bo vaš delodajalec plačeval po 1 cent za vsak dolar, ki ga vi zaslužite, do $3,000 na leto. 26 milijonov drugih delavcev in njihovi gospodarji bodo plačevali istočasno z vami. Po prvih treh letih — to je začenši od 1. januarja 1940 — boste vi plačevali in vaš delodajalec bo plačeval po 1 in pol centa za vsak dolar, ki ga zaslužite, — do zneska $3,000. Tak bo davek za tri leta in potem, začenši od leta 1943 boste plačevali po 2 centa in ravno toliko bo plačeval tudi vaš delodajalec za vsak dolar, ki ga vi zaslužite za prihodnja 3 leta. Potem boste vi in vaš delodajalec plačevali po pol centa več za nadaljna tri leta. Končno, začenši od leta 1949 — dvanajst let od danes naprej — boste vi in vaš gospodar, oba plačevala po 3 cente za vsak dolar, ki ga vi zaslužite —* do $3,000 na leto. To je največ, kar boste kedaj plačevali. Delodajalčev del tega davka. Vlada bo pobirala oba ta davka od vašega delodajalca. Vaš del davka bo odtegnjen od vaše plače. Vlada bo pobirala od vašega delodajalca enak znesek iz njegovih lastnih skladov. To bo šlo naprej ravno tako, ako greste delat za drugega delodajalca, dokler le delate v tovarni, delavnici, pisarni, prodajalni ali enakem poslu. (Mezde poljedelskih delavcev, služinčadi v privatnih hišah, vladnih delavcev in malo drugih poslov niso podvržene temu davku). Ekonomijski sklad. Med tem pokojninski sklad v federalni zakladnici vleče obresti vlada garantira, da ne bo nikdar zaslužil manj od 3 odstotkov. To pomen j a, da trije centi se bodo vsako leto dodajali vsakemu dolarju v skladu. Morda ima vaš delodajalec kak pokojninski sklad za svoje uslužbence. Ako je temu tako, se vladni pokojninski načrt v to ne meša. Delodajalec pa mora prilagoditi svoj načrt vladnemu načrtu. Kar boste dobivali od vladnega načrta, bo vedno več kot kar ste vplačali na davkih in navadno več kot pa morete dobiti zase, ako devate na stran enak znesek denarja vsak teden na kak drug način. o------------ DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amer! ■XT, MINNESOTA (Nadaljevanje s 1. strani) Dramsko društvo “Ivan Cankar” v Clevelandu, O., se je preteklo nedeljo sijajno izkazalo z vprizoritvijo Cankarjevega “Hlapca Jerneja.” Težka in globoka igra je bila moj-stersko podana in občinstvo ji je do konca sledilo z napeto pozornostjo. Poset prireditve je bil jako lep in po igri se je razvila prijetna zabava v avditoriju in točilnici S. N. Doma. ------o------- MODERNO PRAZNOVERJE GLAVNI ODBOR a) Uvr&evalnl odsek: tnredsednlk: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. 3 Prvi poapredfceaniK: mat*i aim^EJLO, box la. Auri«a, ntiuiu. Drual podpredsednik: LOUIS M KOLAR, 6117 St. Clalr Ave.. Cl«'r land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK Ely, Mlnn Pomožna tajnica: BARBARA MATESHA. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Mlnn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. AROH. 018 Chestnut St., Pittsburgh J* Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clalr A* Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odsek: Predfcednlk: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland,v 2. nadzornik; JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St.. Pittsburgh, P% 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Jollet, 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsflflnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. 2 porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, N.Y. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Mlnn. 4. porotnik: JOHN ZIGMAN, Box 221, 8trabane, Pa. Jednolino uradno glasilo: NOVA DOBA. 6117 St. Clalr Ave., Cleveland, Ohio. ZDRUŽEVALNI ODBOR 1'ajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohio. 1. odbornik: FRANK E. VFANICHAR. 1812 N. Center St., Joliet, r 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Vs* »tvnH, tikajoč* »e uradnih »»dev. naj 8* pjSiljajo na srlsvnt'/* denarne poftiljatve pa na grlavnegrn blagajnika. Vse pritoibe in priziv« naj slovi na predsednika porotnega odbora. ProSnje^ za sprejem novih članov, Pr m za zviftanje zavarovalnin« in bolni&ka spričevala naj a« pošiljajo na vrhot zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izprem*mb« elovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki j#» najboljša jugoslovanska ^ varovalnica v Zedinjenih drfcavah in planje najliberalnejše pojlpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenaki naselbini v Ameriki, in ^ hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali V* * piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega j ncoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota BPr, jjf tudi otroke v »tarosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v nol*fl skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je proBta. Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 112.' (Nadaljevanje s 1, strani) ti na nekem praznem lotu. Čarovnija seveda ni pomagala in osleparjenka je spravila stvar pred sodnijo, da bi dobila denar nazaj. V Harlemu prodaja neki čarovnik po $2.00 male stekleniči-ce praškov, ki so baje napravljeni iz prahu “členkov črnih mačk.” Kdor nosi te čudodelne praške pri isebi ,je po njegovem zatrdilu obvarovan vseh nepri-lik, duševnih, telesnih in f inančnih. Mož dobro izhaja, kar kaže, da je še vedno dosti bedastih in praznovernih ljudi na svetu. —;-----o------ SPREJEM ROOSEVELTA V ARGENTINI (Nadaljevanje s 1. strani) Roosevelt!” Ko je segel v roko argentinskemu predsedniku Justu, ga je pozdravil: Mi amigo — moj prijatelj! V paradi sta se oba predsednika vozila v odprtem avtomobilu in se pogovarjala v francoščini, kolikor sta se pač mogla tekom silno bučnega pozdravljanja. -------o------ RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje 8 1. strani) Simplicio, obdrži pri življenju. Brata sta bila zraščena zadaj, konci hrbtenice. Poroča se, da je bila operacija uspešna in da bo “odrezani” brat ozdravil. Mož pa se bo moral zdaj učiti hoje naprej, kajti dose-daj je moral hoditi ritensko, dočim je njegov sedaj umrli brat hodil naprej. V CHICAGU je pretekli teden zavozil jekleni vlak nad-ulične železnice v spredaj stoječi leseni voz drugega vlaka in ga popolnoma razbil. V koliziji je bilo 9 oseb ubitih, 58 pa ranjenih. V CLEVELANDU, O., je na Zahvalni dan nenadoma zapadlo skoraj cn čevelj na debelo snega. Zanimivo je, da je bil snežni blagoslov omejen samo na mesto Cleveland in na naj-bližjo okolico. NA KITAJSKEM so znanstveniki odkrili dobro ohranjene človeške lobanje, o katerih sodijo, da so stare milijon let. Nekateri smatrajo, da so omenjene lobanje važen prispevek za teorijo evolucije. V MONTE CARLU je umrl Basil Zaharoff, star okrog 86 let, prodajalec orožja in mu- in nieije vsaki državi, ki je pla- NAGRADE V GOTOVINI ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA GRADE V GOTOVINI. Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so P] lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nag'!d \ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 nag^ orwi za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 naorl the ; za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 nag** za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nag' ( T of the S meetii vhich dis A o be revic le im are vi ■n ou and n tieeti heir I brane Host Host ea< 1 come ;he S our odge -''lances ^ithi comp decrc and 1 the \ nals fate, ‘o c £ >per čala. Mož si je pri t,em svojem poslu nakupičil silno premoženje. Bil je znan kot “skrivnostni mož” in nekak zli duh vseh vojn tekom zadnjih desetletij. laffrt naffj iWn ii v that MED NEMČIJO in Japonsko je bila sklenjena vojaška pogodba, katera je za javnost označena kot naperjena proti komunizmu. V resnici pa se gre zato, da Nemčija in Japonska istočasno napadeta Rusijo, prva, da ji vzame Ukrajino, druga pa da omeji njeno moč na Kitajskem in v Sibiriji. Nekateri eksperti menijo, da bo ta vojna na dveh ruskih frontah izbruhnila že prihodnjo pomlad. resp ‘niti rid, so bili odpremljeni v lencijo, od tam pa z amd križarko Raleigh v Frafl1 Okoli 20 ameriških drža' nov je prostovoljno ostrine Madridu; ostali so na lastno odgovornost in ne deležni nikake nadaljne tekcije Zedinjenih držav. Anglija je poslala večje vilo vojnih ladij v španske de in s tem podkrepila s zahtevo, da naj rebeli ne 11 legujejo angleških trgoV1 ladij. Poveljnik rebelov Je godil zahtevi Anglije, da španskih lukah določi neVj na zona za inozemske ladJ* OFICIELNA EVROPA vori te dni skoro o sami ' pripravljenosti. Francija je izjavila, da bo stala so z Anglijo v slučaju vojne, enem je naznanila grafl nadaljnih utrdb, večjo ai’^ in izdatek 700 milijonov larjev za nove vojne ladje glija, Francija in Belgiji' do v slučaju nove vojne skupaj, kakor so v letu Francija je tudi v vojaški zi z Rusijo. Iz Rusije se dni oficielno sporočilo, da država na razpolago 7,000' nih letal, to je znatno vec katera druga država. Poroča se dalje, da st# generalna štaba Jugoslaviji Romunije sporazumela, da do njune armade vdrle Madžarske na pomoč Cešk0^ vaški, če bi jo Nemčija padla, bodisi da jo podj^ v celoti ali ji odtrga nrf del dežele, bodisi da bi si ko Češkoslovaške hotela nal viti pot za napad na RusiJ11' Odlični evropski biog1'* Emil Ludwig, bivajoč v nu, je izjavil, da je evroP vojna neizogibna in zelo zu. Po vojni pa da se- ^ formirale Zedinjene države rope. VSEUNIJSKI kongres v Moskvi je pretekli teden sprejel novo ustavo, ki bo dala Rusiji parlament dveh zbornic. E-na zbornica se bo imenovala unijski koncil in poslanci iste bodo izvoljeni na podlagi splošne volilne pravice. Druga zbornica se bo imenovala narodnostni koncil in bo sestavljena iz poslancev najvišjih koncilov posameznih provinc. Vsi nad 18 let stari državljani obeh spolov bodo imeli volilno pravico. Nova ustava zagotavlja prostost govora in vere in o-sebno svobodo v smislu postav. Da bi lepa ustava le ne ostala samo na papirju. CIVILNI VOJNI v Španiji ni še videti konca. Glavna aktivnost je zdaj osredotočena okoli Madrida. Španskim vladnim četam so prišle na pomoč nove čete prostovoljcev. O posameznih manjših zmagah se poroča od obeh strani. Ameriško poslaništvo v Madridu je zaprto in poslaniški in konzularni štab je otvoril svoj začasni glavni stan v Va-lenciji. Vsi ameriški državljani, ki so hoteli zapustiti Mad- Ri of S SSC sad lav ftier dre1 Moi diec Tht thil Hiol the “P, ed itie 1 itie yet yei \vii 0U! \ve Ht hi, &81 gr th Vi \vj W in S! ai \v tt c: c ti S li c \ ,1 ci«r tt aid, 0 Y. **j5 pr ,ov»lP nW/j land. •k» ' “-3 i«««5 prcJ'5lJ .42* ;e j* da 00 /ec Lodge No. 88 Roundup, Mont. — Members z °f St. Michael’s Lodge, No. 88, h SSCU: Again I must bear the o $ Sad news that once again we o 11 have lost a good and active v Member. On Nov. 6, Bro. An- n drew Sharko of Flatwillow, L ^ont., passed away. His wife f nevt1 died on Sept. 17 of this year, o •fhus in the last six months the children have lost both theii jj Mother and father. Although j their offsprings are all grown j ^P, the memories of the depart- { «d shall liriger long in their c Memories. I Bro. Andrew Sharko was a ' Member of our SSCU some o0 ^ years. He was ill for several k years. After the death of his Wfe his. health suffered a seri- , ous relapse, and after a few | tyeeks he followed his beloved. \ lie was liked by all who knew him, and he was held in high esteem. We shall miss him a , great deal. He was buried in the cemetery on Rim Rock in flatwillow, alongside of his Mfe, one daughter and one son, "'ho rest in peace. An appreciable number of Members of Lodge No. 88, SSCU, attended the funeral, and paid their last respects Mth a beautiful wreath. Secretary Katherine Penica exercised the lodge’s rites at the cemetery. Pall bearers were all Members of Lodge No. 88, SSCU: Matt Penica, Joe Po-lich, Joe Penica and Ignac Pete of Roundup, from Flatwillow Were Harry Wilkerson and ■l°rank McAllister. The deceased Bro. Andrew j Sharko was born in 1877 near Sovec, Tolminsko (now Vene-- • Waukegan, 111.—The meeting of Comrades Lodge held on Nov. 23 was a real success. Preparations were completed for the dance to be held Jan. 23, 1937. Both halls will be used, the upper hall for the young folks and the lower hall for the seniors. I’m sure we will all have a good time. A good band from Chicago will provide music for dancing in the upper hall. Our senior lodge, St. Rochus, No. 94, has challenged our bowling team to a match. A few choice remarks were included in the challenge as to our ability as bowlers. Weil, we shall see who has the better team. December and the annual meeting. All members must be present to iron out the final details for the dance. Let’s make it 100 per cent attendance. Frank Belec, No. 193, SSCU. Lodge No. 43 East Helena, Mont.—Members of St. Aloysius Lodge, No. 43, SSCU, are cordially invited to attend in full numbers our annual meeting which will be held Dec. 12. At this meeting, which will take place in Smith’s Hall and will begin at 7 p. m., will be held the election of the lodge board for the year 1937. At the November meeting it was decidcd to hold entertainment following the December assembly. Louis Smith, Sec’y. ------o------- Cardinals zia Giulia) . In the year 1906 he joined Lodge No. 17, SSCU, of Aldridge, Mont. From there on he settled on a farm at Flatwillow, Mont., where he re mained for 26 years. From Lodge No. 17 he took his trans fer list to Lodge No. 88, SSCU, of Roundup, Mont. The surviving relatives are: Mrs. Joseph Penica and Mrs. Phiiip Kazeliski of Roundup, Mont.; Mrs. Pete Gallo of Richfield, Cal.; Mrs. William Cook of Orland, Cal., and Margaret, Dorothy and Frances of Flatwillow, Mont., daughters; sons: Andrew Sharko Jr. and Victor Sharko of Flatwillow, Mont. The foregoing mentioned ex- ] press their most sincere thanks f to Lodge No. 88, SSCU, which 1 took care of the arrangements fpr the funeral, and to all the | members for their expression , of true fraternalism in the hour of need. Thanks also to ali those who remembered the deceased with wreaths and to all those who accompanied the deceased on his last journey. From the Lodge No. 88, SSCU, that is from all the members of this local, sincere sympathy to the bereaved. Katherine Penica, Sec’y. _ o------------- Lodge No. 119 Aurora, 111. —Annual meeting of lodge No. 119, SSCU will be held Sunday, Dec. 13th, starting at 2 p.m. Election of officers will take place and ■other important business transacted. All members, please be '[present. .1 Anna Hansen, Sec’y. Struthers, O.—Members of Cardinals Lodge, No. 229, SSCU, are urged to attend the December annual meeting scheduled to take place on Dec. 4 at the home of Mrs. John Pogačnik, Grace St. Rose Slabe. Health Bill Attend your lodge meetings this month. The December annual assembly is very important to you as a member, to the lodge as your local point of contact, and the SSCU as a national organization consisting of component lodge branches. Lodge officers for the year 1937 are to be elected, and it is essential that capable, industrious and the most talented be chosen to lead the lodge. As the leaders go, so do the followers. Federal Music Project, branch of WPA, will present a light opera, “The Bohemian Girl,” on Dec. 10 in the Cleveland Slovene National Home on St. Clair Ave. The program will be held in conjunction with the Cultural Committee of the S. N. Home. Admission is free, and tickets may be secured from the representative lodges of the committee in charge and the secretary of the S. N. Home. Louis Adamic’s article in the November issue >of Harper’s, “Aliens and Alien-Baiters,” brings out the significant fact that today there are only about 4,300,000 aliens, or slightly over 3 per cent of our total population, as compared with approximately six million five years ago. The article further points out that in another decade “the number' will have reduced itself unde if a million, or below one-half of one per cent of our population.” These statistics belie the clamor of some of the press that deportation of aliens would relieve the unemployment situation entirely. Annual Cleveland Interlodge League Day will be observed Jan. 9 in the spacious halls of the Slovene National Home on St. Clair Ave. Already elaborate preparations are being made to celebrate the occasion. National fraternal organizations through their affiliate ledge branches in Cleveland are represented in the league, which consists of the SSCU, SNPJ, SSPZ, SDZ, KSKJ, CFU, SBJF and independent clubs. Eddie Simms, Cleveland Slovene heavyweight, will fight Joe Louis, Detroit’s Brown Bomber, in the charity show at the Cleveland Public. Hall on Dec. 14. Simms replaces Johnny Risko, who was originally slated to meet Louis. Risko suffered a fractured rib in training last week-end. This is Simms’ second battle with a nationally known fighter. The first time it was with Max Baer. Simms and Louis are matched for ten rounds in the feature bout of the evening. English section of “Enakopravnost” (Equality), daily Slovene newspaper, lists the Yugoslav football stars of the current season in its Nov. 28 edition. Outstanding among the Yugoslav stars are such personalities as Zagar, tackle for Stanford University; Lautar, captain of Notre Dame University, and his colleagues, Kordick, Kuharich, Drobnich and Starcevich. Pitt had Napotnik; Carnegie Tech, Dre-shar; Penn, Simonich; John Carroll, Garapic, and although Carroll University of Cleveland won only one game this season, Lodge No. 1 The Lodge Is “Going Places” Very, Very Fast Ely, Minn.—All members oi SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 1, SSCU, are requested to attend the lodge’s annual meeting Sunday, Dec. 13. Election of officers for the year 1937 will take place. Place of the assembly is the Yugoslav National Home, starting at 9 a. m. All members who can possibly attend are urged to do so, as this is the most important meeting of the year. Let’s fill the hall to capacity at least once a year. Frank Tomsich Jr., Sec’y. Betsy Ross Annual Meeting Dec. 10 Cleveland, O.—On Dec. 10 the Betsy Rosq Lodge, No. 186, SSCU, will hold its annual meeting at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. This meeting is scheduled to begin promptly at 7 :30 p. m. It is the duty of every member to attend the annual meeting of the lodge. Here election of officers for the ensuing year takes place, and it is the duty of each member to elect officers who will be efficient, capable, reliable and conscientious in executing their duties for the benefit of the membership and our Union, as has been exemplified by our lodge officers in the past. The officers elected at the annual meeting carry the burden of the lodge and the Union. It is they who take the initiative, who take an interest in the progress and welfare of the organization. The local lodge suffers if inefficient and unconcerned officers are elected. With proper guidance and the members' co-operation a lodge can become very active; but rule No. 1 is to induce the members to attend the meetings, for without this means of contact co-operation and guidance cannot be made possible. A social will follow the adjournment of Bety Ross Lodge. This social is for the benefit of all members and their friends. The committee in charge has secured the services of Frank Jankovič and he will provide the music. A cordial invitation is extended to all lodges in this vicinity to attend our evening of entertainment. A nominal admission charge will be made. Sister Mary Tolar has completely recovered from her recent operation. We are glad to see you ai’ound again, Sister Tolar. Sister Pauline Sternisha, our recording secretary, became a proud mother on Nov. 19. John P. Lunka, Sec’y. There is every indication that the coming fall and winter will record marked growth in numbers and in individual membership of the lodges throughout the fraternal benefit system. This trend in lodge growth started during the later part of the depression years and has made decided progress during the past year. It is a most wholesome sign for fraternalism, because the growth has been a steady, healthy one and not the result of any special drive or sporadic effort on the part of lodge or national officers. Fundamental reasons for this condition- are the same as those which inspired the organization of the first fraternal benefit lodge—yes, beyond Show for Children si1 st» vije d» P: iSW1 cl dj*1 neif tar si na?1 tsiji g1'* lo 1/ .ve The annual health bill of the United States can be reduced as much as $2,000,000,000. At any rate that is the claim of the government’s Public Health Service, which has just reported that this country’s sickness and accidents yearly cost $10,000,000,000. The total, the report said, included hidden and indirect expenses such as that caused by loss of time from work. It is not “a visionary, impractical goal,” the Health Service stated, to look forward to effecting a 10 or 20 per cent savings in this estimated 10-billion-dollar outlay. The. co-operation of industrial employers was asked as one way to help bring about economy. Employers, said the report, can save themselves hundreds of thousands of dollars by constantly improving industrial hygiene and safeguards against factory accidents. It was point-d out, for example, that only a small minority of workers have been provided with medical advice and care in manufacturing plans throughout the country. An improvement here, together with more extensive safety policies, was seen as being potentially of great help in cutting down*the big American health bill.—Pathfinder. the “Enako” points out, and rightfully so, that any time this team was given any newspaper writeups was when the Yugo stars turned the tide, and hence Garapic, Gliha, Železnik and Balish were given honorary mention. At the ends we have Miklaucic of Carnegie Tech, Lovshin of Wisconsin, Matronic of Washington, Kovach of Northwestern, Spato-vich of Pitt, Milosevich of Minnesota, Brantovic of Penn State and Arbeznik of Carroll. A total of 31 Yugoslav stars included in the list. In Cleveland A1 Spehek, Case School of Applied Science, was considered one of the finest open field blocking guards ever attending Case. The arena of Cleveland’s Public Auditorium will be converted into a Paradise for children during the holiday season this year when the first annual Children’s Show is held from December 23 to January 1. This ten-day event is being created for the entertainment and edification of boys and girls—with such adults admitted as can find room. Indians in wierd dances, squaws, chiefs and papooses; midget boxing ponies from the Fiji Islands; marionette shows, rides and carrousels; clowns, and trained ponies, monkeys, dogs, goats, pigs and mules for the circus arena are being assembled from all over the country for the event. Performances by professionals from the circus and vaudeville will be presented on the stage every two hours. Circling the carnival features in the main arena will be exhibits in which character building agencies and commercial' establishments will have a part. Food and soft drinks will be sold in the corridors. Inspired by the success of the “Exposition of Youth” in Chicago last spring and the Boy Scout Jamboree in Madison Square Garden in New York, a group of Cleveland citizens have organized a tremendous recreation festival for young people to ring out Cleveland’s centennial year. Admission at the gate will be ten cents. Shows on the stage every two hours will be free. Any profit made this year will be used to organize next year’s show. Advance ticket« with coupons atached for special attractions, are now on sale at reduced rates. The management of the enterprise has been incorporated not for profit under the state of Ohio, after being approved by the state department of public welfare. It is also approved by the Chamber of Commerce, the Better Business Bureau, and the Come to Cleveland Committee of the Advertising Club. Headquarters are at Room 286, Cleveland Public Auditorium. There will be fifty shows on the stage during the ten days’ engagement, five a day under the direction of a master of ceremonies. --------o-------- A mutual protective Organization is our SSCU. No profits or dividends accrue to any one or certain small group of individuals. A ]l members a: c joint owners. that to the original guilds of Europe. Those reasons are mutual help in time of need and a desire and disposition to share one another’s burdens. Shortly after the turn of the century many things arose to detract interest from the lodge. First, the necessity for readjustment of rates had its part in developing resentment and antagonism. Many were unable to see the absolute necessity of this step. It was as inevitable as the coming of the motor car and the consequent replacement of the horse and buggy. With the development of the automobile as a new vehicle of pleasure there arrived in its wake the moving-picture theatre and then the radio. All of these things detracted interest from the lodge. Yet, perhaps the greatest factors responsible for the desertion of the lodge room were prosperity and the individual dream of financial independence and grandeur, all of which were rudely interrupted by the depression. The awakening which followed was, of course, a sad one. Reality showed these same men and women the sham of paper profits, and that an economic depression made rich man poor man, professional man and day laborer, each dependent upon the other. From their pedestals of selfish independence they slid back to normalcy with the gregarious traits which have marked humanity in every upward step of civilization. They re-discovered the lodge. It had been there, struggling through the years, but many had neglected it while others had forgotten its existence. Here was a place where they could gather in sympathetic understanding, warmed with true friendship and brotherly love. Here was a place where the clasp of hands gave a feeling of genuine sincerity and the friendly voice rang true. And those men and women returning to the lodge today in increasing numbers have found another welcome change. No longer is the croaking note of the heckler, the back-biter and the fundamental “objector” heard in meetings. These old men who tried to “run things” their way, regardless of the. rights of others, are rapidly becoming as extinct as the dodo bird. And no one regret:.* their passing. They seemed to take the keenest delight in interfering with progress, and gave little heed to the fact that others entering the lodge soon tired of these self-apjointod dictators and left them to their cobwebs and gloom. Yes, a happier day has already dawned for the lodge. Under the bright sunshine of a better understanding and reawakened enthusiasm of the individual the lodge is a rejuvenated institution. If the man or woman who has not “been to lodge” in the past five years desires a most pleasant surprise, let him or her come around some night soon. It will be a revelation and they will find a welcome they have never before experienced. The lodge is “going places”—fast— and if you are the owner of a fraternal certificate you are missing a lot by not “getting Wise to yourself” and juin'ng the crowd on the very next lodge night. — Fraternal Monitor. Cleveland Interlodge League Gaines Deserve Larger Attendances at the Bathhouse Attendance at the Cleveland Interlodge League basketball games thus far has not equalled in proportion the enthusiasm, sportsmanship and the will to win manifested by the players, including the SSCU representative, George Washington Lodge, No. 180, which has for its co-backer Bukovnik Studios. Purely from a spectator’s point of view, all the games lack a professional touch, which is to say that no one player is playing “possum,” and neither is any one player or team being built up for future attraction. On the contrary, let one individual player gain a reputation as a “dead shot” and in the next game ycu will find that I. L. L. player guarded closer than last year’s overcoat against moth balls. Have you ever seen a local independent football team in action? Where the lightweights go in for blood? Why? Because the players of the two teams in all probability have the same interests, shoot pool in the same neighborhood, greet each other by their first names at the local dances—and prestige in these affairs, dear reader, is worth columns and columns of write-ups in the newspapers, where a player is a star one day, and a bum the next. In these places the player is scrutinized as to his abilities, and he either is good or endowed with a lucky streak. Let the neighborhood fans approve his abilities, and then you know he is good. No fooling. In the Interlodge League the boys go in for triumphs exclusively from an amateur’s point of view. And that’s what counts in the world of sports today. Take the professional wrestlers. A wrestler may be tearing his heart and brain to win. Yet the fans will label it a fake. Why? Because the percentage of “on the up and up” wrestling matches are fakes. Admission to the Cleveland Interlodge League games is only 5 cents. This charge is made to cover expenses of the officials, timekeepers, ticket seller, and such incidentals. And these boys earn their salt. Take Kubilus, the referee, the man who has eyes in back and in front. While some of players and spectators at one time or another feel that he is overlooking fouls committed, will at the end of the season charge these supposed shortcomings to their enthusiasm for one team. In general, Kubilus on all occasions calls the plays as he sees them, and certainly that is all anyone can expect of a referee. After all, one individual cannot hope to be perfect. Perhaps the fine job Kubilus has been executing at the basketball games is an anticipation on the part of the fans for perfection. Schedule of games for the remainder of the first round is as follows: Wednesday, December 9 Pioneers vs, George Washingtons Pioneers vs. Spartans Serbs vs. Clairwoods St. Josephs vs. Socas Wednesday, December 10 Spartans vs. Clairwoods St. Josephs vs. George Washingtons Serbs vs. Socas Pioneers, Buckeyes, bye Wednesday, December 23 George Washingtons vs. Clairwoods Buckeyes vs. Serbs Spartans vs. St. Josephs Pioneers vs. Socas Wednesday, December 3o Pioneers vs. Buckeyes George Washingtons vs. Serbs Clairwoods vs. St. Josephs Socas, Spartans, bye End of First Round All games every Wednesday at 7 p. m. at St.. Clair Bath House. Admission only 5 cents. ------------o— Back in Stride WITH LITTLE STAN Ely, Minn. — Whew! Little Stan heaves a big healthy satisfied sigh as the last morsel of that big Thanksgiving dinner disappears down the hatchway! Now Little Stan really appreciated that “gobbler,” and he imagines that you people will be quite interested to read all about that yarn. It happened several days before tlfat famous day, when people, no matter where they are, return home to enjoy a get-together Thanksgiving dinner. At the same time, they figure everything in common, coming to the conclusion that there certainly are a number of things to be thankful for. But coming to the yarn and Little Stan’s adventure with the gobbler. For several days previous to the big day, Little Stan was seriously considering the idea of dressing up like an elongated stoic-faced pilgrim, but he gave up the idea when he learned that it would be too difficult to get a musket; the hunting season for wild turkeys was closed—since 1620; and a final reason—there were no turkeys roaming the hills in the vicinity of Ely. Some people owned tame turkeys— looked good enough to eat, too, but Little Stan wanted some excitement with his! Then, Little Stan went to that dancing party sponsored by the Hawkeyes at the National Home. It was purely business at first, but afterwards, the floors were cleared, and ‘Frankie Kromar, the old standby, took the stage with his trusty accordion. Only a few people at first, but quite a number came in several minutes after the party got started. Dancing and having a fairly nice time of it—outside of a couple of sore toes (Little Stan happened to step :n -his own size tens). Then, a young chap asked Rudy ‘Ku” and Doc “Zu” if they I ked grapejuice—seasoned for a year or so. Little Stan “Pu” was in the crowd at the moment, and to hear the yell coming from Rudy Ku’s and Doc Zu’s mouths, you’d think that they didn’t care for grapejuice. They dashed down the stairs, across the avenue, to stop, panting behind a large building. It was there that Little Stan first learned of th,e real meaning of “gobble-gob- ble,” or perhaps it was “gur-gle-gurgle.” Right then and there, Little Stan began to conceive fantastic turkey ideas! Dashing back into the hall, he found Frankie Kromar playing “Turkey in the Straw.” What a reception! It was getting late and soon the young people left one by one—two by two—and the National Home was in darkness. But that pleasant evening did give Little Stan several ideas! That night, when he relaxed in bed, he had a dream, and it was all about turkeys! Local papers advertised Keno parties, and that’s where the yarn really begins! It started on a Saturday evening , . . a moment of relaxation for Little Stan, after a busy and hectic week. The boys gathered early in the evening all set to turn the tables on “01’ ” Man Luck! All together they invaded the big hall where turkeys were dished out—if you were lucky. Calls of shake ’em up filled the air as the right numbers just didn’t seem to show up! Little Stan was nervously thumbing the little beans in hopes that he would win! One—two three numbers were filled! Only two mort! The number was called! One more! Another number is called! “Keno!” somebody yells! But, no, it isn’t Little Stan, somebody else was more fortunate . looking back, we see Little Stan, our hero, in a. faint. Doc “Zu” and Rudy “Ku” pour some cold grapejuice down his neck—and Little Stan gets up, emitting a Tarzan-like war-whoop, shouting “Where is that guy!” Reviving rapidly, Little Stan noticed that his pals had similar unfortunate luck. But again, and again, they try . . . still no luck, as Little Stan grits his teeth (not with a toothpick) and makes ready to take a winner! He eyes the live fovvl in the corner . . . and the gobbler must have seen the look, as he gobbled shrilly, as if to say “Gable, gable, Little Stan, you’ll have to be a Garbo-gar-bol before you are a winner. Besides 1 don’t like the look in your eyes!” You could have knocked Little Stan over with a turkey feather! But the gobbler was right, Little Stan was very unlucky! The next day, people wondered how some bright colored Indian turkey feathers got into Little Stan’s hat!—and Little Stan wasn’t playing Indian games either! The next day the keno party shifted to the National Home. Still disgruntled and disgusted over the luck on the previous day Little Stan and the boys went to a movie. Later, Little Stan just couldn’t resist the temptation, and to the National Home went the gang. More live turkeys snickered when Little Stan came in! But this long guy was not taken into camp the second time! He sensed the animosity which the gobblers had stirred up! He tried twice, and as usual, no luck! But Little Stan’s day was yet to come! The turkeys had ganged up on him! Everywhere, in every store that Little Stan had entered early the next week, they gave him that baleful stare! Little Stan had planned his revenge! The day before Thanksgiving! Little Stan and his dad go to town! They select the turkey with the most withering look in its beady eyes! Little Stan’s eyes glitter! His dad has given him the honor of cutting off the turkey’s head! Seconds later, you all see Little Stan in the cellar with that malicious look in his eyes, sharpening the ax. Nearby is the turkey—his eyes aren’t so withering any more. In fact Little Stan noted worried lines creased on a small sharp forehead, and the long red, goiter was nervously shaking from side to side. The steady whir of the grindstone seemed to cut right into the air, as everything else was quiet and ominous! Soon the whirring stopped as Little Stan picked up the sharp ax, plucked a hair out of his golden brown locks, and spl.it it in two! Sensing what was about to happen, the gobbler began to warble pitifully. Cruel Stan laughed, and the look in his eyes, withering! But the fight was not over! Upstairs Albert, Stan’s younger brother began playing the “apache dance” on his harmonica! The music thrilled both the gobbler and Stan, as they maneuvered. Little Stan with a sharp, gleaming ax in his hand! Then a sudden dash towards each other as Albert’s harmonica hit a high crescendo! Both missed, and again the same maneuver. This time, Little Stan got him by the red goiter and King gobbler struggled fearfully! Little Stan laughed cruelly, preparing for the kill! But, Little Stan stopped suddenly, the gobbler looked too darned pitiful! Besides Albert stopped playing tha harmonica! Realizing that pity and sympathy should not interfere, Little Stan blindfolded the turkey, and placed its head under Nthe guilotine! The axe poised over his head for a moment, then down, suddenly, sharply, completely severing the head from the neck! Cleaning the feathers, Little Stan turned the rest of the work over to the chef. Moments later, the turkey was stuffed and everything was placed steaming hot on the table! Along with all the trimmings and gravy! Stan ate slowly and politely, a victorious gleam in his eyes! Soon it was all: over, and Little Stan sat back with a sigh . . . satisfaction!. But it wasn’t quite over yet. The local unit of the Society for Prevention of Cruelty to Animals sent over two husky police officers! They had heard of Little Stan’s battle, and he, for the first time in his young life, was under arrest ! Brought before the judge, Little Stan told his story, giving in detail the complete description of the battle! Sympathy poured out of the judge in the form of tears, and taking a big red hanky out of his pocket, he blew his nose, and muttered “Case dismissed, both parties justified in their actions. Next case!” And so ends Little Stan’s Thanksgiving adventure. Now, tell him, hasn’t he everything to be thankful for? Concluding Theodore Andrica’s article, reprinted in the Nova Doba from the columns of the Cleveland Press was more than interesting. It gives us all a very clear insight as to the exact economic, mental, financial, and physical condition of the land of our forefathers! See that Matty Balias dropped into Nova Doba office. Matty is touring again! Just to let you know, Ely noticed you are traveling! And now that Little Stan won’t miss another week, he will get into the mails. Can’t afford to miss more than one week. Otherwise Little Stan would have to go back into the dog house, like he did after that deer hunt! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. — -o------------ For the second year in succession, our SSCU has exempted juvenile members from payment of four monthly assessments. This in 1935 and 1936. Previous, juvenile assessments have been suspended for two and three months a year. Cleveland Bowling News Cleveland, O. — National Stars, one of the two ladies’ quintets, made it two out of three from the Pathfinders last Sunday, Nov. 29, at the bowling session of the Cleveland SSCU League. Arrowheads, the other ladies’ team, likewise took two from the Indians. In justice to the men’s teams it must be stated that the ladies enjoyed 100 per cent handicap. Happy-Go-Luckies won two from the Pittsburghers, dropping the third stanza by mere seven pins. Colorado Sunshine made it a clean sweep of three games over the Cardinals. Men’s high three games and high single game: F. Sluga ............ 603 226 J. Champa ........... 533 197 J. Lunka ............ 528 206 J. Glavic ........... 505 178 W. Guzik ......... 540 192 A. Jelercic ....... 535 190 G. Kovitch ........ 522 192 F. Drobnič ........ 534 195 M. Molk ............. 511 186 Ladies’ high three games and single high: M. Skufca............ 417 175 S. Jelercic ......... 368 146 C. Stucin ........... 338 134 M. Perdan ........... 435 156 A. Guzik ............ 394 143 E. Stucin ........... 389 135 G. W.’s Drop Tilt Cleveland, O.—With only four points scored in the entire first half, the George Washington Lodge, SSGU-Bukovnik Studio basketball team dropped a 24 to 16 decision to the Buckeyes, SDZ aggregation from Lorain, O. Al Golobic, Frankie Cimperman and Franz Haffner contributed the heavy artillery around the baskets, with Golobic scoring all the points during the first half. G. W.’s staged a rally in the second half, but the lead was too much to overcome. Blood and Battle Field A World War Chronicle BY IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK National SSCU Athletic Board MINNESOTA Joseph Kovach, 342 E. Sheridan St, Ely, Minn., Lodge No. 1. Stan Pechaver, 648 E Camp St., Ely, Minn., Lodge No. 2. Louis J. Valentine, 103 E. Poplar St., Chisholm, Minn., Lodge No. 30. John Strukel, Box 1011, Ely, Minn., Lodge No. 184. Anton Zaverl, R. 1, Box 59, Ely, Minn., Lodge No. 200. PENNSYLVANIA Louis Beltz, Clai'idge, Pa., Lodge No. 40. Enianuel Pezdirc, 361 River St., Reading, Pa., Lodge No. 61. L. P. Boberg, 5414 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., Lodge No. 196. Louis Polaski Jr., 504 Giffin Ave., East Canonsburgh, Pa., Lodge No. 205. Theodore Kukich, Box 42, Export, Pa. Lodge No. 218. Ignatz Oblork, R. D. 153, Turtle Creek. Pa., Lodge No. 221. Stan Progar, 318 Rosslyn Ave., Springdale, Pa., Lodge No. 228. OHIO Ivanish Anthony, Lorain, O., Lodge No. 6. Frank Drobnič, 1117 E. 64th St., Cleveland, O., Lodge No. 180. George Kovich, 364 E. 161st St., Cleveland, O., Lodge No. 186. John Laurich, 15717 Saranac Rd., Cleveland, O., Lodge No. 188. Frank E. Glavic, 26 Prospect St., Struthers, O., Lodge No. 229. NEW YORK Thomas Sternisha, Aldrich St., Go-wanda, N. Y., Lodge No. 222. ILLINOIS John L. Jevitz Jr., 1321 N. Hickory St., Joliet, III., Lodge No. 66. Frank Žnidaršič, 60G May St., Waukegan. III., Lodgp No. 94. COLORADO Victor Gloven, P. O. Box 206, Salida, Colo., Lodge No. 224. WEST VIRGINIA Tony Sluger, Thomas, W. Va., Lodge No. 106. --------O-------- Defined “Spell ‘ferment,’ and give its definition,” requested the teacher. “F-e-r-m-e-n-t — to work,” nobly responded Keith. “Now use it in a sentence, so I may be sure you understand it.” ' “In nice weather, I would rather play tennis out of doors than ferment in the school-house.” (Continuation) And along the white roads we tramp, a swelling mass of strong-limbed men and boys, jocund and roguish. Bringing up our rear come the braying mules, pack horses and rumbling wagons. Still behind these clatter the blustering “dog batteries.” As we pass through a tiny village a silvery shower of chimes steals upon and overwhelms us with tender memories. Ah, bells, how long have we missed the sweetness of your heavenly voices. We come to Ehrenberg, spend the night there and then continue south to Brixen and Waidbruch. In the meantime we seize every presentable opportunity to flop down and rest. In Boxen we stop for three days, amble stiffly through its streets like so many awkward storks and squander our money. When this means of exchange gives out we content ourselves with merely staring round-eyed into the lavishly appointed store windows. In a clurnsy effort to be helpful wherever possible we only manage to hinder those who would be the recipients of our favors. The good people of the town do not resent this, on the contrary, they accept the favors in the spirit in which they are given and treat us with marked kindness. “Where are you from? Your dress is like that worn by the Tyrolese mountaineers, yet you speak a language we do not understand. Of course, that’s neither lure nor, there, but we’re willing to bet that you’ve never seen a country half so beautiful as this you’re going through now. Just look about you and you view the most magnificent mountains in all the world!” “Mountains? God, we’ve climbed so many that we hate the sight of a molehill!” “What? You’re not impressed with the splendor of our mountains? You’re a flock of white crows! Why, the whole blessed world throngs to our cities just to see them!” “If we can’t appreciate them that way you can blame the life we’ve led. But show us your vineyards and give us a taste of your wine and we promise you we’ll lap it up so fast that you’ll have no call to complain of our lack of our appreciation.” “If you could only wait long enough to see the mountains breaking out in their finery and the grapevines when they begin to flourish.” “That last is more to the point and to our liking. Lead us to the wine if you have any that’s friendly to our gizzards. Italians? Mountains? They can all go to blazes! Give us your wine and soothe us with an eyeful of your lassies. We can go powerfully strong for them.” In this manner we cover the whole countryside and at last come to Bran-col and Auer, where we hear that the offensive has been betrayed, and that we will be obliged to wait until the formulation of new plans sends us elsewhere. The ukaz is not long in coming: “The First Battalion and the ‘dog battery’ stays in Auer, the Second Battalion goes to Brancol, the First Regiment remains where it is until further notice. As to conduct, each man see that his is exemplary and above reproach while harbored in the towns.” We make use of our temporary freedom to lend a hand in any diversion that offers; and the more ridiculous ii is, the more obstreperous is the acclamation. The inhabitants watch our antics and wonder at the silly creatures that have been loosed among them. “Where are you men from that you’re always happy and forever sing ing We come from that part of the empire that touches on the sea.” “So, there are seas in our emperor’s domain?” “What, you didn’t know that? Well, small wonder since you’re so everlastingly barricaded by your precious hills.” “What is the language you speak among yourselves?” “Slovene.” “And where is your country?” “Beyond the Italian Alps.” “Strange that our emperor should have a Slovene country. That just goes to show that our country is really as big and mighty as it is said to be.” “Yeah, the scrapings of nine nations!” “What did you say?” “That the Tyrolese country is ideal.” “Oh, but all must acknowledge that sooner or later . . . and they do, too. That's why we don’t care a fig for any sights other countries may have to offer. There isn’t a land that can equal the beauty of our beloved Tyrol.” And^truly it is heavenly here among these pleasant people and environments. In Brancol, further south, the Italian inroads through the years have made that language chiefly spoken there. In Auer, German is the prevailing tongue. Soon we clear ourselves of the dirt and vermin that infests us and then with natty new uniforms and strong emotions we filter into the houses where pretty girls await us. Others drawn more by the lure of Bacchus invade the taverns from whence voices raised in uproarious song and brawlings soon begin to issue. Real, genuine wine flows everywhere and for so long that a drought soon hits our pockets. This circumstance does not daunt us much, for soon more money comes to us from home. “What’s gotten into the heads of these men. They’ll not only riot away their own but their families’ resources as well,” the officer at the postal station groans. “Every letter that comes in is a moneyd one. Let the people keep it up and they’ll sweat for 11 ~>oon!” Corporal Novotny, who has been detailed to drive the incoming mail fr°n1 Ncumarket, is clattering along i" 11 dilapidated cart. A young ragamuffin lyho had attached himself to the regiments already from the start runs behind and deftly catches up the droppings. Each new influx of ready cash is a signal for the wines to flow. The men defend their dissipations with the observation that for all they know the run of their lives might be cut oil quite suddenly. “So to it, boys, and don’t stint yourselves when there s wine here to warm your souls for the asking!” And in Adiž the wine bouts last through all the nights while the officers hold high revel in their mess halls. Here one may see wine used with greater prodigality than water. >* flows from the tables and collects >n heady pools on the floor. The strains of music never die here nor do the fragrant odors of wanton feast leave off. j A quartet of young men is softly singing “Luna sije” under the window of the acknowledged belle of the town. In the course of their song an inebriated officer happens, by and thrusting himself among them roars, “That’ll do-Now get away from here, you tramps, before I have a patrol haul you off• What do you mean by raising such a racket at this time of the night?” “But, gospod, we’re not disturbing anyone.” “You dare to contradict me, yoU’ scamp?” “Aw, go roll that fat carcass of yours back to Tramin!” they rail at him once they are safely out of reach. If nothing else, one thing at least is certain, and that is the eagerness our boys evidence for the vineyards where the girls are busy binding. True, the proportionate increase in the work accomplished is negligible, but our zealous young men make up for that in other, ways. So’ there we loll, lightening our own .and the girls’ hours. Between teasing and loving them time passes all too swiftly away and many are the witching moments that we spend rapt in the heaven of their eyes. Yet there is a practical side to these amours that is not lost on our boys, for a smooth, melifluous tongue works wonders ,n procuring its fortunate possessor with the choicest bakes and puddings. Vve have quickly made the transition of soldiers into beau-vivants. “Dear, you are adorable. Your liPs are like cherries that drip perfume and honey, your eyes are animated twinkling stars, your smile ... ah, you are a darling every inch of you. What |S your name?” “Flora.” “Flora, blossom of spring, living juice of far-off climes where spring never ceases. How I have yearned for you. Oh, Flora, let me look into your eyes that I find the surcease T long for, that I smother the dreadful unrest and pain that throbs and claws in my heart-Let me touch your tiny, charming hands . . . more I dare not hope for. Look at me, Flora.” “And what is your name?” “Janez . . . let me heaf you say it-' “Janez? Funny name. I never heard it before.” “Yes, war drives one everywhere and it has brought me here. But you musn’t fear or hate me, for deep within us all we are not as cruel and bad as war makes us out to be. Once we were gentle and kind, too. A pleasant word a kind gesture and we were ready to do and brave everything. Now all that’s changed; now there is nothing but enmity and hatred everywhere. But here at your side it is spring, here it is so warm and sweet and soft. Look. Flora, we jostle about the world and cold and cruelty settle on our hearts; but we would tear out our hearts for a kind word, a pleasant glance or smile-We are sentenced to death, we yearn for innocence, for pure and clean love of which we are more in need than the frozen soil of the sun’s hot beams. Flora, don’t turn away your darling face, it isn’t my fault that spring en-flames my heart. I love all these fields, I love these peaceful paths, these hills stirring with .life. Is it wrong that I and all these other men who must leave all this should love and ache for it? Flora, keep me by your side, don’t let me leave you ever. When all this suffering and woe is done with, we two will enter into life together.” “But what can you do with me in your country? You know it isn’t German.” “Dolt that I am, I hadn’t thought of that.” “What did you say?” “That my country is far beyond that farthest peak and that you can never reach it.” (To Be Continued) 'St! Ii I,1 (It >15 'Ut la :o »t o: 5 Ir ice >re of ay res ta- es )lc it Kdo je plačal? navedena črtica je prosti članka “Chi paga?”, ki je bil v angleščini kot uredniški čla-'istu “Fair Lawn and Paramus "> ki izhaja v New Jerseyu, dne Hcmbra 193(3. Podatki za članek '■{ti iz knjige “Sawdust Caesar,” le izdala založniška tvrdka r & Brothers v New Yorku in 11,1 leta 1935. Knjiga, ki obsega Jl>i, je izšla v večmilijonski napisal jo je znani pisatelj George '■ —■ Op. ured.) se mnogo mesecev od te- 10 se je v tej deželi večkrat “Kar ta dežela potre- je en Mussolini.” ®J1, če v resnici hočemo do-“ussolinija, je najprej po-J°> da pošljemo policijo na tališča tovornih vlakov, °lovi vse hobote. švicarska “a straža “Lahdjaeger” je Prva, ki je odkrila Musso-duceja Italije, ki je bil It ušiv hobo brez vidnih ^v za preživljanje. Mož '1 takrat “renitenta di le-•iezerter, ki se je zatekel ‘co. Njegovo edino premo-je bilo 50 rapij in pona- 11 potni list. iki današnji junak in :vistator je vstopil v areno Zenitih oseb kot dezerter acker,” ki je iskal zavetja >ci, da se izogne vojaški 'i v svoji rodni Italiji. Ofi-Ai policijski rekordi in ar-državnega departmenta arske republike dokazujejo dolini jev čudni patriotizem Jsebno poštenost. °t je ugotovljeno, bi imel deportiran, in en švicarski Cistični poslanec je vsled 11 naslovil protest in interpe-jio na švicarskega državne-^inistra dne 11. maja 1904.) !avni minister M. Odier je Etično interpelacijo odgo- sledeče: Mussolini se je dne 9. mar-fredstavil v uradu, kjer se ja|p dovoljenja za bivanje iJmis de sejour), in je za-!;,al avtorizacijo. 'Svojo zahtevo je podprl s jteoskim vpisom na potrdilu, ie kazal, da je že prej rabil ■li list. Dotični urad je od-'Oril, da omenjeni vpis ne zasuje, in je zahteval od Mus-'^ija predložitev potnega li-; potni list je bil predložen bil na prvi pogled videti v tu. ^otni list je bil datiran 31. 'embra 19.05, toda na njem ^li vidni znaki popravkov in azali, da je bila številka 3 Omenjena v 5.” ržavni minister Švice M. 'er je dalje izjavil, da se je iniju izdalo začasno dolnje bivanja v Švici, obe-1)1 pa je bil vprašan za inf orgije italijanski konzul v Belini, ki je potrdil dejstvo, da bil potni list ponarejen ozi-a popravljen. Ko se je ^solini dne 9. aprila zglasil ^adu, da dobi trajno dovo-s,Jj*e za bivanje, je bil areti-Na tozadevno izpraševa-^ je Mussolini odgovoril: Jaz vem, da je bila letnica na potnem listu ponareje-v letnico 1905, toda jaz ni-^ izvršil te ponaredbe. Pri-^m, da sem vedoma rabil po-'ejen potni list.” H zaključku je švicarski dr-pi minister M. Odier izja- >f it i. s ir e e I- n n JP vala od Mussolinija, da odide preko meje, če se je na eni sti'a-ni posluževal nepoštenega načina ponaredbe potnega lista, da bi mogel ostati med nami, na drugi strani pa s,o bile njegove besede in aktivnosti faktično revolucionarne in je skušal z vsemi njegovimi sredstvi uničevati institucije naše republike?” * Vlada republike Švice je prvič odkrila Mussolinija kot dezerterja dne 11. maja 1904. V avgustu leta 1936 pa je bivši dezerter in ponarejevalec naznanil svetu, da more v manj kot 24 urah postaviti na bojišče osem milijonov oboroženih mož. Leta 1935 je II Duce, bivši dezerter, odredil smrtno kazen za stotere mlade Italijane, ki so se skušali izogniti vojaški službi v Etiopiji. V letu 1910, ko je Italija vodila vojno v Tripoliju, je mož, ki je pozneje postal II Duce, organiziral sabotažo in odprto revolto proti italijanski vojaški ekspediciji v Libijsko puščavo. Vsled tega je bil aretiran in sojen na pod-lagi sledečih obtožb: In od oktobra leta 1922 je prejšnji hobo, ponarejevalec, sabotažar in izdajalec trgovski agent Confederazione Generale dell’Industrja, besni požigalec, ki dela načrte za nov svetovni požar. Chi paga? PRODANE NEVESTE Menda nikjer na svetu niso žene v tako visoki ceni kakor v Južni Srbiji. To je najbolj očitno v okolici Prilepa. Visoko ceno imajp žene kot delavna moč. Vsi, pa zapadu običajni pojmi o življenjski zvezi moškega in ženske, o ljubezni, snubitvi in poroki so v mnogih južno - srbskih krajih brez vsake veljave. Zakonske zveze snujejo na srbskem jugu starši in posredniki, lahko pa bi tudi rekli, da z vsemi srčnimi zadevami obrati} j e trgovina, kateri nobena kriza ne more do živega. V tej hiši starši kupujejo, v oni pa prodajajo dekle za bankovce, za zlatnike, za žito in živino. Dekleta in neveste imajo to prednost, da jim ni treba skrivati svojih let in lagati, da so v “prvem cvetu mladosti.” Nasprotno, mladenke, ki so v zrelejših letih in so že preživele dekliške sanje, imajo višjo ceno. V prvi vrsti sta zdravje in telesna moč pri kupčijah z nevestami merodajni. Zaradi tega s.o neveste po nekaj let starejše od ženinov. Dekleta se poročijo navadno v 25. letu starosti, mladeniči pa se ženijo že, ko so stari 17 in 18 let. Mladeniči, ki so dočakali 20. leto starosti, spadajo že med staro želez j c in oni, ki so odslužili vojaški rok, le s težavo in z večjimi izdatki dobijo ženo. Nevesto je treba kupiti in zahtevajo se naj višje cene. Cene se ravnajo po premoženju ženinove in nevestine domačije. Velja trgovsko pravilo, da se sprva mnogo zahteva, potem pa popušča. Pogajanja vodijo, kakor že rečeno, starši mladenke in mladeniča. Zgodi se seveda, da poseže med kupčij-ske posle ljubezen in takrat pride do otmice ali ugrabitve dekleta. Kupčijskn pogajanja pa *se tudi v teh primerih vrše pozneje in le redkokdaj se zgodi, da tast ne bi dobil denarja od svojega zeta. Tudi svatbeni običaji so taki, da igra mladenič-ženin le malo ulogo. Glavno vlogo igrajo starši in posredniki pri kupčijah z nevestami. Pri gostijah pri poroki so prvi starši in sorodniki mladoporočencev, mladi mož pa je zadnji med njimi. Ženo takoj po poroki odpremi j o v poyo domačijo ter ji odkažejo njena dela. Nova domačija taka j uveljavi in izkoristi kupljeno novo delovno moč. Pri vsem tem pa so mladeniči na boljšem kako vdovci. Vdovci so namreč brez vsake vrednosti. Naj bo mlad ali star, reven ali bogat — v nekaterih krajih je vdovec obsojen da ostane vse svoje življenj« sam. Redki so primeri, da sc dekleta ali pa celo vdove poročijo z vdovcem. Redko je tc v domači vasi in vdovci si po tnagajo na ta način, da iščejo neveste v kakem drugem naselju, kar je združeno seveda z veliko večjimi stroški. V principu pa mora vdovec plačati za nevesto dosti večjo odkupnino kakor mladenič. O tugi vdovcev zgovorno priča pismo, ki ga je nedavno beograjski “Politiki” poslal neki vdovec iz vrbljanske občine. Pismo se glasji takole: Bev tri godini voženeg (oženjen). Žena mi pri porodjaj umre i (stadoh so jedna čupa (hčerka). Sam sem ja i otec i majka. Nijedna monm (dekle) i udovica ne suka da me ženi. A nesum star. Imam svega dvadeset i jedna godina. Još ni vojska nesprn služio. Prijatel mi lurža, da če mi najdi jedna devojka od grad (iz 'D >V: 'Čil Mussolini je bil ljudskošol-^ učitelj v Italiji! tukaj pa se bavil s socialno revolucijo-»Hio propagando. V Lausanne bil aretiran zaradi pote-‘va, v Bernu pa zaradi pobega zločina. Bil je aretiran izgnan iz bernskega kanto-n, da bi on odklanjal označ-unarbista in se zadovoljil z ^ačbo socialnega revolucio-Vja. Faktično nam je bil kot : predstavljen. 'Teda, more li kdo protesti-i proti državi, če je zahte- “Upor proti najvišji oblasti in kljubovanje oblastim. “Ščuvanje k štrajkom in ustavitvi dela v tovarnah vojnega materiala. “Nasilje v zvezi z ustavitvijo prometa na cestno železniških progah in pokvarjenje tirov. “Trganje telegrafskih žic. “Uničenje enega brzojavnega urada. “Nasilna zasežba železniške lokomotive. “Polaganje telegrafskih droge v preko tira v svrho iz tir j e-nja ekspresnega vlaka.” ^ Dne 23. novembra 1911 je bil obsojen na sedem mesecev ječe zaradi izdajalske opozicije napram zavzetju Libije. Do leta 1911 Mussolini šb vsekakor ni bil odkril, da rabi Italija izhod za svoje odvečno prebivalstvo. Toda velika srčna izpremem-ba se je izvršila v Benitu, ko sta leta 19J5 Velika Britanija in Francija kupovali javno mnenje v nevtralnih državah. Mussolini je takrat odstopil kot urednik socialističnega lista Avanti, ki je bil glasilo socialistične stranke, in je začel izdajati svoj lastni list “Popolo d’ltalia.” Za Mussolinija je postalo nevarno, da bi se izpostavljal javnosti. Ljudje so s prsti kazali nanj in kričali: "Chi paga?” (Kdo je plačal?) Mussolini je mahoma postal begat. Na banki je imel veliko vlogo. Lastoval je list in tiskarno. “Kje je revni Mussolini dobil denar za tiskarno? Chi paga? Kdo je plačal?” Francosko zlato je pretvorilo Mussolinija iz rebela v patriota, iz revno plačanega socialističnega urednika v neodvisnega pro-zavezniškega publicista in lastnika velike tiskarne. Pozneje, ko je bil dokazal, da je korupten in dostopen podkupovalcem, mu je ponudila večje in boljše ponudbe Confederazione Generale dell'In-dustria (narodna zveza italijanskih tovarnarjev). Bivši hobo in “renitenta di leva,” ki je bil izgnan iz Švice kot potepuh jn ponarejevalec potnega lista leta 1904, je v letu 1915 postal lastnik lista, ki je bil financiran od francoskega imperializma. In v letu 1922 je postal sledilni pes italijanske Confederazione Generale dell’Industria. Kmalu potem je postal znan svetu kot II Duce, diktator Italije in usta-novnik fašizma. Kdo je Mussolini? Ušiv hobo, ki je bil leta 1904 kot ponarejevalec potnega lista izgnan iz Švice; zaprt v svoji rodni deželi zaradi izdajstva in sabotaže leta 1911. Agent izziv^ič, ki se je prodal francoski tajni službi za tiskarno leta 1915. Chi paga? mesta). Ali mi bara (zahteva) 200 dinara unapred da mu platim za ova rabota. A ja pari nemam . . . Dosti bolje se tudi onim ne godi, ki “pare imajo.” Če sploh pajdejo nevesto, jih stane to mnogo truda in stroškov. Upanje vdovcev, ki imajo na skrbi male otroke, ali pa, ki želijo ven iz samotnega življenja, se oklepa velikih vasi in mest. Tam pa so tudi huda razočaranja. Vdovce po vaseh izkoriščajo namreč v veliki meri malopridne žene iz mest. Po-roče se z njimi, potem pa jih slej ali prej zapustijo in se vrnejo spet v mesto meneč, da bodo kot poročene žene tam bolje uspevale. Vdovec je potem spet sam in, ko mu je enkrat druga žena utekla, sploh ni več upanja, da bi se v kaki vasi poročil, čeprav je prej seveda z velikimi stroški dosegel ločitev od ubežne žene, ki se je vrnila v mestni vrtinec. Kadar se vdovci poročijo, ni nobene slovesnosti in se navadno, poroke opravljajo na skrivaj na vse zgodaj zjutraj ali celo ponoči. Brez posrednika ni poroke. Posredovalske posle opravljajo z velikim uspehom stare ženice ob raznih slavnostih in romanjih. Uspešni posredniki pri kupovanju in prodajanju nevest pa so tudi lastniki ha-nov — gostiln i n prenočišč. Posredniki vedo natančno, katera rodbina ima na razpolago nevesto in katera bi rada poročila svojega sina. V posebni evidenci imajo tudi vse vdovce in zaradi njih imajo svoje poslovne zveze tudi po okoliških vaseh in v mestih. Mnogi posredovalci vršijo svoj posel solidno, čeprav hoče vsak pri kupčiji dobiti čim večjo nagrado. So pa, kakor v vsaki trgovini, tudi pri tej nepošteni posredniki in agentje, ki neusmiljeno izkoriščajo. Med žrtvami prednj ači j o.-se ved a vdovci. Dogajajo se'grde sleparije. Zgodi se, da se mož dogovori s svojo ženo, kako bi osleparila vdovca, ki si na vse kriplje pi'izadeva, da bi našel nevesto. Žena sama ali pa po svojem zaupniku namigne vdovcu, da je svojega moža zapustila in da je tudi že uvedena ločitev zakona. Pri tem mu da razumeti, da bi ga takoj vzela, a da je treba njenemu možu nekaj plačati, da ne bi delal težav pri ločitvi zakona. Vdovec ves vesel plača, potem pa se izkaže, da je vse skupaj laž. Najhujše se godi muslimanskim ženinom. Tega so krivi starinski običaji. Muslimanski mladenič pred poroko sploh ne vidi svoje izvoljenke. Ce sploh kdaj z njo govori, je zastrta z gostimi zagrinjali. Po-j Isrednik, ki je vse uredil, je že-i ninu sicer pripovedal, da bo dobil lepo mlado nevesto, po poroki pa se iz gostih zagrinjal izmota—stara baba. Potem so seveda tožbe pri šeriat-skem sodišču, izvede se ločitev zakona, a vse skupaj mora drago plačati opeharjeni ženin. Pri kupčijah z nevestami i-majo. sploh vedno največje izdatke ženini in njihove rodbine. Po sklenjeni pogodbi mora prinesti nevesta v hišo vso opremo za sebe ter darove za ženinove starše in sorodnike. To vse pa njeni roditelji prav lahko nabavijo s tem, kar je ženin plačal za nevestino odkupnino, (ločim mora ženin nositi tudi stroške svatovščine in poroke. Po poroki pa se ponekod gosti vsa vas. Iz vseh teh zagat si skušajo polagoma pomagati mladeniči in vdovci. Oni, ki hodijo na dnino daleč od doma, se vedno manj brigajo za stare običaje ter si sami brez posrednikov in proti volji staršev i-ščejo neveste. Tudi muslimani delajo tako in baš prevare pri kupčijah z nevestami so jih pripravile do tega, da so vedno bolj navdušeni za refor- me, ki jih je izvedel Ivemal paša v Turčiji. Mladi ženini in vdovci pa imajo pri svoji akciji samopomoči tudi dobre in povrh še poštene pomočnike med Dalmatinci in Ličani, ki so kolonizirani v okolici Prilepa. Dalmatinski kolonisti imajo navado, da vsako jesen obiščejo svoje domače kraje. Tam je deklet in vdov na izbiro in kolonisti, ki dobro poznajo stisko mladeničev in vdovcev na srbskem jugu mnogokrat brez nagrade iz same dobrotljivosti posredujejo pri sklepanju sreč-čnih zakonov med južnosrbi-janskimi mladeniči in dekleti iz Dalmacije in Like. Hvalevrednega posredovanja so se lotili, ker jim pač ne gre v glavo, zakaj bi moralo biti v enem kraju toliko žena, da se jih človek komaj otepa, dočim v drugi pokrajini dober gospodar ne more najti družice in pomočnice, pa če bi jo iskal okrog s krvavo glavo. (Po “Jutru.”) VARSTVO DELAVCEV PRI WPA Vzgoja WPA delavcev v od-nošaju do njihovega dela je nedavno napredovala vsled razdelitve delavske ročne knjige med delavce na projektih. V enostavnem jeziku ta ročna knjiga razlaga organizacijo WPA in način njenega zaposlovanja. Delavcu se dajejo navodila, kako naj najde delo v privatni industriji potom National Reemployment Service, in svari se proti neugodnim delovnim razmeram n prenizkim mezdam. Ročna knjiga poudarja varnost delavcev. Delavec se poziva, naj prijavi pokvarjeno orodje, nevarne delovne razmere in nemarno vožnjo tovornih avtomobilov. Podučuje se, naj pri-avi vse manjše poškodbe za takojšnjo oskrbo s strani moža za prvo pomoč, ki se nahaja na projektu. Ročna knjiga razlaga, da delavčeva občina sama izbira projekte, in da je zato njegovo dolžnost kot meščana dotične občine, da pazi na to, da se delo dobro izvrši. “WPA je veliko narodno podjetje, da se nekaj napravi. Pogreški se lahko napravljajo, ali; moremo biti sigurni, da ameri-I šlco ljudstvo ne stori napake, da ! se nič ne napravi.” --------o------- nosu 51,700 dinarjev. Vergel je pred leti dobil od države to štipendijo pod pogojem, da bo stopil v vojaško službo po do-vršitvi veterinarske fakultete v Zagrebu. Pri naborih pa je bil Vergel spoznan za nesposobnega za vojaško službo in je na svoje stroške študije dovršil na Dunaju. Ker ni stopil v vojaško službo, ga je sedaj država tožila. Sodišče 'pa je Vergla oprostilo, češ, da ni kriv svoje nesposobnosti za vojaško službo in da mu zaradi tega ni treba državi vrniti štipendije. .Z več ko 2,000,000ljudi,zapo-j slenih na 90,300 projektih širom dežele, WPA stremi za tern, da vzgaja svoje delavce v od-nošaju do njihovega dela in pridobi njihovo sodelovanje za pospeševanje industrijalne varnosti. Obvarovanje WPA delavcev je v skladu s programom, zapo-četim 1. 1933, ko je administrator Harry L. Hopkins sklical v Washington konferenco varnostnih inženirjev, da se začrta kampanja za preprečevanje nezgod na WPA podjetjih (work projects). Posledica je bila, da je brzojavil državnim administratorjem, naj zaposlijo varnostne inženirje za nadziranje vseh projektov. Varnosten oddelek W P A funkcijonira v vsaki državi pod vodstvom profesionalnega varnostnega inženirja. Vsi novi projekti se proučujejo in se osebi, ki vodi delo, dajejo nasveti glede obvarovanja delavcev. Na to sledijo inšpekcije, čim je delo započelo. Vrši se tudi stalna propaganda med samimi delavci, kako naj se izogibajo nezgodam. Okrožnice in “safety-grams” se pogostoma izdajajo in v nekaterih državah se od delavcev zahteva, da prisostvujejo tedenski konferenci o varnosti. Materijal za prve pomoč je na razpolago pri vsakem WPA projektu in delavci se preskrbu-ejo z obrambnimi naočniki in drugimi varnostnimi napravami, kjer značaj projekta to zahteva. VsakerrKi projektu je dodeljen človek, izvežban za prvo pomoč, ki naj nudi potrebno o-skrbo pri manjših poškodbah, čim se pripetijo. Tekom treh let programa pomožnega dela je Ameriški Rdeči Križ izvežbal 350,000 nujnostnih zaposlencev v!ude in jim izdal spričevalo kot vsposobljencem za prvo pomoč. Vsled varnostne kampanje je bilo na WPA projektih manj nezgod kot v sličnih zaposlitveh v privatni industriji. Nekatere države so izvedle tak uspešen program varnostne vzgoje, da nezgode so bile skoraj popolnoma odpravljene. V Marine Terminal projektih v državi Maryland, dasi tamošnji delavci o-pravijajo razstreliva, pripetile so se*tekom lanskega leta le štiri nezgode, ki so imele za posledico le začasno zgubo dela. V državi Oregon se vsi WPA de-1 a v c i zdravniško pregledajo, predno se jim dovoli delati. V državi Massachusetts se vrši znanstven eksperiment za odpravo velike nevarnosti silikoze med delavci z granitom in pričakuje se, da se vsled istega končno doseže potrebna zaščita za pol milijona ljudi, ki so vsak dan izpostavljeni nevarnostnim sili-kovega prahu. Po 300 letih prva muslimanska poroka v Boki. Blizu Her-cegnovega se je poročil privatni nameščenec Azif Karame-hič s svojo izvoljenko iz Mostarja. Po 300 letih je bila to prva poroka po islamskem obredu v Boki Kotorski. Že zaradi tega in pa tudi zato, ker se je vršila ne samo po, obred-niku, nego tudi strogo po muslimanskih običajih, se je zbralo mnogo gledalcev. Cela vas se boji mladega pohabljenca. Sresko sodišče je te dni obiskala velika in nenavadna deputacija iz Hrastovega. Okrog 20 krepkih mož in fantov se je zbralo ter zahtevalo zaščito proti 27 letnemu Ivanu Križaniču, ki je pohabljenec brez desne roke. Deputacija je izjavila, da preti Križanič, da bo vse vaščane pobil. Fant je bil zaradi uboja obsojen na 7 let in je izdrževal svojo kazen v lepoglavski kaznilnici. Ker se je lepo vedel je bil 1. decembra lanskega leta deležen amnestije in poslan domov na pogojni odpust iz kaznilnice. Zdaj se je fant sprl z vsemi vaščani in grozi z maščevanjem, ker so ga baje po nedolžnem spravili v ječo. Ženo je prodal na obroke. V Bojanovcu je kmetu Sulejmanu Mutrezoviču umrla žena, za katero je moral plačati pred 8 leti veliko odkupnino. Zdaj ni imel toliko denarja, da bi si kupil drugo ženo, in je to gorje potožil svojemu prijatelju Alifu Mamutoviču. Alif, ki je star 60 let, pa je imel dve ženi, prvo kakih 10 let mlajšo ,s katero je imel več otrok, in drugo, 18-letno Ne-djimo, s katero se je poročil pred nekaj meseci. Sulejmanu je predlagal, da mu drugo, mlado ženo prepusti za 4,000 Din. Sulejman pa tudi toliko denarja ni imel in po dolgih razgovorih sta se pogodila za 3,500 Din, ki jih naj Sulejman plača v štirih obrokih. Alif mu je odstopil svojo mlado ženo takoj, zahteval pa je, da mu jo Sulejman vsak teden j za en dan pošlje nazaj domov, j Sulejman je tudi na to pristal, |a ko je minilo sedem dni, je Alif zastonj čakal na Nedji-;mo. Najel je nekaj prijateljev ter se z njimi napotil v Sulej-manovo hišo, da bi, če ne gre i drugače, s silo odvedel mlado j ženo. Ta pa ni hotela več nazaj in med Alifom in Sulejmanom je 'prišlo do krvavega pretepa. Alifovi spremljevalci so skušali miriti in predlagali so, naj bi se, čeprav je bil že plačan prvi obrok, pogodba sploh razveljavila. O tem pa Sulejman in njegova, na obroke kupljena žena nista hotela ničesar slišati. Zdaj se bo z zamotano kupčijo bavilo sodišče. Na novo mestno pokopališče ob Ločenski cesti v Novem mestu so pretekli mesec prenesli telesne ostanke slovenskega pisatelja Janeza Trdine, ki je umrl leta 1905. Prvotno je bil pokopan na starem mestnem pokopališču, ki pa je postalo pretesno, in je občinski svet sklenil, da sc s časom preuredi v park, posvečen pesniku Dragotinu Ketteju. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Angleški ribiči v Bosni. Bosno obiskuje vsako leto več angleških turistov, najbolj pa cenijo lepe bosanske kraje angleški ribiči. Okolica Livna je iipela letos goste iz Anglije, ki so lovili ribe v rekah Bistrici, Sturbi in Šujici. Angleški ribiči z navdušenjem govore o lepotah bosanskih krajev in o ribjem bogastvu bosanskih rek. Že sam ribolov smatrajo za veliko privlačnost Bosne. Domače prebivalstvo začudeno opazuje tuje ribiče, ki ne marajo za koristi in se samo popolnoma vdajajo svojemu športnemu navdušenju. Ribe, ki jih vlovijo, tako j fotografirajo in jih potem spet dajo nazaj v vodo. Te fotografije pošiljajo svojim prijateljem in znancem ter vrše na ta način najboljšo propagando za jugoslovanske kraje. Prosvetno delo med Srbi pod tujim jarmom je bilo veliko junaštvo. To izpričuje življenje učitelja Ivana Boričiča, ki je te dni umrl v Dragoslavi pri Beranah. Bil je potomec stare ugledne črnogorske rodbine, ki je delala Turkom mnogo preglavic. Oče pokojnega učitelja Ivana, ki je dosegel starost 70 let, Žujo Boričič je bjl legendarni narodni junak, ki je vodil uspešne pohode proti turškim četam in je še dočakal osvobojen j e. Dosegel je visoko starost 115 let. Sin I-van se je izobrazil na Cetinju za učitelja in potoni služboval v turški dobi v domači vasi in na raznih krajih Sandžaka. Ker je skrivaj vzgajal mladino v nacionalnem duhu, so ga turška oblastva mnogokrat okrutno preganjala. Dolgo časa je bil interniran v Carigradu in, ko so ga nekoč zalotili pri prepovedanem poučevanju iz srbskih knjig, so ga obsodili na 10 let robi j e. Požrtvovalnega rodoljuba in prosvetnega delavca so mučile seveda tudi avstrijske okupacijske oblasti. Ko je napočila svoboda, se jc iz mladostnim navdušenjem lo-| til prosvetnega dela in v mno-igih krajih je izoral trdo ledino. S politiko se ni nikdar bavil in je seveda tudi to močno dvignilo njegov ugled. Na zadnji poti so ga spremljale velike množice iz Crne gore. in Sandžaka. Država je tožila veterinarja. Pred subotiškim sodiščem se je vršila zanimiva civilna pravda. Državni erar je tožil sin botiškega veterinarja Vergla za povračilo štipendije v iz- oaoDoczz U Knut Hamsun: ° BLAGOSLOV ZEMLJE OEEIOKSZSSIOISO 01=30! (Prevedel Rudolf Kresal) aomo Ali si nato mislil? ie vprašal Sivert. — Oče je odgovoril: Ne, mislim na Elizej,a, če bi le hotel delati tam? — Elizej? — Da, toda re vem. — Na obeh straneh dolgo premišljevanje. Potem je oče zbral orodje, si ga naložil na rame in se obrnil proti domu. — Jaz mislim, da moraš ž njim govoriti o tej stvari, je nazadnje dejal Sivert. In oče .je zaključil pogovor z besedami: Na, tako tudi danes nisva našla lepega kamena za vežni prag. Naslednji dan je bila sobota in morali so se že zelo zgodaj odpraviti. da bi prišli z otrokom pravi čas čez hribe. Jenzina, dekla, naj bi tudi šla, potem so eno botro že imeli, druge botre in botrice pa bi spravili skupaj na oni strani hribov med Ingrinimi sorodniki. Inger je bila zelo zala, sešila si je posebno lepo obleko iz katuna in razen tega je nosila okrog vratu in zapestij bele trakove. Otrok je bil ves v belem, le spodaj na robu je bil pretkan nov moder trak iz svile, pa saj je bil tudi prav poseben otrok, smehljal se je že in kramljal in posluhni), kadar je ura v izbi bila. Oče je izbral ime. Tu je imel on besedo, tukaj je hotel poseči vmes — le kar poslušajte moj svet! Med Jakobino in Rebeko, ki sta bili obe z Izakom sorodni, je malo okleval, nazadnje je šel k Ingri in boječe dejal: Hm. Kaj misliš ti k Rebeki? — Oja, je odgovorila Inger. — Ko je Izak to slišal, je postal pošteno možat in je osorno dejal: Ce ji naj bo kako ime, tedaj ji naj bo ime Rebeka. Za to sem jaz! Jasno, da je hotel tudi on iti v cerkev, že zaradi reda in tudi, da bi otroka nesel, mali Rebeki ne sme nedostajati dobrega krstnega spremstva. Prirezal si je brado, oblekel, kakor v mladih letih, svežo rdečo srajco; bilo je sicer za največje vročine, toda imel je lepo novo zimsko suknjo, in to je oblekel. Sicer pa Izak ni bil človek, ki bi si štel potratnost in lahkoživost v dolžnost, zato je obul za na pot čez hribe svoje pravljične sedemmiljske škornje. Sivert in Leopoldina sta morala ostati doma pr; živini. Peljali so se v čolnu preko gorskega jezera, in to jim je pot zelo olajšalo, ker so morali prej napraviti vselej velik ovinek. Ali sredi jezera, ko je hotela Inger dati otroku prsa, je zagledal nekaj lesketajočega se, kar ji je viselo na vrvici okrog vratu. — Kaj neki bi moglo biti? V cerkvi je opazil, da nosi na prstu zlat prstan. O, ta Inger, ni si mogla odreči! 17 Elizej je prišel domov. Bil je več lo?t odsoten 'in je postal večji kakor oče, z dolgimi belimi rokami in majhnimi temnimi brki. Kič«e ni prenapenjal, bil je povsem naraven in prijazen; mati je bila začudena in vesela zaradi tega. S Sivertom je dtlil izbo, brata sta bila dobra prijatelja in sta zaigrala marsikatero burko, pri kateri sta se imenitno zabavala. Seveda je moral Elizej pomagati pri tesan ju za zidavo in tedaj se je kmalu utrudil in upehal, ker ni bil ročnega dela prav nič vajen. Prav hudo pa je bile, ko je Sivert moral delo opustiti onima dvema, da, to je bilo očetu prej v škodo kot v korist. In kam je šel Sivert? Da, kaj ni prišla Oline nekega dne čez hribe z novico o stricu Sivertu, da leži na smrtni postelji! To je bil pravi čas! — Nikoli bi ne mogla biti stričeva zahteva, da mora Sivert k njemu, manj dobrodošla kakor zdaj, toda napraviti se ni dalo nič. Oline je dejala: Jaz nisem imela prav nič časa za prevzem sporočila, ne, prav nič, ali ker že ljubim vse vajine otroke in prav posebej še malega Siverta,' sem mu hotela tako pomagati do njegove dediščine. — Kaj je stric Sivert hudo bolan? — Ah ti moj ljubi Bog, vsak dan ga je manj! — Ali je v postelji? — V postelji? Gospod nebeški, ne govorite tako zločinsko. Sivert izdihne in ne bo več tlačil zemlje. Po tem odgovoru so morali le verjeti, da je s stricem Sivertom že močno pri kraju, in Inger je malega Siverta še prav pošteno nagnala, naj hiti; takoj naj gre. Ali stric Sivert, lopov, navihanec, nikakor ni umiral, niti stalno ni bil v postelji. Ko je mali Sivert prišel, je našel na majhnem dvorišču strahovit nered in zanemarjenost, kaj, še niti pomladansko delo ni bilo dobro opravljeno, še zimski gnoj ni bil na njivah, a zdelo se je, da je smrt še daleč. Stric Sivert je bil vsekakor star mož, čez sedemdeset, bil je betežen in se je vlačil na pol oblečen, ležal je pogosto v postelji in je za vse potreboval pomoči; na primer, treba je bilo popraviti mrežo za lov na slanike, ki je visela v lopi za čolne. O da, toda stric Sivert še nikakor ni bil tako pri kraju, da bi ne mogel jesti naseljenih rib in pa pokaditi pipice tobaka. . Potem, ko je bil Sivert pol ure tam in je videl, kako je, je hotel spet domov. — Domov? je vprašal stari. — Da, prav zdaj gradimo izbo in oče me pri delu pogreša. — Tako, je dejal stari, kaj ni Elizeja doma? — Je, ali on takega dela ni vajen. — Zakaj pa si prišel potem?? — Sivert je povedal, kakšno novico je bila Oline prinesla. — Na smrtni postelji? je vprašal stari. Kaj je menila, da sem na smrtni postelji? je vprašal stari. Kaj je menila, da sem na smrtni postelji? Hudiča! — Hahaha! se je smejal Sivert. — Stari je nečaka užaljeno pogledal in dejal: Ti se iz umirajočega norčuješ in po meni si bil krščen! — Sivert je bil premlad, da bi napravil žalosten obraz, zaradi strica si ni nikoli belil glave in zdaj je hotel domov. A, in ti ai tudi mislil, da ležim na smrtni postelji in si takoj pridrvel, je dejal stari. — Oline je rekla, je vztrajal Sivert. — Po kratkem molku je stric Sivert stavil ponudbo: če mi zakrpaš mrežo, ki visi v lopi za čolne, boš potem smel nekaj pogledati. — Tako, je dejal Sivert, in kaj je tisto? — Ah, to te nič ne briga, je odvrnil stari čemerno in legel spet v posteljo. Za pogajanja je bilo očividno treba časa. Sivert ni prav vedel, kaj naj stori. Stopil je iz hiše in pogledal okrog sebe, vse je bilo v neredu in zanemarjeno; da bi se tukaj lotil človek dela, bi bilo neumno. Ko se je vrnil v hišo, je bil stric pokonci; sedel je na zapečku. Ali vidiš to-le? je vprašal in pokazal na hrastovo skrinjo, ki je stala pred njegovimi nogami na tleh. To je bila blagajna. V resnici pa je bila izmed tisth skrinj z neštetimi predali za steklenice, ki so jih jemali uradniki in drug odlični ljudje v starih časih s seboj na potovanja; zdaj ni bilo v njej nikakih steklenic več, stari okrajni blagajnik je hranil notri račune in denarje. O, tisti zaboj za steklenice, o njem se je širila govorica, da hrani v sebi zaklade vsega «veta, ljudje v vasi so radi dejali: če bi imel le tisti denar, ki ga ima Sivert v svoji skrinji! (Dalje prihodnjič) RAZVITJE ZASTAVE PIŠE JANKO N. ROGELJ Na Zahvalni dan je v Clevelandu snežilo. Zakasneli vlaki so prihajali vsi sneženi in ledeni, kot bi prihajali iz snežene in ledene Minnesote, kjer ima naša Jednota glavni urad. Spomnil sem se zadnje zime v januarju, ko je kazal toplomer okoli 50 pod ničlo na Elyu, in ko je celo glavni blagajnik naše Jednote rekel: “Fantje, danes je mraz.” Spomnil sem se mrzlega vremena v letošnjem mesecu avgustu, ko so v hotelu kurili, da nam ni bilo• mraz v jedilnici. Veste, da je bilo mraz, ko je glavni tajnik prišel v urad: v suknjo zavit, na glavi pa slamnik. In ko se človek spomni tega sitnega mraza v Minnesoti, v poletju in zimi, potem lahko kar na-lahko odpušča kakemu sneženemu viharju v Clevelandu. Nič za to, če je včasih malo snega, samo da so naša srca živa in gorka za dobra in človečanska dela. Sprememba mora biti v naravi, kakor v človeškem življenju. Meni ni bilo dosti mar za sneg in mraz, saj sem bil na poti do naših južnih Slovencev v Blaine, Ohio, ki so na Zahvalni dan razvili svojo novo in lepo društveno zastavo Vlak je potegnil iz Clevelanda ter zavil po idilični dolini reke Cuyahoga. Vozil je dobre pol ure, pa ni bilo več snega in .viharja. Tam doli za Barber-tonom se je sililo že sonce, da pogleda po farmah, kako se bodo ta dan zabavali in zahvaljevali ohajski farmerji. Lepa vožnja je bila, samo predolga, ker je trajala preko pet ur. Toda pozabljeno je bilo vse, ko sva si na kolodvoru v Bridge-portu, Ohio, segla v roke s sobratom Nick Glogovšekom, članom društva “Napredni Slovenci,” št. 155 JSKJ, v Blaine, O. Razvitje društvene zastave se je završilo v dvorani, ki je last dveh slovenskih društev, ki pripadata k SNPJ in KSKJ. Spored ob priliki razvitja zastave se mi je dopadel. Godba je zaigrala ameriško himno, botra, in botre pa so razvijali novo ameriško zastavo, ki se je med igranjem slovenske himne poklonila zastavam drugih organizacij. Sledila je deklamacija v slovenščini in angleščini; deklamirala sta člana mladinskega oddelka. Nato so se pričeli nagovori kumov in kumic, predsednika in tajnika društva, govor prejšnega tajnika, nakar so govorili zastopniki drugih društev. Govoril je v poljščini tudi zastopnik Poljakov, s katerimi živijo v prijateljstvu. V imenu naše Jednote sem jih pozdravil jaz ter jim čestital k veselemu dnevu. Po končanem sporedu, katerega je vodil sobrat A. Brad-dley, se je pričel ples v dvorani, a v spodnjih prostorih pa zabava za vse one, ki se radi kaj pogovorijo. Tu sem se do dobra seznanil s predsednikom društva, bratom Louis Koželjem, s tajnikom Paul Ilovarjem, s pridno in aktivno članico Pavlo Glogovšek, ki je s svojimi pomočnicami oskrbovala kuhinjo. Pristopila sta še brata Hočevarja, katerih eden je tam okrajni komisar, izvoljen že drugi termin. Tam sem našel tudi stare znance in prijatelje : Rebol, Kos in Snoj. In bilo je takoj dovolj prijateljskih razgovorov o tem in onem, dokler nismo bili poklicani k skupni večerji. Je bil to Za-hvalnj dan, toda jaz se požvižgam na purane in putke. Dajte mi pristno in dišečo, okusno in vabljivo kranjsko klobaso, pa ste mi ustregli. In te klobase so bile prava starokrajska Specialiteta. V mojih očeh je oni ali ona, ki more in zna ustvariti pravo in vonjavo kranjsko klobaso, da te že z duhom zašče-geta v nosu, priznanja vreden mojster. Delo hvali mojstra. Prireditev je bila lep uspeh. Rad bi še ostal med gostoljubnimi rojaki, toda treba je bilo iti proti domu. Obljubil sem jim, da jih z urednikom, bratom A. J. Terbovcem obiščeva tja enkrat na poletje. Zato so mi obljubili, da bodo nabrali več novih članov, da jih prideva pogledat. Vsem našim članom in članicam, kakor tudi drugim v Blaine, Ohio, in okolici se prav prijateljsko in iskreno zahvaljujem za prijaznost in postrežbo, katere sem bil deležen na Zahvalni dan. želim, da bi društvo napredovalo pod novo zastavo, da bi članstvo v obeh oddelkih podvojilo, saj naša Jednota, kakor sem vam rekel v nagovoru, je nepristranska, finančno močna in zdrava, ima moderno urejena pravila, plačuje liberalne podpore z nizkimi asesmenti. Saj naša Jednota je bratska in sesterska organizacija, rada pomaga, če so njeni člani nujne pomoči potrebni. To je pokazala ob zadnji povodnji v Pennsylvaniji in Ohio. Bratje in sestre društva “Napredni Slovenci,” le tako naprej, da bo glavni odbor in vsa naša Jednota ponosna na vas in vaše delo! Pa pozdravljeni, dokler se ne vidimo. DOPISI (Nadaljevanje s 3. strani) še društvo šteje 94 članov in članic, in ako jih pride 10 na sejo, je že precejšno število. S takim malim številom navzočih članov seveda ne moremo nič posebnega ukreniti v korist društva. Posebej še vabim članice, da bi se v velikem številu začele udeleževati sej. Morda s tem pripravimo moške, da se bodo tudi oni začeli udeleževati, ker jih bo maio sram, da bi se manj zanimali za društvo kot ženske, tmamo člane, ki niso bili že približno dve leti na nobeni mesečni seji, kar je pač obžalovanja vredno. Kakor običajno, se bo na seji 20. decembra volil društveni odbor za leto 1937 in člani bodo imeli priliko, da si izberejo najboljše in najzmožnej-še za odbornike. Cim boljši odbor bomo imeli, tem bolj bo društvo napredovalo. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 11 JSKJ: John Urek, tajnik. da nas je bilo polovico preveč, menda zato, ker so včasih slišali veselo zapeto pesem. Kdo ve, morda bi jim bilo ljubše, da bi bili slišali premetavanje loncev in kako robato “pridu-šanje.” Zato pa, ker so videli le dobro razpoloženje, so nas nagradili s prav “kraljevsko” plačo in z nelepim predbaciva-njem po vrhu. Naj bo vsem tem prizadetim fantom na tem mestu povedano, da nismo prevzele istega dela v upanju, da bi obogatele. In še tisto borno plačo bi prav lahko pozabile, če bi nam dali le nekoliko priznanja. Pošteno priznanje bi nam bilo v popolno zadoščenje in ohranile bi naj lepše spomine na preteklo konvencijo. S tem obrekovanjem pa, ki ga nekateri trosijo po naselbini tako po hlapčevsko, pa morejo vsaditi le kal mržnje do vsakega takega dela v bodočnosti. Pozdrav vsem in potolažijo naj se s tem, da nikogar liič ne boli, najmanj pa tistega, ki mu je bil “kuhinjski klub” konvencije najbolj v napotje. —Napisala sem to v imenu in na zahtevo vsega kuhinjskega kluba. Ana Erbežnik. -------o------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s X. strani) mi je potreba ureditve in končne rešitve slovenskega vprašanja v deželi. Za to velevaž-no nalogo mu bodo stavili Slovenci vse svoje sile na razpolago. Cleveland, O. Spomini na preteklo konvencijo JSKJ, ki se je vršila v naši naselbini, se nikakor ne dajo pozabiti. Če bi že prizadeti, ki so bili obvezani kaj delovati, hoteli stvar prezreti in z dobro voljo pogoltniti, se pa še kdo drugi malo oglasi, da se znova podkuri spomin na njo. Prizadet je bil menda po vseh rezultatih kuhinjski klub, da je nekaterim članom in delegatom razgreval kri, ki so med delom slišali veselo petje in videli prav po sestrsko in nad vse vestno delati. To vestno delo smo vršile v nadi, da se nam bo dalo vsaj pošteno priznanje. Saj prav nobena ni prevzela dela za kako kraljevsko plačo ali visoko čast, temveč le v korist naselbine in članstva naše Jednote. Priznanja smo bile deležne le od delegata Louisa J. Pirca, ki se nas je spomnil vsako jutro z “refreshment” tiketi, zakar naj mu bo na tem mestu izrečena lepa hvala. Sicer je ta zahvala malo pozna, vendar upamo, da jo sprejme, kakor bi bila izrečena prvi dan po zaključku konvencije. Upam, da se delegati, ki so se bili priglasili za kosila in večerje, dobro spominjajo, da niso videli nobene, da bi bila kje sedela ali stala in križem roke držala; prav vse smo imele dosti dela. Le našim domačim delegatom hodi na misel, Strašen obračun s tatovi. V Novskem Segecu, naselju blizu Novske, čigar prebivalstvo tvorijo večinoma Zagorci, ki so se tam naselili pred kakimi 10 leti, se je nedavno pripetil strašen zločin. Vaščani so o-sumničili brate Guljake, da jim kradejo živež in kokoši. Sredi noči je kakih trideset vaščanov, razgretih od alkohola, navalilo na Cuijakove domačije. Razbijali in lomili so vse, kar jim je prišlo pod roke, prebivalce pa so neusmiljeno pretepali. Nekega hlapca, ki se je napadalcem upiral, so zvezali z vrvmi in zvezanega vrgli v potok. Tam, kjer so stale Cuijakove domačije, so bile drugo jutro same ruševine in več stanovalcev treh hiš so morali odpremiti v bolnico. Orožniki so zaradi strašnega dogodka pol vasi odvedli v za por. Revno naselje je doslej uživalo sloves miroljubnosti in si nihče ne more razložiti, kako je prišlo do tako strašnega izbruha besnosti. Za smrtno kazen je prosil pred petrinjskim okrožnim sodiščem kmet D juro Meničanin iz Rujevca, ki je ubil svojo ženo. Meničanin je pred petimi leti med prepirom ubil nekega svojega soseda in obsodili so ga na pet let robi j e. Po štirih letih so ga iz kaznilnice v Stari Gradiški poslali pogojno domov in mož je potem iz še neznanih vzrokov postal morilec svoje žene. Že prej je bil izstopil iz rodbinske kmečke zadruge, in ko se je pred sres-kim sodiščem med zadrugarji vršila poravnava in je bila tja povabljena tudi Djurova žena, se je v sodni dvorani dogodilo krvavo dejanje. Z eno roko je D j uro svojo ženo objel, z drugo pa jo z nožem sunil v prsa. Hudim poškodbam je žena v bolnišnici podlegla. Dju-ro noče povedati, zakaj je ženo usmrtil, domnevajo pa, da so mu neki prijatelji pred letom v kaznilnico pisali, da mu je žena postala nezvesta. Ko so mu razglasili obsodbo na dosmrtno ječo, je odločno protestiral ter zahteval, naj ga obesijo. -o---------------- Povejte svojim prijateljem, da v tej deželi ni nobene boljše podporne organizacije kot je JSKJ. Iz urada glavnega tajnika From the Office of Supreme Secretary NOVI ČLANI V OKTOBRU New Members Cor October Or. žt. Odrasli Mladinsk Lodge No. Adult Juvenile 6 2 1 9 1 13 1 16 1 20 1 26 1 28 2 32 1 35 1 40 . 1 43 1 44 1 1 45 2 47 2 54 1 61 1 66 1 70 I 75 1 77 5 78; 3 83 1 94 1 101 2 i 106 ....: 1 1 108 1 111 \ 112 i 116 l 125 1 129 1 131 3 132 1 134. 2 138 1 3 148 2 154 1 157 1 163 1 164 1 172 1 180' 1 184 1 187 1 I90i 6 204 1 207 1 222 1 227 1 Odrusli-Adult .. 45 Mladinski-Juvenile .. ... 30 Skupaj-Total .. 75 /v '1 ••v Vsi otroci članov J. S. K• note bi morali spadati v 1 nki oddelek iste ornaniza 300 Din Za 6.40 100 Lir Za 11.65 500 Din Za 12.25 200 Lir Za 23.00 1,000 Din Za 29.00 500 Lir Za 34.25 1,500 Din Za 57.00 1,000 Lir Za 45.00 2,000 Din Za 1 12.00 2.000 Lir Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih, kakor tudi po brzojavnem pismu ter direktnem brzojavu. Cene so podvržene spremembi govi ali doli. Božični izleti v stari kraj Razne parobrodne družbe prirede skupne izlete v stari kraj za Božič s posebnimi spremljevalci. Ako ste namenjeni potovati ob tem času, nam takoj pišite za nadaljna pojasnila. Dobava sorodnikov iz starega kraja Sedaj je nekoliko lažje dobiti kakega sorodnika iz starega kraja. Pišite nam za natančnejša pojasnila o vašem slučaju. Drugi posli s starim krajem. V zadevah posestev, dedščin, tožeb, dobave denarja od tam, notarskih listin itd. se vselej obrnite na nas. Vsa pisma in druge pošiljke naslovite na: LEO ZAKRAJŠEK , General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St. New York, N.Y. j VAŽNO ZA VSAKOGA J KADAR po&iljate denar ▼ stari kraj; KADAR »te namenjeni v »tari kraj; KADAR želite kogra is starega kraja; j KARTE prodajamo za vse boljft« parnik« »o najnižji ceni in seveda tudi sa vse izlete Potniki so s uaftim posredovanjem vvdao zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo fočno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO v ITALIJO Za $ 2.55 100 Din Za $ 6.50 100 Lir Za 5.00 200 Din Za 12.25 200 Lir Za 7.20 300 Din Zn 30.00 500 Lir Za 11.70 5Q0 Din Za 57.00 1,000 Lir Za 23.00 1,000 Din Za 112.50 2,000 Lir Za 45.00 2,OOo Din Za 167.50 3,000 Lir Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali .doli. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pilit« nam, predno se dr u c je poslužite, za cen« in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glaa Naroda—Travel Bureau) IK West II 8L New York. N. V. GLAS NARODA NAJSTAREJ8I NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Jte najbolj razilrjen »loven**1 Ust v Amerlld; donaia vsakd»' nje svetovne novosti, najbolj** izvirna poročila lz stare don»°' vine; mnogo Sale ln prevod® romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 ln priCell ga bomo poilljatl. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA Sl« W. lMh St, Ne« York. N. * VSEH VRST TISKOVINE za društva in posameznike Izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovanska unijska tiskarna ENAKOPRAVNOST (DNEVNIK) 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio