r S. H. stran: l«tO II. - Lir 15.—, lugolir 10.—, Din 5.—. Poštnima plačama TfSt 14. AVgUStCI 1947 pSJtali°Tl. o* .> kateri danes vladajo Anglosasi. To Nemčijo }e baje nujno potrebno dvigniti na predvojno industrijsko potenco, treba je obnoviti orožarne v Porurfu in Porenju ker je taka obnova nujno potrebna za gospodarsko ravnotežje Evrope. Razumljivo je, da niti Angleži še manj pa Francozi ne morejo razumeti dobro le argumentacije, ker je večina na svoji koži že občutila, kako so se v kratki dobi enega človeškega, življenja iz teh jeklenih panjev usulj roji nemških kobilic, ki so do golega požrle Francijo. Obnovljena industrijska zapadna Nemčija ne bi bila ustvarjena v korist obnove Europe, ker bi se to lahko dosegla edino če bi se taka Nemčija nr. suonila na še vedno relativno industrijsko nedograjene države (Nadaljevanje na 2. strani) Zunanje-politični problemi Jug o sla vi j e Predsednik ministrskega sveta FL Nf maršal [ugoslavije Josip Broz Tito je v odgovorih na vprašanja direktorja Tanjuga orisal nekaj aktualnih zunanjepolitičnih problemov Jugoslavije, Ko je govoril o odklonitvi udeležbe na konferenci v Parizu, je dejal: Ne zanikam, da bi nam bila prj obnovi naše porušene države dobrodošla neka iskreno nudena pomoč. Dosedanje izkušnje z zapadnimi državami. v prvi vrsti z Ameriko, ali bolje rečeno z ameriškimi vladajočimi krogi, so utrdile pri nas prepričanje, da ne moremo od teh krogov priča-Icovati nesebične in iskrene pomoči za obnovo naše države. Nasprotno, po-Marshallovem načrtu bi si verjetno pridobili samo obveznosti na škodo naše države; naš petletni plan, naša industrializacija in elektrifikacija bi bili ogroženi. S temi obveznostmi bi bil ogrožen naš gospodarski razvo]. To je točno, pa če bi se nekateri gospodje še tako'čudili našim trditvam. V podkrepitev svojih besed je maršal Tito navedel nekatera dejstva iz obdobja osvobodilne vojne in po njej, na koncu pa je dejal: »Mislim, da bi bila ne samo za nas, marveč tudi za druge narode v Evropi naj-učinkovitejša pomoč v tem, če bi nas pustili na miru, da sami zase skrbimo in gradimo, kakor vemo in znamo. Pomoč bi bila tudi v tem, da ne bi ovirali izplačevanja pravičnih in obveznih reparacij tisti, ki so dolžni nadomestiti vsaj deloma prizadejano škodo. Ne verjamem, da bi kdor koli odklonil pomoč, pa naj si bo ta v obliki posojila ali v kakšni drugi obliki. ki bi bila dana brez omenjenih namer, odnosno brez političnih koncesij, iskreno ir: dobronamerno. Takšno pomoč bi cenila vsaka država in sem prepričan, da bi izvrševala vsaka država vestno svoje obveznosti, ki bi bile v zvezi s tako pomoč-jov. Na vprašanje, ali je kaj 'zgledov na skorajšnje izboljšanje odnosov z grškim sosedom in kaj bi lahko pospešilo to izboljšanje, je maršal Tito odgovoril: »Odnos; med Jugoslavijo in Grčijo niso poslabšani po krivdi narodov Jugoslavije in Grčije, Ti odnosi so poslabšanj v prvi vrsti po krivdi tistih sil, ki so se vmešale v notranje zadeve Grčije, ki so pomagale pri tem, da pridejo v Grčiji na oblast protiljudski reakcionarni elementi, ki so pomagale pri tem, da so vxpostavile protiljudski monarhofašistični režim. Krivi so tisti vladajoči krogi v Grčiji, ki danes ne izvršujejo samo nezaslišanega te rorja nad grškim narodom in posebno nad Makedonci, marveč si prav tako izmišljajo vse mogoče klevete in izvršujejo provokacije proti sosednim državam: Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Izmišljene in fantastične obtožbe proti sosedom Grčije pri Varnostnem svetu niso v nobenem primeru pot, da se izboljšajo ti odnosi. Prav tako niti pristransko zadrža- Zgodaj MCaae ilazije (Nadaljevanje s I. strani) vzhodne Evrope, kar pa oiividno ni v ameriškem načrtu, marveč naj bi s pomočjo zapadne potuhe in primernimi »ideološkimi« hujskarl-jami počasi postala ona železna ovnova glava, ki bi bila kot vsa stoletja svojega obstoja uperjena proti vzhodu. S pojavom tega vprašanja in teh ambicij ZDA danes skoraj nihče več ne govori o Marshallovem načrtu v obliki, kakor je bil v začetku zapeliivo predložen evropskim narodom. Tudi v ZDA ne govore več o njem. Nasprotno vedno lx>l) se čujejo tam pritožbe, dti bi ta zabava malo preveč stala, ker bi bilo treba, ako bi taka -pomoč hotela biti kolikor toliko izdatna, vsa) tri milijarde dolarjev letno samo za nje tako imenovane podkomisije v Grčiji ne pomaga k izboljšanju teh odnosov, marveč obratno - samo še bolj zapleta problem Grčije in veča nevarnosti za mir v tem delu Evrope. Te moje trditve ne more nihče osporavati. če upoštevamo, kako vztrajno poskuša podkomisija zbrati dokaze za obtožbe grške vlade proti fugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Vse izmišljene in fantastične zgodbe o neki mednarodni brigadi in po- Anglija V minulem tednu se je v angleSkem parlamentu začela debata o sedanjem gospodarskem položaju v Angliji. Svetovno javno mnenje z zanimanjem zasleduje razvoj te debate, ki se včasih stopnjuje v malo zavidanja vredno In Se manj koristno polemiko med laburisti in konservativci. Po Churchillovem napadu na sedanjo laburistično vlado Attleeja, ki jo sam vojni hujskač Številka ena Imenuje totalitaristično, je britanski ministrski predsednik Attlee podal načrt vlade za ukrepe za omilitev težke gospodarske krize. Kljub hudemu nasprotovanju konservativcev in liberalcev je večina načrt odobrila. Kljub temu pa angleško javno mnenje s tem načrtom laburistične, vlade ni zadovoljna, ker se ta v ničemer ne odreka vsem onim vzrokom, ki so Anglijo pripeljali v tako težko ekonomsko krizo. Po attleejevih izjavah samih je Anglija v drugi svetovni vojni izčrpala skoraj vse investicije v tujini. Izvozna trgovina ja padla na eno tretjino, izgubila je veliko ladij in bila bombardirana. Delovni načrt laburistične vlade za rešitev sedanje krize obsega pospešitev proizvodnje premoga, jekla, domačih živil, povečanje izvoza, zmanjšanje uvoza luksuznega blaga in izrednih živil, pa tudi takojšnjo skrčenje živilskih obrokov po restavracijah in hotelih. Ze samo ti ukrepi, ki občutno zadevajo zgolj angleškega delovnega človeka, ne pa angleških trustov, kapitalistov in monopolov močno razburjajo angleško demokratično javno mnenje. Najostrejši napad večine angleškega javnega mnenja pa je osredotočen na oni del načrta za rešitev krize, ki govori o znižanju oboroženih sil v tujini samo za 200.000 mož, tako da jih bo še vedno ostalo pod orožjem 1,700.000. „Daily Worker“ piše med drugim: „Attleejev program bo hudo zadel delavski razred, dočim na drugi strani ne prinaša ničesar novega v politiko, ki bi morala rešiti sedanjo gospodarsko krizo Velike Britanije. Od delavcev se zahteva vedno več dela Europe. In zakaj naj bi tem ne-hvaležnežem dajali denar? Ko vendar poznajo ameriški politični okus. bi se lahko pokazali vsaj toliko hvaležni, da bi politično moč malo porinili na desno, ti pa ravno nasprotno, zlasti v Franciji, pa tudi drugod, ne le ne kažejo podobnih namenov, marveč kričijo in rohnijo pred nemško nevarnostjo. Ali ne bi bilo mnogo praktičneje in ceneje sedaj, ko so že ZDA pokazale svoje načrte v Evropi, da se je namreč Za lepo krinko pomoči skrival načrt zapadnega bloka v okviru oborožene zapadne Nemčije, da se sedaj ta načrt tudi praktično Izvede brez ozira na krik levo in desno in se ta lepa slika podpre še s pospešeno proizvodnjo atomske bombe. Tako je torej končala ena iluzija več pri onih, ki se še vdajajo dobne so potrebne varuhom grških monarhofašistov za opravičevanje njihovega vmešavanja v mirni politični razvoj na Balkanu. Grški mo-narhofašisti pa hočejo s tem prikazati. da so grški sosedi krivi, ker se grški narod bori za svoje pravi-ce«, V nadaljevanju je maršal Tito dejal, da ima Jugoslavija podobne, težave tudi na nekaterih drugih mejah, kakor n. pr. na meji Avstrije in na meji cone A. »Tukaj nam nekateri vojaški krog; zapadnih sil delajo razne težave s tem, da podpirajo četniške, ustaške in domobranske skupine, ki prehajajo s pomočjo nekaterih zavezniških oficirjev v našo pri vedno pičlejši hrani, dočim pa na drugi strani ni pričakovati, da bi na novo obdavčili kapital, dobiček in druge vrste dohodkov. V Attlee-jevem govoru ni prišla do izraza niti ena socialistična ideja, niti najmanjši znak. da bi nameravala vlada prevzeti v' lastno upravo gmotna sredstva dežele in jih uporabiti v korist ljudstva. Osnovne črte politike, ki je spravila Veliko Britanijo na rob poloma bodo ostale nespremenjene. Attlee je Izrecno izjavil, da ne bo spremenil niti zunanje niti vojaške politike. Velika Britanija bo ostala vezana na ameriški imperializem in bo zvesto poslušala Marshallove želje. To pomeni oddaljitev od Sovjetske zveze nadalje podpiranje fašizma v Španiji in Grčiji tn obnovitev Zapadne Nemčije v sodelovanju z bivšimi nacisti in veleindustrijcl Porurja. Številčno stanje britanskih oboroženih sil bo ostalo skoro nespremenjeno. Svetovna sindikalna zveza je naslovila delavcem vsega sveta poslanico, v kateri poziva k še odločnejšemu boju za demokracijo. Med drugim pravi: pretekli sta dve leti po zmagi nad fašističnima napadalcema Hitlerjevo Nemčijo in imperialistično Japonsko, toda pravi mir še ni zagotovljen. Cilji, za katere so se borili vsi svobodoljubni narodi s tolikimi žrtvami in človeškimi izgubami, niso bili doseženi. Fašizem Je bil sicer vojaško premagan, toda njegove korenine in ideologije so v kapitalističnih monopolih, k| jim ni mar življenje in blaginja naroda. Reakcionarne sile, ki jih organizirajo in vodijo trusti in kapitalistični karteli so začele novo ofenzivo proti, načinu življenja in proti demokratičnim svoboščinam narodov. iluzijam. Vendar naj bodo načrti Trumana in Marshalla še tako premišljeni in proučeni, zgodovinskega razvoja sveta ne bosta mogla zaustaviti niti preusmeriti. Človeška družba je imela v svoji Zgodovini na velikih pri'kretnicah na vodstvu često velike mogočneže, ki so tudi mislili, da se da s pritiskom in lo-kavostjo voditi svet po osebnem okusu in ambicijah, toda razvoj je z elementarno silo bruhnil čez po njih zgrajene okope in brez sledu odpravil delo njihovih rok. Spomnimo se le Dioklecijanu, Karla V. in Napoleona. Tako kot oni so danes Truman in Marshall in za njima razni Tafti, Vandenbergi, Achesoni in ostali, ki se na zastarelih branah zaman upirajo poplavi, ki si z zgodovinsko nujnostjo utira svojo pot. državo, da bi izvrševali teroristične akcije in sabotaže. Mnogi so bili že aretirani in sedaj jih sodijo ali pa se jim bo sodilo. Gradiva o vsem tem je toliko, da bo morala vlada podvzeti na odgovornem mestu resne korake. Vse to bo pokazalo, da primer Grčije ni osamljen, temveč da je to vse izmišljeno in povezano z določenim ciljem. Javnost naj bo obveščena o tem. da krivda za tako stanje ne leži na nas, temveč na določenih imperialističnih krogih ki želijo doseči svoje cilje. Mi želimo mir, mirni razvoj naše, v vojni težko opustošene države. Ta mir in la razvoj bomo branili do zadnjega diha. „Manchester Guardian" poudarja, da je predsednik vlade razočaral člane svoje stranke, zlasti glede zmanjšanja pretirano velikih vojaških sil. „Ewening News" navaja, da je preko 100 laburističnih poslancev podpisalo resolucijo, v kateri zahtevajo sklicane strankine seje in razpravljanje o Attleejevem govoru. „Daily Telegraf" pa poudarja, da se vlada mrzlično kesa svojih grehov, ker ni prej storila kar bi morala pri čemei pa ugotavlja, da to kesanje ni iskreno. Nekatere najvažnejše točke vladnega programa so preveč nedoločene, ia bi lahko nudile kako trdno pot. Ves čas. odkar je iavnosti znan Attleejev program, se v londonskem javnem mnenju vztrajno poudarja, da potrebuje Anglija bolj kot kdajkoli na vodstvu odločnega moža, ki pa nikakor ne more biti več Attlee. Govori se o Bevinu in o Crippsu kot o novih možeh angleškega potapljajočega se imperija. Neutešljiva požrešnost po dobičkih žene monopoliste za tem, da s svojo gospodarsko silo nastopajo proti demokratičnim gibanjem. S tem Izzivajo In širijo nesmiselno’ zamisel o novi svetovni vojni. Ta reakcionarna ofenziva lahko privede ljudske množice v še večjo bedo in pomanjkanje ter vodi do trajne in naraščajoče mednarodne napetosti. V vseh deželah se morajo delavci katerega koli mišljenja odločno u-preti tej nevarni struji. Narodi vseh dežel morajo napraviti konec delovanju te reakcionarne manjšine, ki vodi propagando za novo vojno in ki podpira vse tisto, kar Je nedemokratičnega. Svetovna sindikalna zveza, ki združuje delavstvo vseh demokratičnih dežel, Je izdelala tale načrt za skupno borbo proti reakciji: Aktivno braniti sindikalne pravice, delavstva, kjer in kadarkoli jih kršijo. Ojačenje borbe proti vsem oblikam fašizma in reakcije, kjerkoli se te pojavijo. Z vztrajnimi napori ojačiti mir, zagotoviti vsem delavcem vsega sveta sporazumno s Svetovno sindikalno zvezo, ki naj bo udeležena v delu Združenih narodov, vplivno besedo pri zagotovitvi miru. Reakcionarne sile so močne, toda delavci vsega sveta predstavljajo mnogo jačjo in odločnejšo silo, ki se bo s svojim številom in s svojo voljo uveljavila. Proglas zaključuje z besedami: če bomo trdno organizirani in odločno združeni, nam ne bo mogla nobena sila preprečiti zmage v naši borbi za mir, za demokracijo, za varnost in za boljše, čast-nejše življenje vseh narodov. ZDA (Nova Doba) Kapitalistični listi, ki se zavzemajo za obvezno vojaško vežbanie '• ZDA. roudarjpjo, da ima SZ močne išo vojno mornarico kot vse drude države skunaj. Zakaj pozab’ia jo novedati drugi del te resnice, je razum-l jivo. ( AFP) Ameriška pomoč Evropi seveda ni namenjena vsem državam, ki' jo potrebujejo. ker nač zasledujejo z njo ameriški imperialisti svo-ie dobro znane interese. Nekaj česa so bih' nrinravl’eni pomagati tudi Madžarski ) Ko pa ie ta j-vno povedala, da sicer potrebuje pomoč, da na hoče nri vsem lem vendar o-stati svobodna- ie ameriška Imporf-Exnort Bank teko j razve’’a\'?!a kredde Madžarski Navedla le naslednie razloge: 1 B nka ie imela zaupanje v madšg-i-ko »begunsko« vlado. 2 Po »komunističnem« državnem udanr grozi dvema madžarskima bankama. katerima so bili name-nieni kredit’, nodržaidienie. 3 Crorpodar ki nolnž-} v Madžarski se je »'o 30 anrilu 1947.. ko so se vršili razgp' 'O' ri za kredite, močno spremenil Brez komentarja! (Tess) Za’-onodaina zbornica (maonatska klika) države Ms'-sì-pi je s nre jel a zakon. s katerim je Č-nretn odvzeta volilna nrovica Po tern za1 onu morajo vej oni ki niso volili v zadnjih treh >o Utvah. najnrei izjaviti, da pristajalo na »nrneine« st.anke in Žejo notem lahko volilo. (Tass) Statistike »National City Bank« pokazuie- da so se dobitki ame-iških trgovskih družb več kot nodvo n’i. Poročilo te banke nra,,i. da so dob’èki 451 takih družb v prvi n-l-vPi te-'a leta dosegli 1,590.000.000 dotar iev in 1° po že npč-v-ih ’a’sah. v nasprotju s 795 O00 000 v P tem razdobju lanskega '"ta Kliub astronomskim dobičkom nekatere družbe še vedno d'’i' gaio cene v unaniu na n^ve dobičke V zadniem času so razne lesne in premogovne družbe ogromno zvi.š-lc cene in isto natavi ia »General Mo-tros«. (Zlata svoboda za kapitaliste.) (AFP) Ford ie naznanil da bo odnustil 55.000 delavcev zaradi stavke v podietiih Morsi. kier izdehtiein fine avtomobilske dele. Namen ie sen: razbiti delavske sile ’n preprečiti usneh stavke. ________AVSTRIJA __________ (Tanjun) List »Oesterrei-chische Zeitung« objavlja členek o denacifikaciii Avstr’if-List ugotavlja, da od časa d časa odkrijejo posamezne naciste in tako tudi ilegalne nacistične organizacije. O fen govorijo tudi avstriiski ‘IS ’ toda po nekai dnevih je v, pozabi ieno. L!st dodaja, izdaiajo avstri’ske lakih prilikah neke Dr.° ^‘1/ toda vse se ustavi pri 'e ’ Listi se ne bavi jo s tem san jem in skušajo celo zm . šati pomen nacistične ek nosti z izgovorom, da ie f trebno, da imajo sosedi Avstriji dober vtis. X3E OK 3PO JMCT KKIS. Poziv svetovne sindikalne zveze ! GRČIJA (AFP) Ameriški admiral Schneckenbera je naznanil tisku, da bo ameriška mornarica odstopila Grški 6 topni-čark iz leta 1944. Podpisane pa so bile še druHe pogodbe, s katerimi se ameriške tvrdke obvezujejo zgraditi pristanišča v P reju, Solunu, Lotosu in zgraditev železnvške-ga omrežja. (Mogoče bodo na k tem »javnim delom« v Grčiji poslali tržaške izvedence majorja Richardsona & Co., ki vedo, kako se taki reči streže. Še bolj verjetno Pa je- da so taki strokovnjaki že tam.) ANGLIJA (APP) V pooblaščenih londonskih krogih zatrjujejo, da ni bil določen noben datum za umik ang'eških čet iz Grčije. Merodajni angleški organi šele proučujejo to vprašanje. (Se jim r>ač nikamor ne mudi kot v Trstu.) _____ POLJSKA____________ (Pap) Dolgotrajna pogaia-nja med angleškimi in poli' skimi oblastnjj za povratek Rol ir,kov iz zapadne Nemčije v domovino so ostala brezuspešna Gre za Poljake, ki so emigrirali v Nemčijo že mnogo let pred vojno zaradi pomanikanja dela doma. Po krpitulrciji Nemčije so izrazili željo po povratku v domovino, vender so pri tem nnleteli na nasprotovanje angleških oblasti ki potrebujejo poljske rudarje za obnovo ruskega bazena. Prliaki v (Vestfaliji nočejo obnavljati Nemčije, oni žele vrniti se v domovino in delati v svojih rudnikih. _______HO LAN PIJ A_______ (Tass) Holandska vlada je s svoje strani ukazala ustvariti sovražnosti v Indoneziji. L’st »De Waarheid« pa poro' ča, da holandska vlada še kar uaprej poši’ja v Indonezijo vojaški material in čete. 3. avgusta ie ulula skozi Suez največ ja holandska vojna ladia s tovorom čet, pilotov, letal in drugim vojnim materialom. ____ ŠVICA_________________ (AFP) V Lucernu je ljudstvo napadlo s kamenjem avto, v katerem se je vozila žena argentinskega fašističnega^ ogfitatorja Perona. Proti njej ie nekdo vrgel gnil paradiž-n’k, ki pa ie slučajno zadel šefa švicarskega političnega odlika. GRČIJA___________ Šef ameriške vojaške misi-ie general Lindvay ie na sestanku s šefom grškega monarhističnega generalštaba Venderisom izjavil, da so šti-ri" velike ameriške ladje otovorjene z vojaškim mrteria-tom odplule proti Grčiji. _____ BRAZILIJA__________ (Radio) Pravosodno ministrstvo je izdelalo nov zakon za narodno Varnost, ki na je seseda namerjen proti komunistom. Nov zakon predvide' 'fi ukinitev parlamentarnih 'nandatov komunistov v par-'améntu. v senatu in zakonodajni zbornici. TISOČI IN TISOČI SO SE UDELEŽILI I. TABORA SIAU V BOROVEM GOZDIČU PRI PADRICAH. SLOVENCI IN ITALIJANI SO S TO MASOVNO UDELEŽBO SE ENKRAT POTRDILI, DA JE NI SILE, KI BI MOGLA RAZBITI TO DEMOKRATIČNO ENOTNOST. KI JE PLOD SKUPNEGA TRPLJENJA IN SKUPNE BORBE PROTI FAŠIZMU. DOKAZALI SO, DA BO S TO VELIKO ORGANIZIRANO DEMOKRATIČNO ENOTNOSTJO IMEL KREPKO OPRAVITI VSAKDO, KI BI POSKUŠAL NA NAŠEM OZEMLJU ZNOVA KALITI MIR IN SREČNEJŠO BODOČNOST. Prvi tabor SIAU v Padričah PadrPe, skromna in Pha kratka vas med Opčinami in Bazovico, so v nedeljo videle v svoji sredi nino-. lice ljudstva, kot že davno ne. Jz Trsta in najbolj oddaljenih kraških vasi so se zgrnile v Padriče številne množice zavednih Slovencev in Italijanov, da v okviru bratstva v Slovensko-Italijanskj antifašistični ir iti ji inora izpričajo svojo neomajno voljo v nadaljevanju borbe ta demokratizacijo vsega življenja na Svobodnem tržaškem ozemlju. Poziv za ta veliki tabor, pm ie vrste, ki ga je izdala SIAU, je popolnoma uspel in z veseljem smo gledali pisano množico, lei se je že v dopoldanskih urah pričenjala zgrinjati v Padriče. Slavja so pričela žc ob deseti uri dopoldne. To so bila ljudska slavja, na katerih ni manjkalo ne zabave ne veselja. Lxpo je bilo opazovati tekme v vlečenju vrvi in razne druge športne tekme, pri katerih se je imel priliko izkazati tudi segavi kratki humor, ki ga ni nikjer rimanikovalo. Glavni del slavja pa je pričel po-oldnc. Peš, s alesi ali pa s kanuom, 3 je zbralo do tedaj v Padričah o-rog 30.000 ljudi, ki so do *adnje-a količka zavzeli lepo okrašen,-'avnostni prostor v borovem gozdi-u zunaj vasi, tik .pod grebenom, ki ,či Kras od Trsta. Medtem sc fe apolnil tudi govorniški oder, s kakega je spregovoril v imenu SIAU ,v. prof. Ferlan, ki je s toplimi bc-edami pozdravil navzočo množico i nato razvil glavne točke programa IAU, ki je kljub vsem napadom i klevetam ostal vedno isli- brativa med Slovani in Italijani m bor-a proti domač,- in tuji rvakciji, ki i rada napravila iz Trsta sporno >čko med Titovo Jugoslavijo in re-ublikansko Italijo. Za njim je spre-ovoril v imenu Osvobodilne Fronte jv dr. Dekleva, ki je poudaril veke uspehe, ki jih je dosegla Slo-ansko-italijanska antifašistična um-i v dveletni borbi. V svojih nadalj-jih izvajanjih je s prodornimi beatami ožigosal delo vseh onih, ki i hoteli z ,,Demokracijo" na čelu izbitj enotnost slovenskega naroda i SIAU ter tako prikazati, da SIAU i "enotna politična organizacija, ki ajema v sebi vse italijansko in slo-ansko demokratično prebivalstvo TO-ja. Poudaril je nujno potrebo, a pregledamo sami sebe-in se preidimo v duhu novega basa ter no-e in prave demokracije, kajti le ia- 0 prerojeni bomo lahko črpali P ?.be ono moč, ki nam bo pomagala dokončni borbi za ljudsko oblast t izkoreninjenje fašizma. Navdušeno pozdravljen je za npm pregovoril v imeni: KP tov. Viđali. 1 jenov govor, kakor tudi govore o-talih govornikov, so zbrani antifa-;sti navdušeno prekinjali z dolgo-■ajnim,- ploskanji. Tov. Viđali je v rojem govoru orisal pomen K P, ka-,rc prvi člani so bili pred 28 leti rvi predhodniki partizanov, ki so r zbirali ravno v onem gozdiču, k/ . danes kraj velikega slavja. Da-es pa, je dejal govornik, nismo ve c lanjšina ter gledamo lahko z zau-a n je ni v bodočnost. Svoj govor je ,kljitčil s prisego, ki je bila obenem risega vseh zbranih: branili bomo TO ki mora pošiati mošt *a zbil- žanje med demokratično Italijo in Titovo Jugoslavijo. Z govori tov. prof. Ferlana, Dr. Dekleve in Vidah ja je bil politični GOVORNIKI NA I. TABORU SIAU: PROF. OSKAR FERLAN (SIAU) ADV. JOŽE DEKLEVA (OF) TOV. VITTORIO VIĐALI (KPJK) Razmejitvena med/.avezniàka komisija je sedaj na delu v Istri, kjer povsod prebivalstvo navdušeno manifestira svojo voljo za priključitev k Jugoslaviji, obenem pa tudi izraža svoje ogorčenje nad krivičnostjo francoske mejne črte. V Truškah je potegnila mejo tako, da pride vsa vas razen ene hiše pod Jugoslavijo, nato pa je na prošnjo 11 letnega pionirčka popravila in prisodila tudi to hišo Jugoslaviji. Lepo je izrazila mnenje prebivalstva 70 letna Kajčič Ana iz Kozlovičev, ki je komisiji nasvetovala, naj lepo potegne mejo doli ob morju! V vaseh, ki jih je razmejitvena komisija prisodila Jugoslaviji, je zavladalo veliko veselje, kateremu je pVe- del prvega tabora SIAU zaključen, nato pa je sledila kratka kulturna prireditev, pri kateri je sodelovala godba iz Campcriev, ki je zaigrala nekaj glasbenih komadov, pevska zbora «Tomažil» in «Ivan Cankar» pa sta zapela nekaj pesmi. Slavnost se je zaključila z ljudskim rajanjem na treh plesišlih. pozno v noč sla glas godbe in veseli-vzklik; pisane množice govorila bo- Istega dne, kot smo praznoval; v Padričah prvi Tabor SIAU, pa se je vršil v Gorici nič manj pomemben dogodek, prvi kongres Demokratične Fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev. Na ta kongres se je zbralo okrog 170 delegatov iz vseh onih slovenskih krajev, ki bodo prišli pod Italijo iz Tržiča in Slovenske Benečije, Kanalske doline, Krmina in Trbiža. Gorice in okolice. Tov. Nanut, predsednik- Slovenske prosvetne ?veze za Goriško, je v izčrpnem govoru orisal zgodovino borbe za dosego naših narodnostnih pravic na t'em najskrajnejšem in najbolj izpostavljenem koščku slovenske zemlje, ki je bil vedno predmet naj-hujšega raznarodovalnega pritiska. Nasprotniki slovenskega življa na tej zemlji, na kateri bivamo že tisoč štiri sj'o let, so vedno uporabljali vse mogoče pripomočke, da b; naš slovenski narod zatrli in ga potujčili. Zaman smo se do nedavnega borili za to, da se nam naše narodne pravice pripoznajo. 2e po prvi vojni smo bili gorišk ; in kanalski Slovenci opeharjeni za naše pravice, vsa Primorska je prišla pod tujega gospodarja in z njo preko pol milijona Slovanov, Slovencev in Hrvatov. Upanja, ki jih je naš narod stavil v bivalstvo dalo duška z ljudskim rajanjem in petjem partizanskih pesmi. V drugih krajih pa, ki bodo padli pod STO, je ponekod prišlo do prav dramatičnih prizorov. V Žrnjovcih je komisija zakoličila mejo komaj 11 metrov izven vasi, kar je povzročilo pri prebivalcih nemalo razburjenje. Prav tako je bilo v Repentabru, kjer so prebivalci na miren in vljuden način onemogočili komisiji, da bi potegnila mejo sredi vasi. v posebni resoluciji so vaščani predložili komisiji svoje zahteve do popravkov in na licu mesta pokazali komisiji, kje naj bi tekla meja. To so si komisarji zabeležili v svojih mapah in obljubili odgovor v treh dneh. rovini gozdovom nad Trstom o veselju. ki vlada med zbranimi antifašisti in resničnimi demokrati in ki ga poraja zavest bratstva in edinosti med Slovani in Italijani na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je edini porok, da bo v resnici napočil dan, ko bo delovno ljudstvo lahko prosto zadihalo in Zaživelo življenje svobodnih in srečnih delovnih ljudi. novo mirovno konferenco, se niso izpolnila, kajti še vedno je ostalo preko 50.000 Slovencev pod Italijo. Vendar pa je druga svetovna vojna združila vse Jugoslovane v enotni narodni organizaciji Osvobodilne fronte, ki se je borila proti Mussolinijevemu in Hitlerjevemu imperializmu za dosego človečanskih in narodnostnih pravic. Čeprav je kljub vsem naporom in žrtvam osvobodilne borbe ostal precejšen del Slovencev onstran jugoslovanskih meja, pa jim je ostala dediščina osvobodilne borbe, to je vsenarodna oragnizacija OF, v katere duhu bo nadaljevala svojo borbo v bodočnost; tudi novoustanovljena Demokratična fronta, ki se bo za uspešno obrambo slovenskih narodnih interesov naslonila in sodelovala tudi z demokratičnimi naprednimi silami italijanskih množic, ki se borijo proti imperializ-mu in n .-vofašizmu za neodvisnost, utrditev in obnovo republike Italije in za pri;atelisko in bratsko sodelovanje z vsemi demokratičnimi narodi, za dobre prijateljske odnose med Italijo in FLRJ. Zato pa mora biti Demokratična slovenska fronta enotna bolj kot kdaj, vsako rovarjenje proti enotnosti s'°" venskega naroda, čigar težnje predstavlja fronta, pa pomenja narodni odpad in izdajstvo. Na - kongresu je bil sprejet načelni program Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, ki je bistveno * izražen v treli točkah. Fo izčrpnih govorih ra7nih govornikov, ki so nazorno pokazali na potrebo enotne politične organizacije v duhu OF se je razvila diskusija, v katero so živahno posegli vsi navzoči delegati, kar je pokazalo, eia je narod v resnici posla! na kongres svoje najboljše, ki se zavedajo svoiega dela in njegovih načel, od katerih ne bodo nikdar odstopili. Tržaški Slovenci ki se bomo v bodočnosti mogoče kaj kmalu znašli pod enakim pritiskom, kot so ga deležni naši bratje onstran meje, želimo, da bi se Demokratična fronta Slovencev, kj bodo ostali pod Italijo cim uspešnejše razvijala in tako izpolnila in dokončala ono poslanstvo, katerega so imeli naši najboljši si* novi, ki so padli v osvobodi In,- vojni za svobodo slovenskega naroda. Demokratična fronta Slovencev v Italiji Važnost odkupa žita Kmalu bo poteklo mesec dni, odkar se je pričela v vseh republikah Jugoslavije kampanja za obvezni odkup lita. Dosedanji rezultati so pokazali, da je ta odkup Uta v vseh krajih stoodstotno uspel, mnogi kraji so količine Uta, za katere so bili obvezam, da jih prodajo državi, prekoračili za prem sto odstotkov in le silno redki so bili oni graji, kjer so bile ugotovljene razne nepravilnosti; pri tem je zlasti zanimivo dejstvo, da so se mali kmetje soglasno odzvali in tudi prekoračili predpisano količino. Nepravilnosti, kot smo le omenili, so se pojavile le pri nekaterih večjih kmetih, ki Se vedno niso pozabili razlik med bajtarji in gruntarji in ki Se vedno mislijo, da imajo kot premolnejSi pravico izigravati zakone. Velik uspeh, ki so ga ljudske oblasti v Jugoslaviji dosegle pri tej obvezni oddaji lita, je pripisati predvsem zavednosti kmečkih mnoiic, ki so polno razumele pomen kampanje za odkup lita, ki naj zagotovi vsemu prebivalstvu zadostne količine vsakdanjega kruha. Poleg tega pa so o-gromno pripomogli k uspeSni izvedbi tudi predpisi o odkupu in ugodnosti, ki so jih pri tem imeli kmetje. Zato hočemo v tem članku tud,- našim kmetovalcem opisati, kako skrbi ljudska oblast v Jugoslaviji za prehrano in preskrbo prebivalstva. Predvsem moramo poudariti, da je bila odredba o odkupu lita izdelana takorelcoč na terenu s sodelovanjem vseh ljudskih odborov in ni bila dirigirana od zgoraj, kot je to v navadi pri nas v Coni M«. Ministrstvo za trgovino je napravilo osnovni načrt, nato pa je vsak okrajni ljudski odbor načrt preučil in se porazgovoril na množičnih sestankih ob sodelovanju vsega ljudstva. Zato je tudi sleherni ljudski odbor stavil svoje pripombe in predloge na krajevne prilike in potrebe ter je ministrstvo te predloge upoštevalo in ponekod celo zni-lalo prvotno določene količine. Pri tem sta bila upoštevani predvsem dve načeli in sicer: prvo, da je treba zagotoviti nujno potrebne količine za industrijsko delavstvo, mestno prebivalstvo in sploh vse one, ki sami hrane ne proizvajajo ; drugo pa, da naj kmet z večino svojih pridelkov prosto razpolaga. Tako n. pr, uredba o obvezni oddaji krompirja določa odkup 2.500 vagonov krompirja, čeprav bo po sedanjem stanju sodeč znašal pridelek v Sloveniji okrog 50.000 vagonov in je torej zajetih le 5 odstotJeov. Isto velja tudi za mleko, za katerega je določena odkupna količina, ki znaša le 40 odstotkov one, ki je pred vojno prihajala na trg. Seveda se je mogel izvesti obvezni odkup čita le ob dobri in točni evidenci vseh posejanih zemljišč. Lansko leto in predlansko leto so bile stvari slabše organizirane ,toda obenem so napalce teh dveh let prikazale, kje so najbolj potrebna izboljšanja in tako je bila letos dosežena res vzorna evidenca. Prav zaradi tega pa je tudi bilo mogoče, da je driava določila obvezni odkup le za 5 do 6 odstotkov količine, ki jo je kmet pridelal. Točni pregled posejanih površin pa je tudi omogočil kontrolo, kakšna je bila letina v posameznih poljedelskih predelih in ali je padla ali pa se dvignila nad povprečje. Tako so lahko določili minimalno količino čita, ki jo je moral, odnosno jo bo še moral do konca letve kmet prodati drlavj, k; si hoče na ta način ustvariti potrebni "Uni fond za vse one, ki Uta ne pridelujejo. Količine, ki jih je treba oddati, niso preračunane na neko izredno ali pa vsaj dobro letino, temveč na povprečno ne dobro in ne slabo letino. Z uredbo pa je obenem vsem kmetom zagotovljeno, da bodo lahko s prostimi preselki razpolagali na prostem trgu, prav tako pa je zajamčeno vsakemu kmetovalcu, ki bo NAROD JE SODIL... v redu zadostil uredbi o obvezni oddaji, oziroma prodaji Uta drlavi, da mu ne bo treba pozneje odpirati kaši in da velja obvezno prodana količina za edino, ki jo bo treba oddati do prihodnje letve. Slovenski kmetje so pomen te uredbe razumeli in ji tudi zadostili. Ne samo to. Premnogi kmetje so oddati veliko več lita, kot pa jim je bilo ■ predpisano in presegli normo za 100 in tudi več odstotkov. Posamezni kraji pa so enostavno kar napovedali drugim okrajem tekmovanje o tem, kdo bo oddal več lita preko predpisane mere. Tako vidimo, da ljudska oblast v Jugoslaviji sporazumno z ljudstvom ščiti njegove interese kot vedno in skrbi za to, da bo hrana v bodoči zimi zagotovljena vsem, zlasti pa neproduktivnim slojem prebivalstva, to je meščanstvu in delavstvu. 12. t. m. je Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije izreklo ob' sodbo proti, članom vohunske skupine, katere vodja ini. Črtomir Nagode ter odvetnik Ljubo Sire ter vse-učiliščni profesor Boris Furlan so bili obsojeni na smrt. Ostali člani te vohunske skupine pa so bili obsojeni na različne kazni od 20 do 7 let zapora in izgubo dr^avlianskih pravic. Gotovo se bodo sedaj po obsodbi spet znašli ljudje ki bodo skušali prikazati- -»zakonitost» delovanja te skupine in ki bodo strogo obsodbo izrabiti za novo gonjo in povodenj klevet proti Jugoslaviji. Prepričan/ smo lahko, da bodo taki in podobni rnanevr/ izšli edinole iz vrst onih ljudi, ki se ne sramujejo svojega narodnega odpadništva in ki so daleč od resnega in dejanskega stika z narodom ki je Irtvoval za svojo svobodo vse in jo zato skrbno in ljubosumno čuva pred spletkami in temnimi naklepi domačih in tujih vohunov. Delovanje obsojene skupine ni zadevalo samo splošne jugoslovanske varnosti, temveč je zlasti škodovalo prav nam primorskim Slovencem, ki smo radevolje in z navdušenjem ne samo stopili v osvobodilno borbo, temveč tudi prenesli in pretrpeli vse njene telave in napore zato, da bi se izpolnila naša stoletna Zelja in bi bili vsi Slovenci združeni pod eno streho, to je v svobodni Sloveniji v sklopu zvezne Jugoslavi-je. Zato nam danes bolj kot kdaj postaja razumljiva nepopustljivost zapadnih zaveznikov do naših narodnih zahtev, saj n/ bila podprta samo od mednarodne reakcije .temveč celo od domačih političnih špekulantov, ki so irtvovali narodne interese za svoje osebne strankarske. V tej luči gledano izdajstvo obsojenih vohunov v Ljubljan/ nam priča, kako globoko lahko padejo ljudje, ki se nočejo povezati z ljudstvom in delati za njegov dobrobit in napredek. Zato pa je sodba v Ljubljani stroga in pravična. Prekop med Donavo in Tiso Jugoslovanska Vojvodina spada v eno Izmed štirih toplotnih oaz v Evropi, kjer doseže temperatura v juliju približno isto stopnjo kakor v Severni Afriki. Takšne temperature Imajo ob tem času samo še Makedonija. Južna Italija in Španija, 'jo dejstvo povzroča, da trpi Vojvodina, ki spada po drugi strani med kraje, ki so na vodi najbogatejši v državi, veliko pomanjkanje vlage in posledice suše so zavoljo tega lahko zelo velike, dà, naravnost usodne. Da bi se odpomoglo temu pojavu, je bilo sklenjeno zgraditi prekop med Donavo in Tiso, ki bo s postranskimi kanali dovajal zadostno količino vode za namakanje polj. V suhih letih bo ta postopek omogočil dobro žitno letino, ker bo imeia setev na vojvodinskih poljih dovolj potrebne toplote in vlage. Prekop bo meril v dolžino 260 km, širok bo 60 do 100 m, globok pa 3 do 5 m. Načrti predvidevajo, da bo odtekalo po njem več vode kakor po strugi reke Tise. Prekop bo imel tudi velik pomen pri odvajanju vode z vojvodinskih polj od zgodnje jeseni do spomladi, ko ležijo na vojvodinskih poljih ogromne količine vode, ki ne morejo nikamor odteči. Ta polja so često pod vodo in jih zaradi tega ni mogoče v redu obdelati. Tako postaja nemogoča Jesenska setev, ki zahteva temeljite priprave za obdelovanje zemlje. Ko bodo izpeljani poleg glavnega prekopa tudi stranski kanali, se bo stanje Iz temeljev spremenilo. Vsa odvišna voda bo odtekala s pomočjo stranskih prekopov v Donavo. Tudi glede zaščite pred poplavami bo imel prekop med Donavo In Tiso velikanski pomen. Spomladi namreč silno narasejo reke Donava, Tisa, Sava in Drava, ki oplavijo na stoti-soče hektarjev plodne zemlje. Tako se je zgodilo že v letih 1924, 1‘26 In 1940. Ko bo dovršen prekop z omrežjem, bodo donavski nasipi, ki ščitijo kraje pred poplavami, dovolj razbremenjeni, da bodo lahko vzdržali pritisk voda, kar bo imelo za posledico, da se bo voda v strugi reke znižala. Dela za kopanje prekopa so že v teku. Gradnja tega prekopa spada med največja dela v jugoslovanski petletki in ko bo končana, bosta jugoslovanski žitnici Bačka In Banat res rodovitni pokrajini ne samo za žitarice, ampak tudi za oljarice in druge za industrijsko proizvodnjo važne rastline. Kljub temu da se Vojvodina omenja med najbolj žitorodnimi kraji v Jugoslaviji, ne smemo prezreti, da je imela v zadnjih sto letih 52 suhih let, oziroma letin, ko ni b'ln dovolj vlage za pšenico, ki bi lahko dala mnogo večji pridelek kakor je bil v resnici. Tudi prvi dve leti po osvobojenju sta bili suhi In prav to je tisto- kar je dalo misliti vladi Nekdanja Podgorica v Cmi Go-grad je bila v vojni skoro popolnoma porušena, sedaj pa je eno samo veliko stavbišče, kjer .gradijo številna javna poslopja in stanovanjske hiše. Samo za letošnja gradbena dela v Titovgradu je bilo odobrenih 200 milijonov dinarjev, kar bi odgovarjalo več kot eni milijardi lir. V kratkem bodo pričeli graditi vodovod, v delu pa je med drugim tudi velik železobetonski most čez Ribnico, ki je bil med vojno docela porušen. **• Razmeroma dobro vreme v Hercegovini je omogočilo, da je letošnji pridelek tobaka prav dober, tako po količini, kakor tudi po kakovosti. Ker pridelovalci niso več predmet izkoriščanja in ker so uvideli ugodnosti, ki jih imajo od pridelovanja, so letos posadili za 60 odstotkov več Kot pa lansko leto in so takoj ob saditvi prejeli predujem 200 dinarjev za vsakih tisoč tobačnih sadik. FLRJ ter jo napotilo k temu, da je proučila ta problem z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi stranmi. Pomen prekopa med Donavo In Tiso oa ne bo samo v tem, da bo onemogočil pojave suše, ampak tudi v tem, da bo dobil svojo vlogo tudi kot vodna pot. Po njem bodo lahko dovažali blago iz držav, skozi katere teče reka Donava, z drugo besedo v pravcu črnomorskih pristanišč in obratno. Vodna pot se bo pri tem skralšalb za celih 90 km in ker so prevozi z rečno plovbo mnogo cenejši od prevozov z železnico, je na dlani, da bo imela Jugoslavija od prekopa med Donavo In Tiso vsetranske ogromne koristi. Makedonija je bila v predvojni Jugoslaviji paradi nezanimanja in nesposobnosti režima ena najbolj zaostalih jugoslovanskih pokrajin. Sedaj pa, ko je dobilo ljudstvo oblast v roke, je ena najbolj delavnih. V Makedoniji je bilo zlasti zanemarjeno šolstvo in zato je bil tudi odstotek nepismenih izredno visok. Sedaj pa grade dve šoli za šipiarsko manjšino, v okolici Bitolja pa tri osnovne šole za makedonsko mladino. V gradnji pa so še tri šole, ki bodo zgrajene po vseh zahtevah higiene in modernega stavbarstva. *** Na področju industrializacije in elektrifikacije, ki sta predvideni po petletnem gospodarskem načrtu, so pričeli v Srbiji z gradnjo treh modemih žag, ki bodo omogočile racionalnejše izkoriščanje gozdnih bogastev, pri Sarajevu pa nadaljujejo z gradnjo tovarne porcelana, ki bo izdelovala predvsem električne izolatorje, katere je morala doslej Jugoslavija večinoma uvažati iz inozemstva, tako bo storjen nov korak h gospodarski osamosvojitvi. »o« Rudnik kromove rude, izredno važne v moderni industriji, katerega je med vojno okupator do temeljev porušil in onesposobil za nadaljno produkcijo, so po dolgih in težavnih delih očistili ruševin-in ga popolnoma obnovili, tako da je že pred mesecem dni pričel s proizvodnjo. »O« Reško-sušaško pristanišče postaju zdaj enoten pristaniški kompleks, ker ni med obema krajema nena-raivnih meja. Do leta 1951 bo to pristanišče popolnoma preurejeno in bo imelo 20% večjo zmogljivost, kot pa pred vojno. Ob umiku Nemcev iz Reke je bila reško pristanišče do 95% uničeno in tudi žerjavi na električni pogon so bili skoraj popolnoma razdejanj skupno z ogromnimi skladišči. Enaka usoda je doletela tudi ladjedelnice in druge industrijske objekte. Zato Je bila obnova pristanišča zelo težavna naloga, ki pa le ob podpori ljudske oblasti že sedaj toliko napredovala, da sedaj reško-sušaško pristanišče lahko sprejme naenkrat 11 naj večjih piekoocoan-skih tovornih ladij in Je promet le sedaj znatno večji, kot pa j° bil leta 1939. Potniki, ki potujejo po Jugoslaviji, bodo v kratkem imeli priliko videti tudi na železnicah žensko osobje. Pred kratkim je bil namreč zaključen v Sarajevu tečaj prvih 23 deklet, ki so se prijavila za službo na železnicah. Ena izmed teh se je v tečaju tako dobro izkazala, da bo v kratkem napredovala v strojevodjo. Seveda pa je bila to le prva skupina tečajnic, kateri bodo kmalu sledile še druge skupine. C • Od Tripli« É Kaimattlana ♦ ^ BOGASTVO OHRIDSKEGA JEZERA Na Ohridskem jezeru, na ribah najbogatejšem jezeru v Jugoslaviji, se že delj časa mudi skupina učenjakov, ki so, zaposleni v ondotni hidrobio-toški postaji pri odgajanju mladih postrvi. Tem možem Je naloženo, naj vsestransko in tudi temeljito prouče vse značilne živalske zvrsti, ki žive v Ohridskem jezeru, zlasti pa naj preštudirajo dinamiko in sestav celokupne Jezerske skupnosti. Ohridsko jezero Je eno največjih jezer v južnem delu Evrope in Balkanskega polotoka ter predstavlja v znanstvenem pogledu eno najzanimivejših jezer v Evropi. Je zelo starega izvora — iz časa pred ledeno dobo — ter naseljeno z zelo starimi živalskimi vrstami. V njem živi še vse polno živali, ki so drugod že davno izumrle, a so za živalski svet Balkanskega polotoka zelo važne In zanimive. Posebnost jezera pri Ohridu Je v tem. da hrani primerke Iz živalskega sveta, ki pričajo o njih v drugih deželah le še fosilni ostanki. Podoben primer najdemo samo še pri Bajkalskem jezeru v Sibiriji, kjei-so se prav tako ohranili mnogi primerki živalskih bitij, kakršnih ni najti drugje na našem planetu. Raziskovanje živih fosilij na Ohridskem jezeru se je začelo že takoj po prvi svetovni vojni in je dalo odlične rezultate. Ugotovili so že tedaj, da vsebuje Ohridsko jezero nad šestdeset odstotkov organizmov, ki jih ni najti v živi obliki nikjer drugje na svetu. Tudi mnoge ribe Ohridskega jezera so prastarega Izvora in se nahajajo samo v njegovih vodah. V zvezi s starim poreklom Ohridskega jezera so mnoge vrste živih bitij v njem imele priložnost, da se razvijajo dalje. Zaradi tega je prou- čevanje tega jezera nenavadno važno za teorijo evolucije sploh. Da bi se proučevanje vršilo organizirano In sistematično, so že 1934. osnovali posebno hidrobiološko opazovalnico z laboratorjem. Tam so delali mnogi naši učenjaki, zlasti dr. Siniša Stankovič, pa tudi učenjaki Iz vseh drugih civiliziranih dežel. Hldrobiološka postaja je danes v polni aktivnosti in nadaljuje raziskovanja na podlagi dognanj in doseženih uspehov v preteklosti Poleg znanstvenega pomena pa ima Ohridsko jezero velik pomen tudi kot gospodarski objekt, in sicer zaradi obilnega ribjega bogastva. Ribe, ki žive v Ohridskem jezeru, so namreč izredno plemenite vrste. To so po vsem svetu znane postrvi. Da bi se to bogatsvo lahko gospodarsko izkoriščalo, so tu gojili ribe, pospeševali njih plemenitenje in rast ter umetno vzgajali mlade postrvi. Zato ima Ohrid poleg hidrobiološke postaje tudi S°~ jlšče za ikre in mlade postrvi. Gojišče Je eno največjih ne le na Balkanu, ampak sploh na evropskih tler1. Obsega namreč 7 milijonov mladih postrvi. Zaradi velikega gospodarskega P° mena je bilo Ohridsko jezero vkljd Ceno v petletni načrt Jugoslavije Temeljna naloga hidrobiološke posta Je je v tem, da z intenzivnim pcoU čevanjem jezera kolikor mogoče veča letni pridelek ohridskih postr Z Ohridskim jezerom, ki — mimogr**’ de omenjeno — daje tudi bisere, torej zvezani veliki računi In Pra , Učne koristi. Tu Je 1 znanstveno ^ gospodarsko velika zakladnica, ^ bo, smotrno. upravljana, nar<* ^ Jugoslavije nekoč *e bogo<° ° štovala. MILKO M Al IČ E TO V PRIMORSKI LJUDSKI NAPISI Slovenski napisi so se pojavili pri nas na Primorskem razmeroma kasno. To ni nič čudnega. Od tujega plemstva, ki se je v občevanju s podložniki tu in tam vendarle posluževalo njihove govorice, pač ne moremo pričakovati pisanih spomenikov takrat še neuglajenega jezika. Romanski meščanski sloj, posebno v Trstu in Gorici, je ljubosumno varoval svoje pridobitve gospodarskega in političnega značaja, a prav tako tudi kulturne. Naši kmečki predniki pa so se morali medtem potegovati za najosnovejše socialne pravice (spomnimo se n. pr. tolminskih puntov), nikar, da bi utegnili misliti na pisanja in podobne stvari. Jasno, da take razmere niso bile ugodne za razvoj ne za nastajanje epigrafskih spomenikov, ki so bolj na redko posejani, vsaj do konca 18. stoletja. Kljub temu pa si je slovenska beseda, nekdaj samo občevalno sredstvo preprostega, neukega ljudstva, polagoma pričela utirati pot — v pisani obliki — tudi na javne zgradbe, tako da je v drugi polovica pretekla-ga stoletja lahko skoro docela izpodrinila latinščino, nemščino in italijanščino. Slovenske napise srečujemo na hišah, „kolonah", vodnjakih, mostovih. znamenjih, pokopališčih in cerkvah našega podeželja. Ti napisi — slikani na platno, les, kovino, omet (na votivnih podobah, pohištvu, itd.), vrezani ali vžgani v les (va skrinjah, na predmetih cerkvenega inventarja, itd.), vklesani v kamen, kjerkoli so se ohranili — imajo vselej neko določeno vrednost: kulturno - zgodovinsko, etnograjsko, dialektološko, ip. Njihova dukumen-tarna vrednost je sicer v precejšnji meri odvisna od starosti, vendar bi bilo napak in krivtCno, če bi zanemarjali novejše in sodobne napise. Velikokrat 7ialetìmo -sa star napis, ki nas pritegne, da ga preberemo ter se ob njem morda zamislimo. A potem kmalu spet pozabimo nanj in nihče nima nič od tega, niti mi sa-mi ne. Mar ne bi bilo mnogo pametneje in koristneje, če bi si napis dobesedno prepisali ter ga nekam spravili, da bi bil dostopen znanosti in tudi širši javnosti?! Prepričan sein, da bo svojim starim ali novim dopisnikom „LJUDSKI TEDNIK" od časa do časa rad dal na razpolago kak kotičelz za objavljanje napisov, ki jih bomo nabirali v domačih va-Sph ali na popotovanjih ter jih po-Siijali uredništvu v Trst. Vsak dopis bo dobil lepo svojo številko in upam. da bomo z zdrutenimi motmt brez hujšij, naporov še letos prišli do sto številk in čez. Za dober začetek oglejmo si to pot tri napise. Po vsebini. P° času In kraju nastanka so kaj različni, ven. dar je vsak zase po svoje prav mikaven Na Vrhéh med Krasom in Vipavo, v vasi Griže (tudi: Grižane) pri Vrab-je bil cerkveni strop lesen In Poslikan. Na njem si lahko bral: ..v TIM 1619 - ŠEMO MI STURILI TA . POT S. MARTINA V TIM - ZA-SU TIGA GOSPUDA D. ANSIIA koga c. s. - tugaku starasini s- - B. RASSTILA MAHNICHT - INU PETIH VOK 1 STURIENU S. HON. GODINA." Deloma nejasni napis pripoveduje, 'Ja je strop ali ..pod" nastal leta 1619., tìa le bil takrat duhovni upravitelj (gospud) D. Anže Kok, starešini!* pa «a Baštjan MahnlC In Peter Vouk. Prvi je ta napis prepisal <*e 1.1913) 'n menda tudi posnel univ. prof. ar- France Stele. Objavil ga je kustos Etnografskega muzeja v Ljub-!jani dr. Fr. K. Kos leta 1941. v >,Zborniku za umetnostno zgodovino XVII, str. 87. Leta 1609. so Slapenci s pomofijo sosedov Ložanov in Trčanov srečno dogradili čez Močilnik most, ki «e danes veže Slap z vipavskim Ti'gom. °b tej priložnosti so dali vzidati plo-^O. ki je po vipavsko gostobesedna J" dovtipna, da spravi človeka v dobro voljo: IMENITNI MOJSTER MNT: TROST JE STURU TA TERDNI MOST SKUSI SHPESHE KOM: SLAPN- SKIGA Jenu pomuzh gr: ipauskiga gospoda tadeusa lanthiria DE USAK BRES SKRBI ZHES DIRlA TUDI GR: COBENZEL JE DAU H TEMO DELO EN DOBER MAU GOSPUD SCARIA JEN TERSHANI POSEBNU IS DELLAM LOSHANI POGREBNO POČIVALIŠČE MED OPČINAMI IN BANI NA BAZOVIŠKI CESTI, IZ L. 1893 SO POMAGALI H TEMU MOSTI BUCH GA OBDERSH LEIT DOSTI 18 0 3 V današnjo pisavo bi to lahko prenesli približno takole: „Imenitni mojster Mnt (?) Trošt — Je sturu ta trdni most — Skuzi špeže kom (una) slapnskega — Jenu pomuč gr(ofa) ipavskega — Gospoda Tadeusa Lantirja — De vsak bres skrbi čes dirja — Tudi gr(of) Koben-celj je dau — H temu delu en dober mau — Gospud Škarja jen Tržanl — Posebnu s(ez) delam Ložani — So pomagali h temu mosti — Buh ga obdrš lejt dosti." Napis sem prebral s posnetka (Veno Pilon?) v arhivu Etnografskega muzeja v Ljubljani, razen zadnje vrste, katero mi je iz prijaznosti razrešil na kraju samem stud. arh. Svetozar Križaj Iz Ajdovščine letos spomladi. Verziflkaaija razodeva precej rutiniranega prigodnega pesnika, ki je pa skromno zamolčal svoje ime. Će se ne motim, td napis še ni bil objavljen. 3. Pozimi 1882. je kamnosek Anton Gulič, po domače Lahov iz Koprive na Krasu, delal v Nabrežini. Med časopisnimi vestmi so nekega dne našli tudi to, da je neka žena v Koprivi rodila trojčke. Ko so Tonetu to povedali, je brž pomislil na svojo ženo in pohitel domov. NI se zmotil. vendar pa je bil nesrečen oče, saj so mu vse trije malčki izdihnili še v istem mesecu. Očetovsko srce in kamnošeška žilica pa mu nista dali miru, dokler ni izklesal nagrobnika, s katerega še sedaj govori njegova zadržana bolj: V — meiu Tukaj počivajo 3. Dojčki Rojeni na 10. marče 1882. v-merli marče 1882 GREGOR GULIČ n-a 13. JOŽef na 16. Jožefa na 19. Tu je lepo razvidno prizadevanje preprostega Kraševca, da bi bil napis stiliziran kolikor moči pravilno, književno. V tem svojem prizadevanju je n. pr. domačo obliko „dujčki" (dvojčki) izboljšal v dojiki; ostal je torej na pol pota. Drugikrat je v svoji vnemi šel korak predaleč s tem, da je namesto „V miru" zapisal v meru (po vzorcu vlra-vera). Oblika marie pa se mu ni zdela spotakljiva, zato ni dal „marca". Najlepše je seveda to, da ni zapisal „trojčki", kar se mu je zdelo preveč po domače, ampak trije dvojčki. Napis je neobjavljen. Prepisal sem ga na domačem pokopališču v Koprivi na Krasu 24. nov. 1946. Opozoril pa me je nanj sovaščan Jože Jurca, uradnik Min. za industrijo in preskrbo v Ljubljani. V: Take smuo! Pej kaj se čije-mua pamaget? Se ubet? Kaj be rijeko ti, Miče, aa? Budej! M: Budej Vane! Kaj se je zgodilo, Vane? V.: Eeej, neč tacga Miče! Samo praven, de nismua use glih na svete ... M: Za, de ne, Vane... ! Ane suo lepe ... ! Ane smuo grde ... ! Al ni res, Vane? Ha, ha! V: Jemeš še zmijeren morbin, ti. . . Ale jest sen teu riječ tu, Miče: De usake jema suajua frej ur iua ... De usake lehke dela kr mije ušiječ — Miče ... M.: — Usaka glava, suaja pamet! Taku se riječe, Vane ... ! V.: Ja, ja! Ku je rijeko une, ke je z.ijele zvrno dual pa stare ce-sIg • • • M.: Paštijeno je muoš rijeko ... Samo ti me še niše pavedo... Kaj te leske glave skrbijua. Kaj ilo, Vane? Teve naše z Odbora suo, unua — le tevršicua paslale mar h tuajen stričaven ... ze uprašet, Miče, če be se upisa-1 ne u: SIAU ... : Ja, jen kaj suo je rijekle? : De uane, de suo Slaven-Ma, de nisuo komuniste, ku drUze... Miče! De uane, de •ejuo žet za nobijen parti-. ! Jen, de jen ni mare za jenua stvar ... ! : Kašen partito, Vane? Jemen : petnajst tešer jen prou ti-juo nemen, no! Nej me vele !uh štrafa če ni res. Vane! • Kaj te čije štrafat, Miče .. . ze bet u SIAU ni treba bet unist. samo duobr antifašist paštijen čluavek, Miče ... ! aku? . _ , : Taku je, Vane, taku ... . ie pej Slavene al Teljan, Va-. . Glauno je, da se zatu, de se ;te ne pavrnejua nekuole več! • No puale ni treba ku pale Miče! Jen jest prou ne i ’ Miče, zakaj juo jemajua ’ prou s komuniste, s tuo na-’jugosloujua jen sez Rusjua? i de sen še uotruake ceu kn-pa ceste, an dan ke suo šle nauka: Bomua Use komuniste le . ! Smrt Tito! : Je vre bijeu »duobr« nauk, j . . i Ne buojse ne, dende-se pasijebno skrbi za tašen — ,‘k« ... Nej se buo u cijer-U šule ,.. u cajtengeh .,. Na ceste . .. Bcu.suod, kamr se uobrneš, Vane, ni ku sovraštvo ne samo prute komunisten, ma prute useme kr deši pa našen ... ! V.: Pavej U mene, kaj je tega treba na svete? Sej j eh mi pesti-mua prmijere, Miče, ku drijek na cedile .. . Uane pej . . . M.: ... Be nes padešile, če be le mogle, Vane! V.: Jen vndr, viš, se naše ledi-je ne dajua tega dapavedet... ! -Suo taku nazaj s kartame ane, de ga prou ne vide.iua režuo-na ... ! M.: Zatu ke suo trmasto, Vane! Jen niječejua zastuopet ... ! Ane, zatu ke ne tendejua. . . Ane, zatu ke jen ne torna kuont . . . Ane, zetu, ke suo lačne česti, Vane .. . V.: Za anua prglihua, Miče, viš ku je ta Nine dacijar, uan ne tende ... Za tiste štijere flike, drži suajua šležbecua taku, de je zajn jen za držineua jen Boh te bode , .. Kaj buo jutre še zvej se ne ... ! Za drtige me ni mare . . , Jen za stara leta, de buo vre pi-jenso — Derecijun, prave . . . M.: Se lehko truošta muoš, de bou živo uod pelezijuona ... Viš, Vane, uan je tašen... Je pej dual aden pr Domiate — komer-čijante — ke mije še denes žou ze tisteh sijedendesijet lir ke je plačo za tešerua uod U A I S-a . . . Ja jen še na fanta u tietege zmi-jern rijeusa čiješ: Kaj je treba, de huode h unen vajen uviječer, ke drtige dan de ne ku spi za banken . . . V.: Eeh, nijeme je tu, ke zfia, de ne buo več taku lato jen grabo če pride neš governo ... ! Za fanta ... Se mar me ni, samo, de gara jen guobe . .. M.: Ce riječeš — komercijante, se rijeko use, Vane! ... Ja, jen puale, viš, suo ane take. Vane, ke je treba žnjime počasen, ku ses svijeten uolen .., Ke be rade ble pousuod u čijeste, Pou-suod te prve .. Neč delele ... Samo be njurle jen kritezirale .. Taken, viš, če jen stuopeš na ri-jep al de jeh ne pašaceš — suo vele use križe dual! Je vele za-mijera velika. Te ne pride več zraven jen če je prou uod teh praveh prstuope še u tuo novua: »SDS«, magare za predsedneka al tajneka, kamr skrbi, da se pa de-žijele šire jen pridno bijere — DEMOKRACIJA . .. V.: Ja, ja! Je za ga ustrlet takšnega, Miče? Kaj se muore mi-slet tašen? Ce je še u pržuone bijeu zname jen smuo ble še ukijep na iste kijetne zvijezane . . . Denes pej prstuopet čije, ke mrvet še sam ne zna zakaj. M.: Eee! Ke se muoj Vane . . Smuo še zelijene, mi druze! Zeli-jene .... Mije prou rijeko an možak guar na Krase un dan, de suo naše ledije u mrskešnem tale,, še duobreh pijedeset let za liinuo. . . V.: Ma, de nisuo kontijente ledije, Miče . . . zetu, ke de suo pualeg take, ke suo ble učaseh fašiste jen ke suo leden slabo delele . . . M.: Ne vi:ere, Vane, ne! Kešen se je le prtekno, te al ten . ., Ale tu se buo pačasen use sčistlo . . . Tako muore narod vršt uon, ku plevijeu ž njive, Vane ... ! V.: Vrže, vrže uon hudiča! Ale kaku? Ce me ne muoreš du rije-pa?! M.: Kaj, ne ja! Za dvej tri leta, Vane, ga ne buo anga! Samo je treba na sestankeh šrajet, Vane, ne samo moučet, al ždet jen fcimet... Treba riječ: Ta je, tu jen tu ... Jen uon žnjen ... Samo, seveda, paštijeno, Vane .. . Jen drtlgo je, seveda, če se muoš čije res papravet jen če me ljudstvo čije uodpestet jen pazabet.. V.: Ma se štejejuo, de suo te prve komuniste, denes... De suo uane, ke velajua ne midruze, Miče ... ! M.: Buode muoš, Vane! Kaj be ti vele žežgo use dama, če te ta stara al, uotruace kej falijuo? Ni-jebe rajše patrpo jen zamoučo? Use falimuo, Vane! Ma zatu še ni treba jet u naručje Angležem jen Merikanen no tiste uognjusne reakcije ke ni ku strup žnje uodkr svet staji, Vane?! Ja, jen še neke: Ze bet komunist, muoreš res bet ze tu jen te sakramijnsko pre-sejejua prej ku be te uzijele, Vane .. ! V.: Sme zdi tuđe mene, Miče, zakaj, de be se prou na usaega brilsa zenijesle tu me ne grije u glavua... ! Jen tilde ne, de suo komuniste prou res take falot j e no lumpe ku se čilje ... (Nadaljevanje na 12. strani) Kam pa na Veliki Šmaren? Za letošnje romanje na Repentaboi na Veliki Šmaren je veliko zanimanje in to ne samo v Repentabru. To zanimanje je popolnoma upravičeno, saj bo ta dan razen stari, lepi navadi posvečen tudi spominu našim najboljšim sinovom, ki so padli zato, da bi tudi ta kos naše lepe slovenske zemlje bil svoboden. Na tabornem prostoru bo postavljen na ogled načrt spomenika, ki bo stal na hribu, tako da bo viden daleč naokrog, da bo vsem že od daleč naznanil krivico, ki so nam jo storili, ko so našo zemljo razrezali na dvoje. Spomenik bo v glavnem zgrajen s prostovoljnim delom predvsem repentaborske mladine. Preskrbljeno bo tudi za zabavo. Tega dne bo velika tombola z dobitki v skupni vrednosti 25 tisoč lir In srečelov s skupnimi dobitki v vrednosti 50 tisoč lir. Delovale bodo osmice s kraškim teranom, ovčjim sirom in drugimi dobrotami, čisti dobiček vse prireditve je namenjen za spomenik padlim in umrlim za svobodo. IZPITI na Tolminski gimnaziji Na drž. niž. gimnaziji v Tolminu se bodq vršili 1. in 2. septembra popravni izpiti za vse razrede; 3. in 4. pa vsi razredni, privatni in naknadni (sprejemni) izpiti. Za vse izpite mora vsak dijak vložiti do 25, avgusta pri ravnateljstvu kolkovano (30 lir) prošnjo. Priložiti mora tudi zadnje spričevalo. Redno vpisovanje za vse razrede bo 8., 9. in 10 septembra. Vsak dijak mora pri vpisu predložiti zadnje šol. spričevalo in oddati izpolnjeno in kolkovano z Lir 30 «Prijavo». (Prijavo dobi pri šol-služitelju). Redni pouk se bo pričel 15. septembra. Na želežniški progi London-Leeds Je v bližini mesta Dohcaster prišlo do hude želežniške nesreče, v kateri je našlo smrt 15 oseb, trideset potnikov pa je težko ranjenih. Treh ponesrečencev sploh ne bodo mogli potegniti izpod ruševin, dokler ne bodo odstranjene. «** Drznim tatovom je uspelo, da so ukradli zaklad katedrale. v Chartreu-su (Francija). Zaklad predstavljajo težka zlata krona, zlato srce, razni dragulji in druge dragocenosti, katerih umetniška vrednost je neprecenljiva. **♦ V West Endu v Angliji pa so tatovi pred dnevi izropali neko draguljarno in odnesli, s seboj plen v vrednosti 30.000 funtov, t. j. okrog 15 milijonov lir. Tatvina je bila tako spretno izvršena, da jo celo londonska policija smatra za mojstrovino . . , *** V velikih tovarnah strojev v Novosibirsku (ZSSR) so pred kratkim zgradili pravo hidravlično stiskalnico na parni pogon, ki tehta osem sto ton In bo lahko obdelovala kovinske bloke do petnajstih ton teže. Preizkusi so pokazali, da je te vrste stiskalnica boljša od vseh doslej obstoječih v Inozemstvu. Obnovljene so tudi bile velike železarne v Novokra-matorsku, katere so Nemci med vojno porušili do tal in so sedaj dosegle že predvojno višino produkcije. *** Neko letalo ameriške letalske družbe „American Airlines" se je razbilo ob pristanku na letališču v New Yorku. Usoda pilota in njegovega spremljevalca, ki sta edina bila v letalu, še ni znana. * ** V zalivu Flushing v ZDA se je pripetila huda letalska nesreča; nekemu preizkusnemu pilotu je med vožnjo odpoveidal prvi motor, drugi pa je bil preslab, da bi lahko privedel do letališča letalo, ki je zato treščilo v morje. Reševalna ladja, ki je takoj prihitela ponesrečencem na pomoč, je utegnila. rešiti le dva ranjenca, ostali trije člani posadke pa so se potopili s trupom letala, ker je tam morje zelo globoko. Razstava dela v Tolminu Od 16. do 24. avgusta Naša pujsa bo skotila Tolmin je živahno gor ipjlece obdano od vrhov Julijskih Alp. Leži ob ,ri:vu Tolminke v S-.čo. Sedaj je v Tolminu zelo živahno, ker se vse ljudstvo pripravlja na razstavo in ureja Tolmin, da bo kot biser naših Alp dostojno sprejel goste iz Slovenije, Prim D-, a in ostalih delov Jugoslavije. Srečal sem zvečer r.a razstavnem prostoru starega znanca, z obvezano roko — pravijo, da je prva žrtev razstave — ki je vneta razpravljal z drugim tovarišem — ki ga hvalijo, da zelo pridno dela za razstavo — o arhitektonska učinkovitem postavljanju planinske koče. Vroči diskusiji sem napravil konec s tem, da sem jih prosil, naj mi nekaj povedo o razstavi, njenem pomenu in namenu. Moj stari znanec je zamahnil z obvezano roko v smeri razstavne zgradbe in me peljal v notranjost. Kmalu je bilo okoli nas mnogo tovarišev, ki urejujejo posamezne oddelke razstave. Stavil sem razna vprašanja, na katera sem dobival jasne odgovore. Na vprašanje, kakšen je namen celotne razstave, mi je odgovoril tovariš takole: »Danes pristopamo k izvedbi nalog, postavljenih v našem petletnem načrtu. Mi moramo ljudstvu pokazati orožje, s katerim bomo premagali ovire in težave, pokazati moramo ljudstvu neučinkovitost zastarelih načinov obdelovanja zemlje, reje živine, izdelovanja predmetov in uspešnost sodobnih načinov. Mi hočemo s to razstavo dvigniti znanje našega ljudstva, ker je to osnova za pravilno pristopanje k petletnemu načrtu. Vlagamo veliko truda v to razstavo. ' Vhod v razstavo po mostu pomeni vstop v novo razdobje tehničnega vzpona in s tem dvig kulturne in življenjske ravni našega ljudstva. Prihraniti delovno silo in jo vlagati tam, kjer jo rabimo. je načelo, ki ga moramo u-’-esničiti. Industrializacija proizvodnje bo omogočila prihranek na delovni sili in njeno preusmeritev v novo nastajajočo industrijo. Sodobno obdelovanje zemlje mora sproniti kmečko delovno silo. kakor oretvarjamo neugnano vodno šilo regulacijo rek v smotrno silo, ki m v elektrarnah spreminjamo v električno energijo, ki potem žene motorje naših tovarn. Končal je z besedami: »Razstava traja samo en 'eden njeni učinki morajo biti trajni.« Zanimalo me je še, kaj mislijo vse razstaviti. Vprašal sem in izvedel, da bodo na razstavi razni ■ Kddelki in sicer kmetijsko-sadjarski, živinorejski, mlekarski in gozdar-ki. ki tvorijo osnovo gospodarice dejavnosti tolminskega okraja. Govoril sem z vsakim posameznim ■-odiem teh odde'kov in dobil vtis, ia bo razstava res pokaza* 1 * *.! - ten -'anogah to. kar je najvažnejše za kmetovalce, živinorejce in aozdar-:e. V posebni razstavni sobi bo prikazan uspeh dosedaoie elektrifika--iie in kai mislilo doseči v pet-etki. Čeprav io'to osnovi •a/, slu ve. so vendar še drugi oddelki, in sicer radbeni in obrtniški, ki ne bodo nič manj zanimivi. Gradbeni od-’clek je v glavnem posvečen upo-abi kamna, »iahniaka« ki ga kop-Mejo v b’ižini Tohnina in katerega > laže obdelovati kakor opeko in ki ima neprimerno večjo odpornost. Obrtniški .oddelek bn zrcalo nvidnzvti in iznajdljivosti domačih brtnikov. Važen je tudi zdravstveni odde-ek, na katerem bodo prikazali higieno vsakdanjega življenja in -ako se očuva te'o pred okuženjem. Potrebujemo zdravp ljudstvo, -ako ločemo. da bomo kos nalogam, ki nas čakajo. Prosvetni in turistični oddelek bosta tudi zastopana ria tej razstavi. Vprašal sem, če je razen razstave na dan otvoritve še icaj v pro-'ramu? Vsi so naenkrat odgovorili-la, gotovo, jasno. Igra ni prostem — saj že pripravljajo oder in sedeže — fizkulturni nastop, pevski nastopi in na ljudsko rajanje niso pozabili. Tedaj je moj stari znanec in prijatelj spet dvignil svojo obvezano roko in rekel: »Ne izdajte vsega, saj veste, da ti pisuni v je napišejo.« Saj deloma ima prav vendar ne popolnoma. Mi sicer že pišemo vse, ampak škarje urednika . . Odšel sem, zamislil sem se, odmaknile so se razstavne dvorane in videl sem v duhu dan otvoritve 16. avgust. Vlaki drdrajo po železnih tirih, ki vozijo delovno ljudstvo iz vseh krajev Slovenije v Tolmin. Avtobusi drvijo po cestah Primorske, ki peljejo ljudi iz teh krajev v Tolmin. Mislil sem, čemu? Ali samo zato, da vidijo razstavo? Ne, ne, ni samo razstava, ne more biti samo razstava — to je več, veliko več. Zbor delovnega ljudstva, manifestacija za združitev vseh delovnih ljudi, kmeta, delavca inteli-genta v skupnem bratskem objemu žuljavih rok zato, da bodo pretrgane verige, ki ponekod še zasuž njujejo delovno ljudstvo. Vlagamo vse naše sile za pravo svobodo in boljšo bodočnost vsega človeštva. Dr. K. n. Na željo mnogih vinogradnikov, tako s Krasa kakor tudi z Vipavske, objavljamo tudi v našem tedniku kratko poročilo o vtisih z vinske razstave, ki Je bila v Komnu dne 13. preteklega meseca in prinašamo tudi na kratko izid ocenjevanja vin na tej razstavi. Komenska razstava vina je bila prirejena v razmeroma omejenem obsegu, ker se je tam razstavljal le kraški teran in pa vipavska bela vina. Pa tudi ta vina so prišla le iz krajev, ki spadajo sedaj pod cono A. Lahko rečemo torej, da je bila razstava le bolj krajevnega pomena, kar se tiče porekla razstavljenih vin. Istočasno pa moramo odkrito priznati, da je imela ta razstava iz politično gospodarskega vidika mnogo, mnogo širši pomen. 6e pred prvo svetovno vojno sta uživala „kraški teran" in prav tako tudi „Vipavec" svoj posebni sloves v prvi vrsti pn tržaškem potrošniku in tudi na tržiščih primorskega zaledja. Kraški in vipavski vinogradnik nista poznala pod Avstrijo posebnih težkoč za oddajo svojega vina. Drugače pa je bilo to pod Italijo. Naši trtorejci se gotovo še z ogorčenjem spominjajo na oni odlok italijanske fašistične vlade, ki je stopil v veljavo okrog leta 1332. in je pomenil smrtni udarec na alkoholu šibkim vinom, kakor sta po navalil prav kraški teran in pa vipavsko vino. Kakor da primorski vinogradnik ni bil dovolj ‘ežko prizadet že z močno konkurenco na alkoholu bogatih vin, posebno iz Južne Italije, ki so zaradi svojih zelo nizkih cen vedno bolj izpodbijala njegov domači pridelek. Prišel je še omenjeni odlok, ki je prepovedoval točiti vino, ki ni imelo dovolj stopinj alkohola (črno najmanj 10 in belo najmanj 3), neglede na druge lastnosti te poživljajoče pijače. Ooimu gospodarska škoda Ta odlok je povzročil Kraševcem in Vipavcem ogromno gospodarsko škodo, čeprav so ga smatrali italijanski strokovnjaki za zaščito vinogradnikom. Sodili so pač le po razmerah, ki so veljale za notranjost, oziroma predvsem za Južno Italijo, neglede na posledice, ki Jih je imel ta odlok za poštene kraške in vipavske trtorejce. Dogajal se je nesmisel za vinarstvo! Dobra, zdrava vina je moral naš kmet mešati z močnim italijanskim vinom, da je doseglo predpisano stopnjo alkohola. Kdor pa ni imel dovolj denarja za nakup na alkoholu bogatega italijanskega vina, pa je moral prodati svoje dobro vino po zelo nizki ceni, ali ga sam prekuhati v žganje, da je vsaj nekaj Izkupii zanj. Odkod pa je mogel dobiti vinogradnik denar za nakup italijanskega vina ali za stroške — pristojbine — za kuhanje žganja še preden je vnovčil svo4 * * pridelek? Zateči se je moral k posojilu v banko, oziroma primoran je bil podpisati menice ali pa kuhati žganje skrivaj — kontraband. veliki meri je še razširjeno mnenje, da je za prašiča vse dobro. Napačno mnenje! Ce hočemo, da se nam svinjereja dobro obnese, moramo brezpogojno urediti pri tem naše postopanje, kot nas uči umna svinjereja. Glavni predpogoj da nam bodo prašiči uspevali, so snažni, suhi, svetli zračni in v zimi ne premrzli hlevi. Red in snaga pri pokladanju hrane sta sama ob sebi razumljiva. Cim več paž nje obračamo na negovanje in hrano pri plemenskih svinjah in pujskih, na toliko več donosa lahko računamo. Plemenske svinje ne potrebujejo tako obilnega živeža: hranijo naj se srednje dobro, nikakor pa se jim ne sme dajati močna hrana, ki bi povzročala njihovo odebelelost Debele svinje skotijo potem majhne in šibke mladiče. Prepičla hrana naravno tudi ni pravilna, ker bi v takem primeru imele svinje po skotitvi premalo mleka. Dobrih .14 dni pred skotitvijo naj se svinja spravi v poseben hlev, kjer dobi, ločena od drugih živali, mirno in ugodno bivališče, ki ga v tem času prav posebno potrebuje. Hrana naj ji bo v tej dobi tečna in lahko prebavljiva ter primerna za proizvajanje mleka. V ta namen so posebno priporočljivi vsi mlečni ostanki, katerim naj se primeša kuhan krompir in ječmenov zdrob. Hrana naj se poklada večkrat in V KOMNU Mnogo časa bi bilo treba in težko bi se dalo Izračunati, koliko škode so utrpeli naši vinogradniki pri teh opravilih, ki Jih Je povzročil predvsem omenjeni odlok. K temu moramo še ^prišteti dejstvo, da sta večkrat popravljeno vipavsko vino in tudi kraški teran, v zadnjem dvajsetletju precej zgubila na slovesu, ker so se stari ljubitelji teh vin medtem privadili že na druga vina, k čemur Je prispevala še vojna doba, ko Je bil pre-- vin v Trst zelo otežkočen. Na vsak način je opaziti, da se kraški in vipavski vinogradniki zavedajo, da Je tudi za njihov pridelek osvoboditev izpod italijanskega fašizma ustvarila nove gospodarske pogoje. Treba je pač dobiti za svoja vina dobrega in po možnosti stalne- ga odjemalca. Tega Je najlaže dobiti prav s takimi prireditvami, kakor je bila razstava z istočasnim pokušan jem vina v Komnu. Razslava v.na ' Priznati Je treba, da je razstava na splošno dobro uspela in gre v tem oziru gotovo v pivi vrsti pohvala požrtvovalnosti .odbora za razstavo s tov. Tavčarjem iz Komna na čelu. Seveda bi se dalo marsikaj še izpopolniti, posebno kar se tiče predložitve posameznih vzorcev. Zelo važno je, kako kako blago kupcu nudimo; to volja še posebno za vino. Steklenice razstavljenega vina morajo biti predvsem čiste in prozorne in ne preveč velike, od poi litra do 1 litra. Za črna vina temne bar\e in po možnosti oblike ,,bordo" ali pa nizke, valjaste. Za bela vina pa naj bi bile steklenice svetle barve, „re- nanske" oblike ali visoke z dolgim grlom. Nikakor ne spada na razsta- vo naših vin dvolitrska steklenica s slamo, ker je ta značilna za vina „Chianti". Mnogo več pozornosti, kakor na zadnji komenski razstavi, za- v manjših množinah, da se tako prepreči morebitno slabo prebavljanje ki neugodno vpliva na razvoj mladičev. Ako je blato kljub temu trdo in suho, naj se svinji da kislo mleko. Ako tudi to ne pomaga, naj se primeša hrani nekoliko Glauber j e ve soli. Neposredno pred skotitvijo naj se hlev zadostno postelje s kratko slamo. Dolga slama je neprimerna, ker se pujski v njo lahko zamotajo, kar povzroča nevarnost, da se pomečkajo. Prednji seski so bogati na mleku, oni proti zadnjim nogam pa so vedno manj mlečni. Zaradi tega naj se spravijo najmanjši pujski k prednjim seskom. Ce pa hočemo dobiti krepkih mladičev za odrejo dobrih plemenjakov, moramo poskrbeti, da pridejo najči-lejši pujski k prednjim seskom, ker na ta način jim je zagotovljena krepka rašča. V prvih tednih po skotitvi naj dobiva svinja kolikor mogoče preprosto in lahko prebavljivo, toda tečno in redilno hrano, ki ugodno služi kakovost čepa ali zamaška. Ta mora biti iz najboljše plutovine, gladek in dovolj debel, da res zamaši steklenico. Najbolje je, ako čep zatisnemo v steklenico s primernim strojem za mašenje steklenic. <5ep je pri vinu, ki ga vstekleničimo, neizmerne važnosti, posebno če mora vino stati več časa v steklenici. Cim boljše vino, tem boljši čep in narobe. — Izvedenci sodijo večkrat vrednost vina na prvi pogled po kakovosti čepa. Kakor omenjamo, je bila razstava na splošno dobra, posebno če upoštevamo, da je to bila prva razstava na primorski slovenski zemlji v dobi zadnjih štiridesetih let. OcoiiafazslaHieiivin Vseh razstavnikov Je bilo 110, Razstavili so 52 vzorcev belega in 58 "vzorcev črnega vina. Na razstavo Je btlo povabljenih vsega 50 vasi, od ka- terih se je odzvalo 30, in sicer: Komen 9 razstavi j enee v. Sveto 9, Škrbina 5, Volčigrad 2, Gabrovica 2, Dutovlje 4, Tomaj 4, Skopo 5, Krajna vas 4, Lokev 1, Sepulje 2, žirjel, Kopriva 2, Dobravlje 1, Godnje 4, Kobdilj 5, Hruševica 4, Tupelče 1, Kopjeglava 2, Temenica 3, Stanje! 1, Salež 5, Praprot 2, Bajta 1, Kromberg 1, Lipa 1, Dornberg 12, Rihemberk 10, Sp. Branica 5, Pliskovica 4. Vinska razstava je bila otvorjena ob ll uri. Zbrali so se odposlanci vasi, ko so zastopali vina sovaščanov. Iz svoje srede so si izbrali devetčlansko komisijo za ocenjevanje vina, ki Ji je načeloval agronom inž. Čok. Vino je ocenjevalo osem članov komisije, ker se nek člai ni javil k pokušanju. Vzorci vin so nosili samo zaporedno številko, tako, da ocenjevalci niso vedeli, čigavo vi’4c pokušajo. Seznam Imen s šKvilkamt odgovarjajočih vzorcev je orani! odbor razstave. Ocena je olia zražena s icčkan-i posameznega člana komisije, ki je vpliva na innežino mleka. Opusti naj se vsaka kisla krma in pa pitanje z raznimi odpadki, poklada pa naj se kuhan krompir, repa In razrezana zelenjava čemur naj bo primešana ovsena ali ječmenova moka. Dobro vpliva tudi sladko, posneto ali stolčeno mleko. Hrana naj se daje večkrat kot navadno v manjših količinah, praviloma štirikrat ali petkrat dnevno, da si žival ne prenapolni želodca; to bi imelo za posledico težko prebavljanje, ki bi zopet neugodno vplivalo na mleko, zaradi česar bi m'ađičl trpeli škodo. Strogo naj se pazi na snago korit in posod. Skisani ostanki pokvarijo tudi novo položeno hrano. Težka in močno dušičasta iiranila naj se izključijo, preveč redilno mleko povzroča lahko pri pujskih ohromelost. Ce se to opazi, naj se začne takoj dajati le lahka hrana; najbolje kislo mleko, ali pa naj se prida hrani nekaj Glauber-jeve soli za odvajanje. Ko postanejo pujski večji, naj se izboljša hrana z ovseno ali ječmenovo moko in s posnetim mlekom: fižola in graha tudi sedaj še ne pokladajmo, ker povzročata napenjanje. Ko pričnejo m’adiči sami jesti, jim ponudi v nizkem, posebnem koritu ječmena, kateremu pozneje lahko primešaš skuhan in zmečkan krompir. Kravjega mleka ne dajajmo dokler sesajo pri materi, ker bi puljski lahko dobili grižo. Tako se živalce brez težave navadijo, da same jedo, ne da bi nastale sitnosti pri odstavljenju. Reja prašičev — in to velia za živinorejo sploh — se le potem izplača, ako je prehranjevnje primerno in olev udoben. Da pujski ne uspevalo, ie večkrp.t kriva preobilica hrane, kakor pa poo-an.kanje. Zapomnimo si, da brez pravilnega ravnanja z mladiči ne pridemo do uspeha Glavno pa ie, da imamo za 11 svetel, pr istom, hlev-, ki ga lahk ' pregledamo, in da je ta snažen. Obsojeni »mo že od začetka k ne^si-ehu. ako midum, da je za prašiče vsaka hr na dobra in da je vsaka luknja primerna za hlev. Dr. Ivan, Baia i ocenjeval vina po vonju, barvi in okusu. Predviđeno je bilo za: 1. Izvrstno vino — 5 točk; 2. prav dobro vino — 4. točke; 3. dobro vino — točke; navadno pitno vino — 2 točki; 5. komaj pitno vino — 1. točko. Na ta način je dobilo vino pri najboljši oceni vseh 8 ocenjevalcev kvečjemu 40 točk. Zaradi pomanjkanja sredstev in časa ni bilo mogoče Izmeriti stopinje alkohola pokušanih vzorcev. Najprej so se ocenila bela in potem črna vina. Vinski vzorci so dosegli naslednje število točk, oziroma klasifikacijo: f. Vipavsko belo vino: Poberaj Toni. Kromberg 38 točk — 1. ocena; Cotič Beto, Dornberg 35 — 2; Lupino Alojz, Praprot 34 — 3; Mravlje Lado, Dornberg 34 — 3; Žorž Bogdan, Dorn, berg 33 — 4; Benko Milan, Sp. Branica 32 — 5; Harej Ivan, Dornberg 31 — 6: Pelicon Janko, Dornberg 31 — 6; Trobec Alojz, Sp. Branica 31 — 6; Svagelj Alojz, Stanje! 3fl — ?! Mihelj Alojz, Rihemberk 29 — 8; Tavčar Franc, Komen 29 — 8; Milič Marija, Praprot 28 — 9; štokelj Ivan, Sv. Martin 28 — 3; Lisjak Kristjan, Rlhemberg 27 — 16; Berce Franc, Rihemberg 27 — 10. II. Kraški teran: Štolfa Alojz Volčigrad 36 točk, 1. ocena; štubelj Franc, Godnje 34 — 2; Turk Anton, Sepulje 33 — 3; Rupnik, Krajna vas 33 —3; Jazbec Franc, Sveto 32 — 4! Skrij Rudolf, Tomaj 32 — 4; Bandelj Franc, Komen 31 — ; Pipan Vladimir, Komen 30 — G; Tavčar kdvard. Dutovlje 30 — C; Vrabec Viktor, 3® — 7; Fabjan Karel, Tomaj 29 — 7’ Skrij Josip 28 — 8; živec MarUa’ Dutovlje 28 — 8; Jazbec Oskar, to 28 - 8; Jazbec Vinko, Sveto 2? — 9; Rogelja Josip, Sveto 27 — Jazbec David, Sveto 27 — 9; u':inal' Dutovlje 27 — 9; Obersnel, Lokev — 10; Sue Ciril, Pliskovica 23 5 ! Žiberna Evgen, Tomaj 26 — 13- III. Rulandec: Kocijan, Žirje 2° t pomanjšana viola razvila viola, ki pa je kmalu prevladala postala zaradi svoje barve glasu prikladnosti vodilen inštrument, idi violina je nastala konec 16. iletja v Italiji in je tako soraz-erno še mlado glasbilo. Kot prvi Jelovalec violin se omenja Bar-lotti iz Brescie. Kmalu pa najino izdelovalce tudi v drugih ita-anskim mestih, kj so v tem na-vnost tekmovala med seboj. Med ,iznamenitejše izdelovalce violin »jemo Stradivarija, čigar izde'kl odlikujejo po izredno precizni jel avi in zvočnosti. Ta mojster izdelal preko 1000 violin od karih jih je ohranjenih okoli 500. pa so še danes najboljše na sve-in milijonske vrednosti. Neznan , je postanek loka. ki ga uporabimo pri vseh godalih. Brez dvoma ga spoznali že stari narodi, u-nnačil pa se je najbolj pri Slova-h Vendar je tak lok kot aa upo-bhamo pri vi o’ini nastal šele Do „lini in to na podlagi iskustev in preiskušenj slavnih violinistov. V i o 1 i n o pozna menda vsakdo od nas, — vsaj na zunaj, — saj je po vsem kulturnem svetu gotovo najbolj razširjen inštrument. Bistven pri violini je trup ki je za jakost tona, barvo in sploh za lepoto melodije najvažnejši. Napravljen mora biti posebno natančno in to iz različnega lesa. Zgornji del, z značilnimi odprtinami v obliki črke f je navadno iz smrekovega lesa, dočim je dno iz javorovega. Vse pa je prevlečeno s posebne vrste lakom, katerega so zlasti stari mojstri znali posebno dobro pripraviti. Iz trupa sega vrat, nad katerim so napete strune in ki se končava v polžasto zaviti glavici. Strune, ki segajo skoro od začetka trupa Pa do glave ter so napete preko mostička, ob katerem vlečemo z lokom, so pri vol ini kot pri vseh godalih štiri. Izdelane so iz kovine ali so črevnate ter so uglašene na tone: e, a, d in g. Ostale tone pa proizvajamo na ta način, da prste leve roke s katero violino držimo, polagamo na strune, jih s tem krajšamo in ustvarjamo tako poljuben ton. Da pa seveda iz inštrumenta izvabimo ton, je potrebno, da .po strunah povlečemo z lokom, ki ga držimo v desni roki. Lok obstoji iz palice Iz posebnega lesa, preko katerega je napeta žima. To žimo pri vseh godalih mažemo s posebno smolo, ko-lofoniio, ki napravi žimo lepljivo, da lahko ob trzanju po struni to potegne za seboj in io pripravi do nihanja. Ni pa seveda igranje na violino tako enostavno kot je videti in je za dobro obvladanje inštrumenta potrebno dosti učenja in vaie. K'jufc temu pa je število slavnih violinskih virtuzov zelo veliko. Vsem Še vedno načel ju je neprekosluvi Paganini (1784—1640), ki je naravnost na demonski način obvladal svoj inštrument. Viola je oni inštrument, iz katerega so se razvila vsa ostala godala. Je pa že mnogo izgubila na svojem pomenu in jo danes uporabljamo le v orkestru in še to le za spremljavo. Uglašena je niže kot violina in ima, ker je tudi po velikosti malce večja od violine, nekoliko bolj zamolkel ton. Mnogo pomembnejši je v i o 1 o n-č e 1 o, kajti uporabljamo ga kot solističen in spremljevalen inštrument. Nastal je tudi iz viole kot spremljevalen inštrument, boriti pa se je moral skozi vse 18. stoletje za obstoj in prvenstvo z violo da gam-, ba. Sele ko se je dokaj pozno razvila posebna tehnika za igranje na vio’ončelo, je dokončno prodrl in se povzpel na tisto odlično mesto, ki ga danes zavzema med inštrumenti. — Po obliki je popolnoma enak violini in so po njej prevzeti tudi vsi sestavni deli. Je pa najmanj dvakrat večji od nje in ima priostren nastavek, ki služi za pritrditev inštrumenta v tla, kajti za igranje je treba držati violončelo med koleni. Strune so tudi štiri in uglašene enako kot pri violi, le za oktavo (t. j. za 8 tonov) niže. Tako ima violončelo bolj nizek glas je pa kljub temu in navzlic svoji navidezni okornosti, zelo uporabljiv inštrument, ki se odlikuje po svoji lepi barvi tona. Število umetnikov na violončelo je zato tudi precej veliko, dasi ne dosega števila violinistov. Četrto godalo je kontrabas, ki je skoraj še enkrat večji od violončela, dasi so v različnih e-lah njega mere različne. Tudi njega oblika je posneta po violini, so pa seveda vsi njega deli mnogo večji. Dandanes obstoji majhna razlika v obliki med basom, ki ga uporabljajo v romanskih državah in med našim ali nemškim basom. V romanskih državah, kjer je igranié basa sploh bolj kutivirano, ga igrajo sede na visokih stolčkih, pri nas pa igralec ob inštrumentu stoji. Tudi bas ima štiri strune, ki so uglašene enako kot violinske, seveda niže. Tudi lok je bolj kratek in tehnika igranja je okornej-ša Proizvedeni toni so tako bolj kratki in sploh manj zvočni; bas uporabljamo zato pretežno kot spremljevalen inštrument v orkestrih, je pa kljub temu število solističnih virtuozov precejšnje. Naše nove knjige Dasi smo sredi poletja in nekako izven „glavne kulturne sezone ‘, je knjižna žetev zadnjega časa kiji,n temu obilna in bogata. Slovenske založbe skoro kar tekmujejo v Izdajanju knjig in v izpolnjevanju programa, ki so si ga zastavile. Knjige zadnjega časa so zato raznovrstne, z vseh področij in od različnih pisateljev, domačih in tujih. V zbirki slovenskih klasikov je izšel prvi zvezek zbranega dela Janeza Trdine. Knjiga obsega pisateljeve spomine do konca gimnazijskih let in doslej še neobjavljene spise. Ker opisuje pisatelj življenje v dobi absolutizma do leta 1848., je knjiga tembolj zanimiva in poleg literarnega tudi politično-zgodovinskega pomena. Državna založba je pričela izdajati posebno zbirko knjig pod naslovom: Klasje. V tej zbirki, ki je prava ljudska zbirka, namenjena učeči ^e mladini in sploh najširšim ljudskim krogom, bodo vsak mesec Izhajala pomembnejša in krajša dela slovenskega slovstva, klasičnih in novejših pisateljev. Dosedaj so izšle prve tri knjige: Jurčičeva povest Hči. mestnega sodnika, Tavčarjeve novele: Med gorami in Kersnikova povest: Jara gospoda. Celotna zbirka je predvideva kakih 100 knjig, že izišle knjige so opremljene z opombami in izredno poceni (10 12 din) in so tako do- stopne in razumljive vsakomur. Ob stoletnici nastanka je izšla v slovenskem prevodu pesnitev črnogorskega vladike in pesnika Njegoša, Gorski venec. Pesnitev je prevedel pesnik Gradnik in je izšla . v lepo opremljeni knjigi z ilustracijami , obširnim uvodon\ m opombami, ki nam pesnitev močno približajo in pomagajo pri nje razumevanju. Med prevodi, ki so izšli v zadnjem času, zavzema najodličnejše mesto trilogija sovjetskega pisatelja Aleksej Tolstoja: Trnova pot. Ta roman v treh obširnih knjigah Je pisatelj pisal celih 20 let in predstavlja tako njegovo življenjsko delo. V knjigah z naslovi: Sestri, Leto 1918 in Mračno jutro obravnava pisatelj dogajanja od prve svetovne vojne, preko revolucije do zmage socializma in prikazuje življenje sovjetske inteligence, ki je v revoluciji zavzela pravilno mesto, se v njej očistila in prekalila ter se združila s svojim ljudstvom v borbi za izgradnjo države. Pripovedovanje pisatelja, ki obravnava najbolj zanimivo dobo je vseskozi napeto in zanimivo in tako sodi Trnova pot med najboljše in najzanimivejše romane zadnjega časa. Drug pomemben prevod je tudi slovenska izdaja romana Cement, ki ga je napisal sovjetski pisatelj Gladkov. To je roman iz prvih let po prvi svetovni vojni, v katerem nam pisatelj slika življenje mladega delavca, ki se vrne s fronte domov in se z vsemi silami trudi pri obnovi tovarne, v kateri je nekoč delal. Po dolgotrajnem naporu ter borbi z notranjimi in zunanjimi sovražniki mu to uspe in tako reši delat», stvo stiske, državi pa pripomore pri obnovi. Razen tega pa slika roman še življenje drugih delovnih slojev sovjetske države. Roman je napisan realistično in je zlasti za nas, ki se danes nahajamo v podobnem položaju in v borbi za izgradnjo države, posebnega pomena. Priporočamo ga vsem. I KULTURI DROBTINE 3. avgusta 1832. so je rodil hrvatski skladatelj Ivan Zajc. Delal Je na področju hrvatske narodne glasbe, vendar je Zajc predvsem operni skladatelj. Njegovo glavno delo je opera „Nikola Subie Zrinjski", v kateri Je znani zbor „U boj", ki je bil pred prvo svetovno vojno dobro poznat, tudi primorskim pevskim društvom. *<■* V Moskvo je prispel ameriški pi-sate!) John Steinbeck (»Ljudski tednik je pred kratkim pisal o njem), čigar deli «Sadovi jeze» in «Ljudje in miši» sta bili prevedeni in ctoljavljenl v Sovjetski zvezi Steinbeck namerava ostati v Sovjetski zvezi čez mesec dni ............. OB MLJ[)INSKEM FESTIVALU IlUHliiliillll! ?a in delovnega ter kulturnega <^e- bozireh na Strahovskemu griču iz-Skega naroda. Kar me je pa Se popolnjujejo sfevilni neonski re-posebelj presenetilo, je velika snaga klamni napisi. Posebno središče ìli smisel za Ct-a : «Vanlavsk pevane jeKe : je to- liko velikih ^nj. in toliko gorja v kak or fu- dežno, če jo cC‘Vai° z najlep-Simi pridevki r>tička Pra- umetoiško obdelavo tudi posameznih kotičkov ali celo pločnikov, ki so pogosto tlakovani s pravimi mozaiki. Iz tega je sklepati, kako skrbno in s koliko ljubeznijo in umetniškim čutom gojijo Pra-žani lastno prestolnico, srce češke dežele/ Kot priden in trezen narod imajo Cehi t'udi veliko smisla za disciplino in red in nam juž.njakom se glede sta: «Vaclavske namesti» «Prikopi» in «Narodni trida» so z neonskmi napisi naravnost preplavljeni. Tudi to daje prestolnici Češkoslovaške o-beležje obilnosti, okusa in trgovske podjetnosti. Ob Festivalu je Praga bogato o-krašena z državnimi in tujimi zastavami. Pred kolodvori, na Smetanovem trgu na sedežu Festivala, v Stalinovi iridi in na mnogih mestih la pravico do nakupa mesnih izdelkov, sladkorja in močnatih jedi. Tudi v Pragi je namreč prehrana organizirana z živilskimi nakaznicami, brez katerih je nemogoče kupiti ra-cionirana živila. HHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii liilililllll dine vsega sveta, da se svetu žago- dilnih borbah r1® balkanske velike in bogate prestolnice pridne- lahko občuduješ iz restavracije Ne- nico, ki mu je poleg prehrane daja-tovi mir na demokratičnih načelih, mladine, da se izkorenini fašistična in impe-rialistična miselnost in da se zbliža mladina sveta za medsebojno pomoč _ in obnovo po vojn,- razdejanega sve- PrQQQ »«I ng& —s—£ jajoče delo za obnove od Nemcev Praga je eW^hrnest sve-požgane vasi Lidice ali drugam, so ta. Vzrastla itJJN'h v srcu se oddolžile Češkoslovaški za njeno češke domo vit*/®eh obalah o-gosfoljubnost in dokazale, da so pre- pevane .reke Vljw*iyela je t'0' žete čustva medsebojne pomoči, — Mnoge delegacije odidejo v Jugoslavijo na mladinsko progo, na Poljsko in drugam. Zaradi bogatega in pestrega programa Festivala potekajo dnevi v bo morda čudno zdelo, da so „- ----- , , . , —--q na- reda skrajno dosledni in neizprosni, plapolajo zastave vseh dr^av, iz ka-ha», «zlata .stc>*etiih sta Promet stotine tramvajskih prog, terih je prihitela mladina na svo) h-Fv,,vi,a;v, „„vv, v bogastvo f ešltilij. ^ jn delavnost avtomobilov in pešcev poteka neo- veliki zbor. Pragi kaj hitro. Festivalov uradni češkega ljuds®'®n!a iz Prage pazno in brezhibno in kadar stojiš Pražan; so resni, „ organ je dnevnik »Festival«, ki pri- pravi muzej ^ ' in središče na prav prometnem križišču, kjer le ljubni in prijazni ljudje, naša dnevno program prireditev, kri- ceške kultureE^odne in go- avtomatične signalne naprave uprav- vseh delegacij izkazujejo naša dnevno program prireditev, kritike, poročila in objave. Izhaja v češčini, angleščini, ruščini in francoščini. Programi so zanimivi in :eške kultureV^odne in go- avtomatične signalne naprave uprav-l0lìtklari ’ Hrad(V'a' Ijajo ves promet, se čudiš disciplini 11 stavbe iz in naravnemu smislu za red češkega baroW '’ksančne do- ljudstva. Lepoto nočne Prage, ki jo spodarske niv'.kl ny, arhitekt#?!** gotske. ree zlate Prage, tega središča evropskega ali vsaj srednjeevropskega slovanstva utriplje v znamenju Festivala svetovne zveze demokratične mladine. Kaj to pomeni, ve le tisti, ki je imel srečo občutiti ta utrip, doživeti nepozabne dni, v katerih izbrani člani 40 milijonske armade mladine 65 narodnosti manifestira za mir in spravo med narodi, za dokončno iztrebljenje fašistične miselnosti in nacionalnega šovinizma in za medsebojno sodelovanje in pomoč. 40.000 mladincev in mladink vseh narodnosti se je zbralo v prestolnici Češkoslovaške, da v plemeniti tekmi izpove svojo povezanost, svojo pripadnost k napredni in demokratični ideologij; in da obsodi nasilje «nadvlado in izkoriščanje šibkejšega. Vtis, kj ga napravi Praga na tujca, če lahko rabim to besedo, kajti v Pragi se počut; vsak doma, je v teh dnevih tako mogočen, da se da primerjati le z največjimi mednarodnimi manifestacijami. In to so prav gotovo občutila srca 40-tih tisoč mladincev jn mladink vseh narodnosti, ki so imeli srečo biti gostje gostoljubne velike, zlate Prage, Praga je prekosila vsako pričakovanje in domišljijo vsakega posameznega mladinca, ki je od bogve odkod pohitel na zbor svetovne demokratične prinaša šaljiv strip, v katerem daje duška občutku, da s češčino v Pragi nikamor več ne prideš. Naj navedem še zgolj zaradi zanimivosti, da je najbolj pestra med vsemi mongolska skupina, da so najmlajši med delegati francoski mladinci, da je najbolj številna italijanska delegacija in da so Italijani tudi največji Don Juani. Videti je, da imajo tudi uspehe, kajti nekje sem Citai šaljivo pripombo, da nosijo mnoga češka dekleta v žepih češko-italijanske slovarje. Najlepše narodne kroje ima grška delegacija »Epo-na«, a najmanjši delegati so Vietnamci. Tudi enajstčlanska kitajska delegacija vzbuja veliko pozornost, kajti so to mladinci, ki so potovali nekaj tednov peš čez gore in doline, preden so dospeli na železnico, da jih je pripeljala v malo deželo sredi Evrope, kjer si ljudstvo kroji svojo usodo, kot sami pripovedujejo. Zelo veliko pozornost je vzbudila v Pragi jugoslovanska delegacija »Lola Ribar«, katero tvori folkloristična skupina mladincev in mladink in katero so sprejeli Cehi kot ostale delegacije z velikim navdušenjem. Z največjo ljubeznijo so sprejeli Cehi in ostale delegacije številno delegacijo sovjetske mladine »mladi no našega najzvestejšega zaveznika« in o katerj je izšla ob priliki Festi- mladine. "jo je bilo razvidno na licin m iz besed resnega plavolasega Norvežana, kakor zagorelega Spanca ali črnega neokretnega in naivno presenečenega zamorca. molodci, zvitežime !« — naprej mladinci, zmagali bomo ! Prva med vsemi je mladina Češkoslovaške. Njo zadene levji delež organizacije te velike mednarodne lllUlllllllj prireditve. Mislim da ni nikogar, i ii i.. c , kj bi se upal trditi, da češkoslovaška Mladina na f©srivalu mladina ni bila kos tej nalogi in da IBIBliSliS» wmmmmmmtmmmmmmmm V teh dneh je zadobila Praga res mednarodno ali bolje medkontinen-talno lice. En sam vrvež mladincev in mladink vseh narodnosti, vseh jezikov in vseh barv. Na najbolj prometnih arterijah Prage, na Vac-lavskem namesti, na Prikope, na Narodni triti, na nabrežjih: povs>d srečaš skupine olivnato zeleno-polt-nih Indijk v svilenih, dolgih, čez ramo prevržen.'h nošah in v pestre, in pisane narodne noše oblečenih Mongolov; Poljake v enotnih sivih krojih, ki nosijo na srcu belega orla na rdečem polju, italijanske viso-košolce z originalnimi kljunastimi klobuki vseh barv, našitimi z naj-originalnejšimi emblemi južnjaške prešernosti; Grke v belih narodnih nošah in tržaške športnike, ki nosijo ponosno na prsih belo helebardo na rdečem polju. Tržačani, ki so zastopani s Številno delegacijo so ponosni še posebno zato, ker nastopajo prvič kot zastopniki samostojnega tržaškega ozemlja, najmlajše med zastopanimi državami. Kamor se ozreš in koder greš, stišis najrazličnejše jezike: pravi Babilon Saj nekj humoristični list v Pragi je ni do pičice izvršila. Nimam dovolj pohvalnih besed za požrtvovalnost, za vljudnost, za organizacijsko spretnost in za resnično demokratično miselnost v plave srajce in temna krila ali hlače oblečene češkoslovaške mladine, ki s ponosom nosi r.a prsih svojo značko SOM, Svaz JeškosVn enské mladeže. Prepričal sem se, d« ji nobena žrtev ni bila pretežka in nobeno delo nemogoče. Opazoval sem posamezne češkoslovaške mladince, kako so se znašli v vsakj situaciji in kako so naglo reševali tud: zapletene organizacijske probleme, kako so s skrajno silno gosfo-Clanom nenavadno vljudnost in né vem, če je to le moja domišljija ali če je res, da izkazujejo še posebno naklonjenost delegatom iz slovanskih držav. Kamor koli greš, na vsakem koraku na- PoliHčni položaj vČSR iillllllliuililllli^ Češkoslovaška živi in utriplje v znamepiu Gotwaldovega dveletnega obnovitvenega načrta. Na vseh kolodvorih in javnih prostorih je letak: »Dvoletni načrt — dve stopnici k blagostanju češkoslovaškega ljudstva« Na uredništvu »Mlade fronte«, glasila mladine CSR, so nam zagotavljali, kako si češko in slovaško ljudstvo prizadeva obnoviti lastno državo, ki je bila za dolgo dobo 7 let predmet ropanja in izžemanja osovraženega tujca. Obnova je v pol- ravnost čakajo, da bi pomagal,- z naj- nem teku in v mnogih strokah go-različnejšimi informacijami, navodi- spodarstva ;n industrije je češko in H jn nasveti. Nepoznavanje jezika slovaško ljudstvo daleč prekosilo zanj pri tem nobena ovira, kajti videl črtano proizvodnjo. Pri tem ima do-sem na lastne oči, kako se je če- ber del zaslug ravno češkoslovaška ški mladinec čisto dobro sporazumel mladina, ki je z vso požrtvovalnost-ts temnopolto skupino Indijcev. c potrpežljivostjo in vljudnostjo še posebej se odlikujejo tramvajski sprevodniki in stražniki. Praga se zaveda svoje gostiteljske naloge in ve, da bo številna armada mladincev in mladink iz vseh kontinentov, kadar se vrne v svoje dežele, govorila o Pragi. Pražani hočejo, da bodo poročila kar najbolj laskava. Češkoslovaška država in mesto Praga sta storili vse, da bo bivanje gostov v Pragi kar najprijetnejše. Mladinsko armado so nastanili v modemih, zračnih in svetlih šolskih stavbah. Za prehrano so skrbele velike menze Masarykovega kolegija, pravne fakultete, Carltons, restavracije v Riegrovih sadech, v Spaleni ulici in druge. Izkaznica udeležbe na Festivalu je dajala lastniku pravico do brezplačnega obiska vseh festivalskih prireditev in . polovično ceno na tramvajskih vož-najh, In končno, Če je kak mladinec ali mladinka iz drugih dežel ostal brez Kčs (češkoslovaških kron) — kar pa zaradi neugodnih kurzov alj zaradi težavne izmenjave denarja ni bilo tako redko — je uvidevni sprevodnik na tramvaju zatisnil eno _ in tudi obe očesi. Največja nerodnost je bila seveda, prehrana, kajti menim, da ni bilo mogoče tudi pri najboljši volji ustreč; okusom želodcev iz vsega sveta. Hrana je bila pač češka, in nikoli ni manjkalo kruhovih svaljkov in kumaric- jo pomagala pri pospravljanju lanskoletne žetve in pri obnovi porušenih vasi, mostov, tovarn in rudnikov. Tudi najmlajše seznanja dr- na najmlajše državljane in jih seznanja z dvoletnim načrtom. Imel sem priliko videti umetniško izdelane propagandne brošure, v katerih vabi češkoslovaška vlada mladino, naj se posveti specialno češki industriji porcelana. »Kdo pomuže našemu porcelanu — kdo obnovi je-ho če-škbu tradici «. Z dokončno rešitvijo nemškega vprašanla v Češkoslovaški, z izgo- tuiuiuvi,, o.------------------- . s?‘ žava z načrt; dvoletnega plana in veda ni manjkalo tudi piva in moč- dv;ga v njih zavest potrebe po smo- trnem in modernem gospodarjenju. Dobil sem v roke knjigo Safràneka in Pekàreka »Než vypluje lod’« (Preden izpluje ladja), v kateri se z otroškimi risbami in otrokom do- natili jedi, s čimer se Cehi posebno ponašajo in v čemer se posebno odlikujejo. Sicer pa ni bilo za zdrz-Ijivega in utrjenega mladinca vprašanje prehrane glavno in edino vpra- i^envsalf gosMtretel ^vdsko^nakaz- stopnim načinom domovina obrača Po vojni ustanovljena svetovna organizacija demokratične mladine vsega sveta s sedežem v Parizu je nekako pred enim letom sklenila organizirati Festival mladine v Pragi. Kdor je bil v Pragi in kdor je imel priliko občudovati organizacij- plavanja itd. Velika palača praškega velesejma je sprejela vase razstave vseh držav, ki sodelujejo na Festivalu in ki pričajo o delavnosti, kulturi in narodno-osvobodilnih borbah mladine vsega sveta. ;Udovai sem pestri ter obsegajo koncerte mladinskih pevskih zborov, med kate- sen, trai«1’ Jì^inove rimj se posebno odlikujejo jugoslo- impozgO^ .. ^/fed-P^jega mTD~ p- be zapus'1'0^' Obč^neizbri-trajeP S^’K Cz vanski, športne prireditve vseh vrst lače, ! 5pI,^Vesko m1"*' športov od- nogometa do telovadbe, strstva, .^^ |cjj^ t^«Jz Hracjč ja Festivala poverjena ravno Cehom Prago, zato da Se medseboj spbzna-in mgl- ;da v Plemeniti tekmi strnejo še BHHHÉHHBnHRHnMHHIRntMIM goč’nem ^zbo?^ ma ^ SVoiem m0' ske probleme, kako so s skraj- mokracijo in za* mir zLtnvi vljudnostjo in požrtvovalnostjo UrQaniZaClja [©SlIVala češkoslovaške s trst va, ° ki ".0 t. gledališke predstave ;n baletne na- dovo pt« -Festival svetovne organizacije de- stope. Naj omenim, da nastopa v nov v 5‘^nlp«'‘poi«'‘'lVeid mo^ ............ ........................... >-•*■<*■ ž25SAS?^au«S!: ’ i'aia'r|ov!'itek a-tonsko bili v pomoč vsakemu, ki se je v čemerkoli nanje obrnil. Videti je bilo, da so res kos težki nalogi gostiteljev tako številčne in različne svetovne mladinske armade. Stotine tolmačev vseh jezikov, vodičev in »poradateljev« rediteljev, sodeluje pri vseh manifestacijah Festivala. Tudi ob tej priliki je češkoslovaška mladina dokazala, da si je vzela k srcu besede prezidenta Beneša: »Posvetite odločnost svoje mladosti za to, da postanete vitezi novega kraljestva pravice, svobode jn socialnega napredka«. IIIIIIIIIIIIIIIISSHiBllIItH^^ Praga s svojimi modernimi in prostornimi šolskimi stavbami in Ma-sarykovim, Titovim in drugimi »kolegiji je bila sposobna sprejeti pod ,, .. mladine je napisano: »v edinstvu mladine je moč naroda 1« Ne Festivalu pa sem imel občutek, da je v edinstvu .mladine vsega sve-ta ,77 moi; sve,a’ ki ima svoj najmočnejši odmev v strpnosti in solidarnosti narodov ;n kot nujni posledi- streho nekaj deseftisoč mladincev jn ci demokratične ideologije_v miru ! Na številnih konferencah v okviru programa Festivala, razpravlja mla-dina o lastnih potrebah, o nujnih vprašanjih socialne in politične na-raYf’0 P?loi!aiu mladine v najrazličnejših državah na vseh kontinentih Iz ------ • mladink ter s svojimi gledališč; in s svojo veliko »Sokolovno« na Vy-nohradeh zagotoviti primerne odre za nastope številnih folklorističnih plesov in zborov in s svojimi športnimi stadioni omogočiti, da so se odigrale tekme v vseh panogah špor- v nepozabnem spominu plesni nastopi bolgarske, grške, sovjetske, bre:on-ske in češke mladine. O Bolgarih pravijo Ceh; da plešejo kot hudiči. Med sovjetskimi baletnimi solistkami smo občudovali poleg Lepešjnske, Plisjeckovo ter prvo baletko uzbec-kega gledališča Izmailovo. Na programu se vrstije šahovske tekme, konference, izleti, filmi in za razvedrilo sleherni večer družabni ples v prostorni telovadnici »So-kolovne« na Vynohradeh. Izredno zanimiva razstava v stavbi velesejma nazorno podaja življenje in delo mladine v posameznih deželah sveta. Na njej so razstavljena dela in uspehi mladine: stroji, prerezi strojev, slikarska in kiPar' „«inuxKv >hVVrtovi menu r*,a'fokr*?el nasad* vlof češkega jz ta: nogometa- rokoborbe, košarke ~e«0 veliko bre;’Narečne ^‘'«te ,opera - mo- ob- O- nom treh milijonov Nemcev, je utrpela češka industrija, posebno nekatere specialne stroke, kakor steklarska jn tekstilna, občutno vrzel, ki jo država hiti mašiti z izobraževanjem lastnih kadrov. Po vsem se da sklepati, da bodo po vojni nastali nedostatki v kratkem času odpravljeni in da bo Češkoslovaška dosegla ono blagostanje, ki ga je uživala pred nemško zasedbo. Tudi zaradi novega svetovnega in evropskega položaja nastale spremembe gospodarskih tržišč, ki silijo danes Češkoslovaško, da mora uvažati vino iz Francije in različno blago iz drugih držav, bo po dvoletnem načrtu in zaradi gospodarske povezave z vzhodno Evropo izboljšalo gospodarsko bilanco Češkoslovaške. Češkoslovaško ljudstvo ima polno zaupanje v svojega prezidenta Beneša in v predsednika vlade Got-twalda, ki je kot predstavnik večip-ske komunistične stranke začrtal pot gospodarske obnove v državi. Ravno dvoletnemu načrtu, s katerim je Sla komunistična stranka na volitve, je pripisati, da je na zadnjih volitvah dobila 45% vseh oddanih glasov. Pribiti je treba, da je pripisati politični zrelosti Cehov in Slovakov, da vlada v Češkoslovaški polna strpnost med strankami, katerih štiri so zastopane v parlamentu: komunistična, narodnosocialistična, socialdemokratska in slovaška demo kratična stranka. Blagor države kot najvišji blagor slehernega Ceha in Slovaka je tisto, kar je strnilo češko in slovaško ljudstvo po tako težkih preizkušnjah zadnjega desetletja. Občutek, da je odstranjena stalna nevarnosf nemškega požrešnega in napadalnega soseda daje slehernemu Cehu in Slovaku oni mir in gotovost, ki je potrehna za to, da se posvetijo izgradnji tretje republike. Seveda pa se po zaslugi najbolj demokratičnih element’ov v državi Cehi in Slovaki ne puste uspavati v tem občutku varnosti, posebno ker sam» zasledujejo namere svetovne reakcije, ki hoče zopet postavit) na noge nemški industrijski militarizem. Iz vsega tega se da sklepati, da je Češkoslovaška res na najboljši poti, da v kratkem času doseže začrtane cilje. Stalni pritisk, katerega je izvajal nevarni in dobro organizirani sosed na češki narod, germanofilska politika avstrijskih cesarjev in kulturna tradicija češkega naroda še izza časov modrega in učenega kralja Karla IV. fer izza husitskih časov, je tud; v češkem narodu v prvi polovici preteklega stoletja zbudila revolucionarni pokret narodnega prebujenja in v kratkem času enega stoletja ustvarila mogočno in zavidanja vredno kulturno raven češkega Ijud-■ stva. Ce pomislimo, da je Dobrov-sky že v začetku preteklega stoletja proglasil češki jezik za mrtev in samo v študijske namene ter zgolj iz zgodovinskih razlogov spisal slovnico češkega jezika in če pogledamo današnjo visoko kulturno raven češkega naroda, potem stojimo pred najbolj zgovornim dokazom, kaj lahko zmore trdni v boju za lastni obstoj odločen narod. Praga je danes središče češke kulture in kakšna je ta kultura, pričajo nešteti muzeji, gledališča, umetniške galerije knjižni trg, šolstvo in prosveta ter sploh ves zunanji izgled Prage ter temeljita in vsestranska kulturna raven češkoslovaškega naroda. Češkoslovaška umetnost zavzema za francosko eno prvih mest. Razstavni paviljon Manesa, Umelecke besede, 'Jednote vytvarnih umelcu in mnoge druge pričajo, kako goji češki narod umetnost, glasbene dvorane, konservator rij in gledališča pa so hrami ene največjih glasbenih kultur sveta. Češki dnevni in politični tisk, češke strokovne in umetniške revije in o-prema čeških knjig zadivlja tudi nestrokovnjaka in vzbuja pri slehernem obiskovalcu Prage qajvečje občudovanje, pri Cehih samih pa upravičeni ponos. Imel sem priliko seznaniti se z mnogimi javnimi delavci in umetniki in morem le izjaviti, da so visoka kulturna raven, odpornost, pridnost ;n smisel za red in disciplino lastnosti, ki dvigajo češkoslovaški narod nad druge narode in jih postavljajo v položaj, ki zagotavlja češkemu in slovaškemu narodu cvetočo in blagostanja polno bodočnost. In če se potem iz takšne Prage vrneš v Trst, obžaluješ, da n,- dano onim malenkostnim v zastareli miselnosti živečim narodnim nestrpnežem prilika, da vidijo res demokratično nastrojenje češkoslovaške pre-stojnice. Ko bi mogli samo enkrat občutiti blagodejni vpliv naprednega in demokratičnega vzdušja tistega velemesta, potem bi se verjetno tudi njih ozkosrčna in zgrešena miselnost vzbudila k višjim, človečanskim idealom. Naj se tudi s tega mesta zahvalim dragim znancem ing. Pari, fov Ko-' kalju. Dr. Novakovi, slikarjema Me-zerovi in Grossu, profesorici Halovi m vsem, ki so nam izkazovali še posebno naklonjenost in gostoljubnost. Zdravo, zlata slovanska Praga ! Dr. Hlavaty Dejanje se dogaja v bogati industrijski deželi Aržanteji. M'ad zdravnik Stifen Popf pride s svojo ženo Bereniko v Bakbuk, kjer upa iznajti preparat za pospeševanje rasti organizma. Svojo iznajdbo je Popf preizkusil na cirku-' škem pritlikavcu Magarafu, ki je res postal vedno daljši in daljši. To pa ni šlo v račune cirkuškemu ravnatelju; vložil je proti Mara-rafu tožbo o prekršenju pogodbe in sodišče je obsodilo pritlikavca na globo pet tisoč kentavrov. Denar za globo je Magarafu ponudil Padrele, lastnik neke tvrdke, če mu izda skrivnost, kako je začel rasti. / • — Ne počenjajte neumnosti! — je začel znova kričati Padrele. — Tako hkrati se to ni zgodilo. Nisem otrok, da bi me pitali s takimi pripovedkami! Prebral sem kup knjig o tem vprašanju. Ni bilo še nevisokega človeka (izogibal se je besede »pritlikavec«). ki bi zrastel v zreli starosti. Razen vas, kaipak. In če resnično potrebujete teh pet tisoč kentavrov, tedaj mi morate povedati ,kako ste to dosegli. Ako ne, boste sedeli v ječi. — Težko mi je odgovoriti na to vprašanje, — je obotavljaje se izpregovoril nato Tomazo Magaraf in nanrgnil na tajnika, ki je takoj šinil iz kabineta! To je bil 'zvrstno izšolan tajnik Tomazo Magaraf pa je prisedel bl:žc h gospodu Padrelcju in vorašal prav tiho, da ga ne bi kdo slišal v drugi sobi: ali obljubi gospod Padrele, da bo čuval tajnost? Padrele je prisegel na spomin svojega očeta in svoje matere in na svojo srečo Tedaj je Magaraf pomislil in zahteval, naj Padrele tudi obljubi, da ne bo delal nikakih težav, ako mu doktor, k: mu ga bo imenoval, ne bo hotel pomagati zrasti. Padrele je znova prisegel, in šele tedaj mu je Magaraf dal naslov doktorja Popfa, in ko je prejel ček za pet tisoč kentavrov, je odšel. Padrele očividno ni rad odlagal opravkov na dolg rok. Poklical je tainika in mu velel, naj pripravi vse potrebno za odhod. — Samo glejte, da ne zinete nikomur besede, kam grem in po kaj, — je rekel tajniku. — Niti mojemu bratu Moja vrnitev naj bo iznenađenje zanj. Upam, da boste toliko pametni in se boste ravnali po moji želji. Zadnji stavek je izgovoril s takšnom poudarkom, ki ni dopuščal nikakega dvoma, da bi tajnika prav drago stalo, ako bi kaj izbrbljal. Gospod Primo Padrele je bil tedaj na seji ravnateljev neke družbe, ki bomo o njej podrobneje pripovedovali pozneje. Avrelij je poklical brata na telefon, mu sporočil, da odpotuje za tri tedne na izprehod po oceanskem nabrežju, ter mu vošičil zdravje in uspeh Čudno je bilo slišati v piskajočem glasku Padre-leja mlajšega nepričakovano tople note. Njegov zlovoljni, rumenkasti obrazek je postal hkrati priia-zen in ginljivo dobrodušen. Primo Padrele je bil edini človek, ki ga je ljubil ta naduti in histerični izrodek s — Dobro, prijateljček, — mu je odgovoril Primo Padrele, — le pojdi, prevetri se in ne varčuj z denarjem. Kadar se boš peljal na vlak, pridi k meni po slovo. Slabo uro pozneje se je gospod Padrele mlajši pomudil pri bratu nekaj minut, nato pa sc je v posebnem vagonu odpeljal v mesto Bakbuk svoji sreči naproti. ENAJSTO POGLAVJE, ki govori o tem, kako se je Tomazo Magaraf prepričal, da je mogoče živeti. Tomazo Magaraf je rekel gospodu Suukcju: »Tu imate svoje umazane kentavre!« — prejel pobotnico in odšel, ne da bi se poslovil, in nalašč ni zaprl vrat za seboj, da bi vsi videli, kako se požvižga na takega pohlepnega in krivičnega človeka Ko pa je stopil na ulico, mu je bilo vendar zelo hudo, ker ni vedel ali bo dobil kje delo, kam naj gre po denar za preživljanje in kje naj dobi jutri denar za obleko in čevlje. V treh dnevih procesa je dobršno zrastel. čevlji so ga neusmiljeno stiskali. a obleka mu je bila tesna in kratka, da ni bil več spodoben v njej. Da bi se šel v njej ponujat za delo. ni bilo mogoče. Ko pa se je spomnil, da ni več pritlikavec, da je prav tak kakor drugi ljudje, celo čednejši kakor mnogi drugu (o tem je sam bral v nekem časopisu), se mu je žMjcnie zazdelo zelo lepo. Rekel je sam pri sebi: »Kar bo. bo!« — fn ker je bil že davno čas obeda, je vstopil v prvo gostilnico, ki je prišel mimo nje, s sklepom, da se bo dobro najedel z denarjem, ki mu je še ostal. Natakar, ki je poslušal njegovo naročilo, je re-kel: — Vse bo v redu, gospod Magaraf. Zadovoljni boste. Tomazo se je začudil, odkod ga natakar pozna. V tej gostilnici ni bil še nikoli, toda natakar je že izginil skozi neka vrata in se koj nato vrnil v spremstvu nekega debeluha na čezmerno tankih nož'cah. To je bil gospodar gostilnice. Prišel je iz svoje sobe s časopisom v rokah. Najprej je pogledal Maga-rafa, potem na njegov veliki posnetek v časopisu, se široko nasmehnil, nekaj rekel natakarju, a sam stopil k mizi našega junaka: — Dovolite, gospod Magaraf, da vam priporočim purana z jabolki in čudovit francoski šampanjec. — Hvala, — je rekel Tomazo Magaraf v zadregi, — hvala, no, nisem kdo ve kako lačen. Gospod ie očitno takoj razumel: — Nikar se ne branite, gospod Magaraf! Zelo bi me užalili. To vam ponujam iz vsega srca .. Kakšna čast: Tomazo Magaraf v moji restavraciji! Kakšna čast! Tedaj je Magaraf rekel: —Dobro, ako tako želite, — in v nekaj minutah je bila njegova mizica obložena s slastnimi jedmi in z različnimi steklenicami, a gospodar je prisedel, zabaval Tomaža s svojim govorom ter mu nalival vina, srečen in hvaležen, Naposled se je Tomazo blaženo naslonil s hrbtom na naslonjalo stola in šele tedaj videl, da jc restavracija ruvbito poma gostov, ki so vsi strmeli vanj brez vsakršnega prikrivanja. To ga ni nikakor spravilo v zadrego, celo všeč mu je bilo. Vedel je, da ga gledajo ne zato, ker ie nakazen pritlikavec, ampak zato. ker je tak kakor drugi in ooleg tega znamenit mož. In ker se je prvič v življenju napil dobrega vina, je bil prav dobre volje. Pomignil je gospodarju, in sta skupaj zapela: »Kako si velik, moj mali Tomi!« — gospodar s tenorčkom, a Tomazo s precej prijetnim baritonom. Potem je Tomazo pomignil natakarjem, ki so se tudi pridružili pesmici, Tomazo pa je stal in dirigiral tako, tla so bili gostje prav zadovoljni in rekli, da niso še nikoli tako veselo prebili časa v restavraciji. Potem ie gospodar dolgo in prisrčno stiskal Magarafu roko in govoril, da mu je zelo hvaležen, naj prihaja k njemu v restavracijo zajtrkovat, obedovat in večerjat, in da to ne bo nič stalo gospoda Magarafa. Magaraf je kajpada razumel, da je bivši pritlikavec, ki je zrastel, izvrstna reklama, in se bo kar trlo gostov, hotečih videti, kako se Magaraf gosti, tisti Magaraf, ki so ga obsodili, ker je zrastel. Ko je Tomazo uslišal prošnjo restavraterju, mu je ta vnovič začel stiskati roke in rekel, da ga bo sam vozil iz stanovanja v restavracijo in nazaj. Tomazo je rekel »dobro« in stopil na ulico. Pred (Jeni restavracije ie stala množica ljudi, zijočih v plakate, ki so bili napisani z roko «n prilepljeni na šipe oken: V tej restavraciji vsak dan zajtrkuje, obeduje in večerja znameniti Tomazo Magaraf! Ljudje so navdušeno zijali v Magarafa, on pa jim je dobrodušno pomežiknil, kakor kdo, ki ga ima nekoliko poj kapo, in šel naprej po svoji poti, zijala pa so se usula za njim. Da bi se jih otresel, je stopil v prvo trgovino, ki mu je bila pri roki. Tu so prodajali obleke, in gospodar se ni nič manj razveselil Magarafa kakor poprej restavrater. Ah, gospod Magaraf! Kolikšna sreča, gospod Magaraf Takoj sem vas spoznal, gospod Magaraf! — je navdušno jecljal in ni vedel, kam bi po-sfdil dragega gosta. To je izredno lepo, da ste prišli! Hotel sem vam pokloniti majhen dar, toda ni-Sei? vznemirjati, in glej, sami ste prišli! I ribližno uro jmzneje je Tomazo Magaraf stopil iz trgovine v novi, dragi obleki in odličnem površniku. — Ostalo vam pošljemo jutri zjutraj, gospod Magaraf! Da ste mi zdravi, gospod Magaraf! Srečno, gospod Magaraf! — je kričal za njim gospodar trgovine. »Ostalo« — sta bili še dve obleki, polsezonski in zimski plašč. Za vse tc darove je Tomazo pustil v trgovini prejšnjo obleko, ki so jo takoj dali v izložbeno okno z naslednjim plakatom: L naš/ trgovini ie pustil znameniti Tomazo Magaraf to obleko, ki jo je prerastel v’ treh dnevih in pol, kolikor ie trajal usodni proces! V naši trgovini se ie oblekel ves na novo in izbrano! Prodajalne perila, klobukov in obutve je Tomazo obiskal tako rekoč z vnaprej premišljenim načrtom, in povsod se mu je namera obnesla. Naslednjega jutra je prišel restavrater ponj z vozom, in Magaraf ie izvrstno zajtrkoval v restavraciji. ki je bila nabito nolna £0"tov. Tam je tudi obedoval in večerjal, a v presledkih med temi prijetnimi opravili se ie izprehajal po ulicah v spremstvu radovednežev, ali na počival v ogromni sobi elegantnega hotela, kamor Se ie preselil še tisti večer na povabilo ravnateljstva. — Ni slabo! — si je dejal in zadovoljno mel roke. — Znosno živi'en je! Tako je preživel približno tri tedne, ko mu ie prišlo na misel, da bi šel na obalo v svojo zabavo. Denaria mu ni bilo treba. Samo paziti mora, da ne zajde pomotoma v kakšen drugovrsten hotel. Zelo neprijetno je, če te prosijo, da ostani, medtem ko te drugi vabijo v zares Prvovrsten hotel Magaraf ie spoznal, kako težavno ie to. ko je po dolgem obotavljanju naposled novedal svojemu re-stavraterju, da odpotuje na obalo Bil je to srce trgajoč prizor! Spričo nepričakovane vesti, ki ga je zadela, se ie nesrečni debeluh zamajal na svojih tankih nožicah kakor bilka pod sunkom vetra. - Ali me nameravate uničiti, gospod? — je vzkliknil z glasom, ki ie izražal pristno gorje. — Zdaj me hočete zapustiti, ko je moja restavracija na tem. da postane najbolj v modi v mestu! O. vi nimate srca! Recite, da ste se samo pošalil'! Da ostanete! Moi Bog! Moj Bogi Še ob pamet bom! Začel je drveti po svojem kabinetu in tako obupno vil roke, da se ie Tomazo odločil: »Vrag vzemi potovanje, ostanem.« Medtem na, ko je razmišljal, kako bi mu to povedal, da bi poudaril svojo dobrotljivost, se ie restavrater razjezil ter začel kričati nanj in cepetati z nogami: — Dobro!... Odpeljite sel... Živiina! Izrod! Škoda, da te niso takrat vtaknili v ječol Veni — 'e zavreščal nenadoma in zgrabil osuplega Magarafa za zaslece suknjiča. Magaraf je kajpak takoj šel ven, a restavrater, ki se ie zgrozil spričo tega, kar ie storil, je stekel za njim ter ga prosil, naj mu odpusti in se vrne. Obljubil je Magarafu plačo, ktjlikršno si naj sam določi, da bi le obedoval v njegovi restavraciji Skuša! je celo poljubiti roko Tomažu, zakaj v treh tednih jc^ restavracija toliko prinesla temu debeluhu, ki je zdaj jokal ko otrok, kakor poprej \ treh letih Toda Tomazo je bij zdaj neizprosen, zapodil je neutolažljivega restavraterja, in nekaj ur pozneje ga je ekspresni vlak jugozapadne železnice naglo vozil proit blagodejnim pokrajinam oceanskcobale. DVANAJSTO POGLAVJE, ki pripoveduje,* kako premišljeno je ravnal Padrele mlajši. Zadnja postaja pred Bakbukom je bila Tubc-roza. Vlak, ki je odpelial iz mesta Velikih Žab, je prispel v Tuberozo zvečer ob šestih in trideset minut. Sonce je stalo še visoko na nebesnem oboku. Obsevalo jc mestece, ki navzlic poetičnemu in bla-godišečemu imenu še daleč ni bilo videti poetično, Bilo je tudi nasičeno z izpuhtevanjii" klavnice in treh izredno smrdečih tovarn usnja. Tujec, ki pride v katero koli majhno mesto za belega dne, težko ostane neopažen. Če na ima pniu šlec vrhu tega še posebne znake, ki bodejo v oči, tedaj ni sile, ki bi ga mogla zavarovati pred po* hlepno radovednostjo izpremembe željnih stanovalcev. Za takim se usuje jo tolpe otrok. A n j'h očetje, matere, dedi in babice, bratje in sestre se iztegujejo iz oken, izza vrat, ali pa pritečejo na ulico, da bi sc do sita naužili redkega prizora. Padrele mlajši, ki jo preko trideset let nosil n* ramenih bridko breme svoje nakaznosti, jc pač ve' del, da bi s svojim prihodom v Bakbuk za dne zbudi! senzacijo. To je bilo poniževalno in neznosno-toda, kar je bilo glavno, utegnilo bi resno ogrožati »zid tega, kar si je zamislil. 0 GOSPA Z IV IIlHI.mH ------ » ivi iy *\ -v' » -VT i y ROMAN C R O N I N A Katarina Lorimer, 35-letna lastnica prodajalne umetniških starin je kunila Holbeinn-vo miniaturo slike »Gospa z nageljni«. Nameravala jo je prodati, da opomore svojemu omajanemu gmotnemu položaju. Katarina, ki se je s svojo sposobnostjo povzpela do lastnega podjetja, je z vso nežnostjo skrbela za svojo nečakinjo Nancy, zaročeno z Američanom Chri-som Maddenom. Spočetka ni imela Katarina do njega zaupanja, toda pozneje ji je čedalje bolj ugajal. Katarina, Nancy in Madden so se vkrcali na ladjo za Ameriko. Spoznanje, da ljubi Maddena, je Katarini povzročilo veliko bolečino. Sklenila pa je, da raje umre, kot bi skalila srečo svoji nečakinji. Maddenovo vabilo za ples je sprejela šele na Nancino trdovratno prigovar. janje. »Prestara sem za to.« »Kakšna neumnost!« se je protivi! z mirnim nasmehom. »Meni se nasprotno zdi, da si šele sedaj pričela živeti.« »Oh! Morda mislim preveč na druge stvari: na izkrcanje, ki nas čaka jutri, na svoje posle, na vso bodočnost.« Za hip sta molčala: glasba jih je s svojim ritmom zibala, medtem ko je Katarina čutila na sebi Mad-denov pogled. »In moji načrti te ne zanimajo več?« »Da!« Skušala je, da bi njen glas ohranil naraven ton. »Ostaneš kaj časa v New YorkuV« »Da. Namenil sem se ostati nekaj dni z Nancy in s teboj ter vaju povesti nekoliko po mestu. Upam tudi, da bosta šli z menoj v Vermont, da spoznata mojo mater in nekatere prijatelje iz Oraysvilla.« Katarina je napravila kretnjo, ki je pomenila obžalovanje in .zamrmrala : »Bojim se, da ne bom mogla iti.« »Toda jaz sem obiskal tvojo mater«, je zgovorno in prepričevalno odgovoril Chris. Nastal je odmor. Katarina je razumela !n končno razorožena dejala: »Dobro, storila bom vse mogoče, da pridem.« »Kako si draga! Moraš spoznati vermontsko pokrajino, ki sem jo tako ljubil, ko sem kot študent zahajal tja na počitnice in mi je zato še danes tako priljubljena. : Po kratkem presledku je Chris naglo pripomnil' »Kaj se je zgodilo, Katarina, med nama? Prej je bilo tako lepo, sedaj pa se je vse menjalo. Ti se me izogiblješ. Drugi se tega ne zavedajo, toda jaz se. Vse, kar ti morem povedati, je to, Katarina, da si krasno bitje. Prijateljstvo s teboj ima zame neprecenljivo vrednost, ne samo zato, ker bom Nancin so-prog, ampak tudi zaradi mene samega. Ali ne b) mogla zopet složno živeti?« Kljub vsemu obvladovanju same sebe, je osuplo Katarino spreletela groza. In ona, ki se je izogibala Maddenu Nancy na ljubo! Sedaj je naenkrat uvidela, da je bil ta njen popolni preobrat očitna neumnost. Ni več vedela, na katerega svetnika naj se obrne. Loteval se je je obup. Uspelo ji je samo jecljati: »Ti se popolnoma varaš. Saj sem ti rekla, da se te dni nisem dobro počutila. Toda vse to nima nobene zveze z najinim prijateljstvom.« »Reči hočeš s tem, da nisj opazila nobene spremembe ?« Pritrdila je. »A, tako je!« In po trenutku molka se je Madden nasmehnu kot da je v zadregi in dodal: »Če je tako, se res ne da pomagati.« Glasba je umolknila in vrnila sta se k svoji mizi. Nekdo je bil napolnil Katarinin kozarec in ona ga je v eni sapi izpraznila: peneči se šampanjec jo je nekoliko poživil. Ko je pogledala okoli sebe, je Madden zopet plesal z Nancy in parniški zdravnik se je približal, da povabi njo. Nato je plesala še z gospodom Pymom, ki jo je na vsakem plesu enkrat povabil, nato zopet s kapitanom. Naposled je izkoristila priliko, ko so se nekatere osebe začele poslavljati. Opravičila se je, se tudi ona poslovila in se umaknila v svojo kabino Ni mogla čitati in tudi ni pričakovala, da bo spala. Ulegla se je in se začela boriti z lastnimi mislimi, ki so jo napadale. Obračala se je z ene strani na drugo in šele proti jutru se je potopila v globok sen. Ko jo je sobarica zbudila, je bil parnik že pred pristaniščem in pred njo se je počasi razvijala newyorška panorama. Ta prizor in misel, da se je le končalo to potovanje in da bo skoraj stopila na kopno ter tako uspela ubežati morečim mislim, vse to je vrnilo Katarini njeno neprisiljenost Ko se je naglo oblekla, se je odpravila na zgornji krov, trdno odločena, da ne bo dopustila, da pride njena skrivnost na dan. Nikakor ne sme popustiti in svojemu sklepu mora ostati zvesta đo zadnjega. ----------------------------------------------------1t Na zgornjem krovu se je sestala s. Nancy in Maddenom, ki sta opazovala trdo izklesan profil mesta, ki se ie očrtavalo visoko na nebu kot moderna akropola. Ker je zopet zadobila zaupanje v samo sebe, se je lahko popolnoma mirno obnašala. Po neodločnem pozdravu, ki je lahko veljal toliko dekletu kot Maddenu, je vprašala: »Ni čudovito? Srečna sem, da ima Nancy priliko videtj New-York v tako ugodni luči.« »Da,« je dejala Nancy, »veličastno mesto!« Njen obraz je izražal nenavadno zanimanje. »Videti prvič Ameriko je velik dogodek.« »Reklo bi se, da si Krištof Kolumb,« je veselo vzkliknila Katarina. »Prav zares«, je odvrnila Nancy, samo da bi morala tokrat Amerika mene odkriti.« Približal se je gospod Pym in uslužneje kot kadarkoli se je obrnil proti Katarini in zašepetal »Reporterji so na krovu, gospodična Lorimer; vam bi ne bilo drago, da jim posvetite nekaj minut, kot je navada?« Katarina je dobro razumela njegov prijazni namen. Hotel ji je dati možnost, da se v trgovske namene razglasi njen prihod z miniaturo. Nihče ni tako dobro spoznal važnosti reklame kot tholčeči gospod Pym. Katarina se je obrnila in zagledala skupino reporterjev, ki so se počasi bližali. Z navzgor zavihanimi ovratniki na plaščih in s potlačenimi krajci klobukov so se vsi zdeli podjetni mladeniči z neprisiljenim vedenjem. »Morning, gospodična Lorimer,« je dejal tisti, ki je bil na čelu skupine in se dotaknil krajca klobuka. Katarina je spoznala Kellyja, predstavnika enega izmed najvažnejših večernih listov. »Srečen sem, da vas zopet vidim. Kako z vami? Ali je ljubka tista mala slika, ki ste jo prinesli s seboj čez ocean?« Katarina je pritrdila in že je namenila opisati miniaturo v naj zapeljivejših barvili, ko je njen pogled padel na Nancy, ki je molče sledila temu prizoru. Tedaj si ji je v hipu porodila misel, da bi prezrla lastne skrbi in namene in brez Domisleka je izjavila: »Pripeljala sem s seboj nekaj, kar je še mnogo bolj zanimivo. Miniatura ni važna, ali vsaj lahko počaka. Predstavljam vam pa svojo nečakinjo Nancy Shervood: ona bo sodelovala v prihodnji Bertra-movi turneji. Če se hočete okoristiti in jo slikati, imate sedaj -lepo priložnost. Zagotavljam vas namreč, da bo dekle dalo mnogo o sebi govoriti.« V trenutku se je devet parov oči obrnilo od Katarine in se zagledalo v Nancy in devet klobukov je naredilo majhen skok v zrak. Sledil je kratek molk. »Dobro ste povedali, gospodična Lorimer,« je prepričevalno razsodil Kelly. »Zdi se mi, da imate prav. Kaj mislite fantje?« JACK LONDON; KRI&TOF DIMAC PRIKKDIIi IN NARISAL: MILKO BAMBIČ Kroalu so se sporazumeli, da naj vsak prisotni bi Po eno akcijo in zanjo takoj plača 10 dolarjev taikoma zemljišča. Ta dva pa si lastita pravico, imata 1/6 več akcij kot ostali. Da se ne bi natepli novi Dawsončani, so brez odlašanja začeli popihati prisotne. Zlasti prah so tehtali vse tja do ve-a ob velikem ognju. Polagoma se je e ni jev razšlo v upanju, da so postali solastniki ne diišča, ampak bogatega rudnika. Le Wild in salse nista dala odpraviti. . . . , • Naposled sta se vrinila še v kočo, kjer sta koj opa- i skrbno zakrit vitel. »Če prodate 1000 akcij«, je začel Salty, »bosta imela še vedno prvo besedo v družbi s pol šestinsko večino«. »Kaj pa vama bo toliko stavbišč«, se je branil Di-mač. »Veš, saj Salty bi kupil samo 100«, se je vmešal Wild, »ostalih 900 pa jaz.« »Wild, če ne bi bila tako dobra znanca, bi ti ne prodal niti ene. A ker si ti, ti jih odstopim 500, a še te po 50 dolarjev komad. Če nisi zadovoljen, lahko noč !« Naslednje jutro se je Dawson začel smejati, kaj ti na občinski deski je bil pribit naslednji razglas: »Stavbiščna družba Trarara podaja svoj prvi in poslednji obračun. Delničarjem, ki nočejo darovati 10 dolarjev naši bolnici, se ti vrnejo. Prejemki in izdatki Za 4874 delnic po 10 dol. prejeli Sandersenu za stavbišče plačali Za smodnik, vitel svedre, vknjižbo itd. Dawsonski bolnici preostanek 48.740 10.000 1.000 37.740 skupaj 48.7-5.01 20.01 Mr. Salty plačal za 100 delnic Mr. Wild plačal za 400 delnic Mr. Salti]u za provizijo in agitacijo 5 n Dawsonski bolnici poklonili 3'n Dimaču in Čoku za izgubo pri jajčni kupčiji in duševne bolečine ,7 826 delnic ie «raHs "a SSlago , komur, ki hrepeni po miru mesta Trarara ^ Knstov Dimač, predsednik JaS'Cok.ta O anemiji ali slabokrvnosti Beseda slobokrvnost ali anemija je na splošno zelo dobro znana tudi najširšim slojem ljudi. Saj je resnično tudi zelo razširjena in redno se zgo, di, da se pri pregledu na pr. šolskih otrok ali pri pregledu otrok za počitniške kolonije, visoki odstotek diagnoz glasi: slabokrvnost. Ker si pa ljudje pod imenom slabokrvnost predstavljajo le splošno slabotnost In ker imajo o slabokrvnosti ali anemiji najrazličnejše predstave, bo koristno, če se danes nekoliko izčrpneje pomenimo o tej posebno med mladino razširjeni bolezni. Anemija ali slabokrvnost je prava krvna bolezen. Spada torej v skupino številnih obolenj krvi. Da nam bo pa slika obolenja jasna, je potrebno, da smo poučeni vsaj o najosnovnejšem znanju o sestavini krvi. Kri, ki kroži v človeSKem telesu, in ki jo ima vsak odrasel človek približno 4—5 litrov; torej 1/8 do 1/10 telesne teže, o kateri pravijo po pravici, da je najdragocenejša tekočina na svetu, kroži v žilah po celem telesu in vdržuje tako v tesni zvezi med seboj vse organe človeškega telesa. Sestoji se iz oblikovanih telesc in krvne sirotke. Oblikovana krvna telesca so rdeča krvna telesca, ki jih v zdravstvu nazivamo, eritrociti, bela krvna telesca ali leukociti in krvne ploščice. Tekočini, v kateri plavajo omenjena krvna telesca, pa pravimo krvna sirotka ali krvna plazma. Krvna telesca se ves čas življenja presnavljajo, to se pravi nastajajo in propadajo. Nastajajo pri zdravem odraslem človeku v kostnem mozgu, bela krvna telesca v žleznem tkivu in tudi v vranici. Krvnih telesc je v krvi ogromna množina; tako je rdečih krvnih telesc ali eritrocitov v enem samem kubičnem milimetru torej 4 do 5 milijonov, belih krvnih telesc pa veliko manj, in sicer od 600—800.000, krvnih ploščic pa komaj 250.000. če seštejemo vsa krvna telesca in če vemo na osnovi štetja pod drobnogledom, da so vsi ti milijoni v tako majhnem prostoru, potem sl tako ustvarimo sliko, kako so majhna. Vsaka vrsta krvnih telesc ima svojo od narave določeno nalogo. Tako prenašajo rdeča krvna telesca v pljučih nabrani kisik po hemoglobinu po vsem telesu. Torej jim je poverjena važna naloga, če upoštevamo, da je zdravstvena veda ugotovila, da je vprav od kisika odvisna delovna sposobnost slehernega organa in torej celega telesa. Imajo pa rdeča krvna telesca kratko življenjsko dobo in njih pokopališča so vranica, kjer se zbira tudi železo, ki ga vsebuje hemoglobin, ena glavnih sestavin rdečih krvnih telesc in katero služi telesu za stalno obnavljanje krvi. Naloga belih krvnih telesc je po ugotovitvah ruskega učenjaka Močnikova boj proti telesu škodljivim bakterijam, ki jih bela krvna telesca pogoltnejo in prebavijo. Krvne olo-ščlce pa imajo važno nalogo v zvezi z zasirjenjem krvi pri krvavitvah. V zdravem stanju sta razmerje krvnih telesc in kemična sestavina krvi tako stanovitna, da že najmanjše spremembe pomenijo, da gre za bolezen krvi same ali pa da se v telesu vršijo bolezenske spremembe, ki jih v mnogih primerih spoznamo ravno po krvni sliki. Anemija ali slabokrvnost je bolezen. za katero je značilna sprememba sicer stanovitne krvne slike ter krvne kemične sestavine in ki se odraža v mnogih drugih telesnih okvarah, ki jih bomo pozneje še podrobneje opisali. Pod anemijo ali slabokrvnostjo razumemo predvsem zmanjšanje hemoglobina, nosilca železa c/3 •S>RJS £§•1 •J?-3 3- N C”* N c/) N N t « 5 A ili -'o s HI Xi > ^ O «<3 P P "O 2- ° s p O p 515-S- - « 3 sr£ 0^1 ^g.3re — ° o s £3 5 È P p °-r 5. P Ti g" S g -• £r S.7S.I 2 P- o ^ .*‘3 2.B;3 .-S:.3 lip-ili oc^|gI3 È1! ps“ !:!!<•*,,<:,;££ rog i:l»0-|^lir*|.y;;s--r^l5-Sl? f||®? i ^s = » s =• 3 o >:§ ia p 7T go 0 77 3 Pf5'-~gp: ° ga ^ rè”^ o 2.3 3 r- ® » ^ ^ * o P ^ 7g*^p£ ri S 3 i“ g-^3 5^3 12.S PP| 3. f—► 3. 'a ” -' g 2. 3. «,o 3 Ì. = r^^r’ p ro'o:" -.-.g-ros 2.g T3 ? ■a S 2. r*v' p 2. vi -P2 „ g rr'JL^ -ss83^ 2. - 3 p 3 pi.»" 3 S-SS' a- o P p p L - r-h O C/5 ' ‘ °'p D-O 3 c 3 w* "-* P^T* CL t/i< O ja p q ' cq /a 5 ^ rt o _°or -c S 3- 3 « cr 3-. G- q c/3 G« P T o rt> O < § N cr 3 s-r2- 5-g3 Q < 2 ■ ° « ?"3 r' cr< P P /a ? §. S P E 3; 3 rt 7^ H.r TT 2. ° fa JO. < ? e:? p rr o< p •'o &! n 5 £, P.lSf"Ì^2Ì||„ '3-"3^-35'|Sis^|-?r».S 3:ì:.S'=o,Sn "»J.ag?< o * c O S '• 2.3 ShS^ g s ? H3 ^ ^fN n s ^a. 3 5 a3-“'èp a ar °§ 3sg|-ea ^efp-i ?T3*S-=' ' yr-3 2.o ^ 2> 2., I SP0 S')? g 3' •O G* G 2 «co307rcAC{5 3 3i < C o- 3 7 ? P o' 2 P P _ ifP a?« 3 „ 3 3 g” 5 3 P C P ‘J. _* 7T p O P G S** g —. — - c/) 5 7- TTo'3 1. r - p 3 ‘ 3 ^ 3-„ a: 3 2 C ? p 3 p.ap £ O /a *- -3 g ^ g7"" 1.72 r3 ?T ^ d- r ^p.;g:i|:3'sP.3 = 3“ o* O« "" •^3S^ rf cui* S’CL^ ?3-!sg|-c§r5:ag-fi2 S o5>aP«d a-lfs o-TCrf-. ?3||i.|Es.-isa 5 3-o«3 _ 3 T 0 3 ~-9 S'St g 3^70 3 ^333 g-S-S a| g-O - f'°^3^ 5!o2- “2£ „.O » < N fi g- Cdn' “"3' 5;;slr|S-£-41 =2-2.1 -•-3*0 g _ a.N g*g H 2Co‘“tj0 3 o 3 ~3 2 Cl**? O ~r < o g p 3 3 -j ^ O o: 7~p?7 2^ = 3 112 S' — G- o 77- G' G- O G“ G o' O F 3 o ? ^ris O n>' N. 3. 3 g- ' S- 1 o ^ ca g; rr— 0< ff S-|.P^33g O 3 tsi O 7* C 3 p «" iJ < O o o< . r *• w 3 3 ?TP _.. O asIsgVgs. P _ i— a- — q ^ r 3 2.^ Qj&*2. O« N 3 čn) g ?T C tù 10. gr- cn JQ ?r< ff.rsrg o »3S; o< d- -1 O P c/) £3 0 g 3 ra g- u. g C P. 3 P- 3. P 3 0 a;' Oa “ c N (C. 5' S 3 a. 7T 3 g* O » 7 2 P » —2 ^ ^ 5 2 3 Pg=q^r„^3 c.*-) < p p ** c 77 O _ 3 tt r: » £i'S*c a?? p<2 ..o c 3 o o p a^ S2'^ff o ^ g a. g ^p o *< G’ 2.3_S'g ra — £ - as 7T P "i 3* P tf.* PA a« '0 3 Sc -P aag? < 7*0 P ^ ^ K) ^ CD Birt O s 2g «"p p r d' a o ^ a “3 B re ^^3 £ gg Ig P 2rS 7C » o-r- • O 3 ?g*o3a < “g fift333 — S-'sO'OnO3 s"„.a3 s? O p- wmJ. —. “ ; 0 3 2.- *—• pi ®g a» g s 2 7 aS'^NaS'S.B 3g< gsSo i-S-12^1! -.-»Usi' 2 «.s F a? ^3 3’ p S' 3< r*3’ 1 ‘"^o33 o P Q p^* s.-c s a o 3 g-CL p S 3 - fT> cr 2 P p rt> o r-1 Tl1 0 § o " S 3 as N G 3Š.I ao o p' ? P o cr3 o"*< g'« 3 3 H. ^^'“.23 (S, 2*2-3 TCre „ ^ P^3?2 crr 27r3 23 o 3 » „ g g p £*3 3 ® p a* p, p^ g: o 3 F1' 2 p o* 3 * < c%3 S z3 r^« 3:S l‘?33.3'3 3. T3 ^r- pf I! f 3 rt cr G Q s: Ht- O G P N 2. ilSfiapiSS**?! g-FfeaSg.a g.« G7 C/3 G "qSas-Ss ^ " P P 7T __ 2-S"p re o^ocrgr^ocò a 3 £ & 3g-5'-|."g-S.|i|š|gSg cs|S'£.S 3 " = |,.!i.g|ž goCa*“rf? s83 agB-^.^ssS31 f gl.a« rl‘ 5-0 ^ < 3' — ?3l“s rt n- ^ eTjo*!0 r-er p.o 3 °o* 3 £. S S 3 ” re gl'3 ra as o3 s G ED rt< - G 0 -.. g a-d.3 =.3 3 — 3 ^•p pg- ril s-O-& 0 s-3'?:? as o^e-B |:=:'ps- jq O -1 0 2. 1 C- p ra ^ ap g 2‘ O' 3 «io •a°2 2. 7T S rt O* N P G P# /a rt P O a- Sl o 2. 0 p •^gg-i: Igo 3 in’ N »as “ * o s r3' p - S- f srS o 3 a jr K- _4 50 G Ji __ er rr o Gt p o g- a g. G-S-’r-P O o g*3 3 P —• ' p' a. 5' a-»« o fas q rt ?' a a 2 ? er s3 er 3 re re r- rD* ?T- •-< O) N p e-S'-gl.S p. 1— c-»- n —•• 3 C D I 1 er PC» 3' g 3 a. 2.' g-2 S 3 s g g* er o ' 3 r c 3 n n rt C- ^ G - o g 2L G rt c N P O N P 3 rt* *: p ^ o- a. -n p p s er c- 3 § £ 5. pHH4N S-fsc-aE-l ^ 3 ° E N 3 ° p o-K| 3g-c* N, N « < en. 3 a.?g; < a. tr. »“ 2 r- 2:^3- I er 7T ^r r> ^ p o- —• 83 p a*g- /a g* g 3 S p: S 3 ^ m 27 § a p rt N ja p 3 G G P 5'B S 2__ 3 r-as-i' c 3 >2.g£ re &;S.£ gg g*p’ — g o'pSr'rtN a d 0 3 ' cr.H^3 rSn-S^loS 3 N P S*1^ „ ÈD W • C/) ■—• • 3 52 3 • n o 2. G. n - cl P G-■* G. G G p rt< O M o rt ^ rt rt) N 0-5 <- ^ S £.3n i-3 g§3 2 2 c er _ o< re 3 S- * o s- 3 ^ p s-.a.3 —S fr n c O » 3 3 ^ 77 3 O.N re — 31. ►—f • 3 <-22 o* N <£2 o ' re g-F Idilli a3 3 er 2. a ? d' ^ nnnnnnnv'/in/wnnAvvvvvvvvvvvv/vvwvvwwvwvvvwvwvwwvwvvrtevvvvvwwwwwwvvv/wvvvvnAn sgsss G ^ o« r> G eN G *-<»-< rn >p^> < S o S 2 > P e; 2 s o M S ^ co 2 o M 2 W P 3 < « o ^ » h g r > d d ° o < > > 3 g C S d 3 S > ” « 3 ^ > < M d d W 5^W§N W d tn ^ > r g m P d O g MO < O < M Z en N o £«>FC 2? > d 3 w <0 ^ ir o “ > - M £ g S 3 w o 2 S ^ r li s” ^ 2 en » H w g o 3 .3 g 0 p I M« M Ch > 3 M < C \AAAAAA/eAnA^AAAAAAA\AAWAAAAAAAA/AAAA\A*AAAAAAAAAAAAAAJ'AM.\AAAAJ e/AAAAAAAAAA-^e. \,WA^^An/A*v-yAn.V O rt 3 -3: §.ii o.? 0 S. n ‘a- 01 jr d P o èa p 2. d: 2. Ca 3 3 d o O. to to r 2. 2 2. Ca3 < >rcLC/303TOtoTja> :ra ra S.S. 3 -J a 3 <* '- 3 o) er o ^ Oort. 05 3 ra -•o -03 3 2 2.re’S. G* r: 3 S 2. w c O- p • »-.S-S-MfUg”,. a 15 JO 2 ^ S-03 § co 27 o. o 3 ai-'- rNr--3 ~-2<3 3g2.*- ^ P® d:^ en d to ^5,3’a^ _ 7r rt p G) 2 G C -t G w — fQ sai aa?3 f^-S topa a.» „ s;;a. ra ~. re o to C?* S C » čn g< Ž2 ’• 2 to r to X D en < (D O o ■o ut C > 2 X ► |a-S8 ^reSEgg-^s: oi--riii- ;s : a.2 o n ' 2* 3 * 3 — . gra JT*3 rt rt* P P "2? O gre £ < er co >i p p Isrp ^ ^-S., ^2.3 èo !,0 3 g-a-3 g rt - = '2kigisiiii-:5:Na CO^S.‘“d^'°3S 3 3 g-p I 3 gN 2.3 5 ^-g^3 S a^3 -.3 STg -9-3 —.ra p G — • r 'o r* S 3-g er£ SS.ra d' 3 3 CO N rt :'Gg cr:^ 3 v ff? ? s 3 £8’5 ?.3 5’d STo^ p 3-£ Š S — 3 2T 3 < 0 S i. ja p O- P i r*p-, |g:^sff5Ì JWAAAVAAAAAA^V. SAH Problem Sestavil E Boswel aJi cdctgli Mat v 3 potezah Današnji problem je iz avgustove Številke šahovske revije „Chess" Je prav zanimiv; v reviji je označen kot lažji problem. Rešitev se nahaja na koncu današnje rubrike. Uspehi jugoslovanskega šaha v inozems^u še nobeno leto niso jugoslovanski Šahisti dosegli v inozemstvu večjih uspehov kot so jih dosegli letos. Začelo se je z Gligoričevo zmago v Varšavi, kjer je z dvema točkoma naskoka odnesel vprvo nagrado pred svetovno znanima velemojstroma Smi-slovim in Boleslavskim. V prvi polovici julija je velemoister Vasja Pirc na turnirju v Teplice šanovu, nekdanjem nemškem gnezdu na severno češki meji Tòplitz-Schònau in ki je Po vojni postalo izrazito češko me-sio, delil prvo nagrado z Belgijcem £>' Kelly-jem. Takoj po tem turnirju se je pričel prvi izbirni turnir za svetovno prvenstvo v Hilversumu v Holandiji. Jugoslavijo je kot državni prvak zastopal dr. Trifunovič. Do konca turnirja je bil najresnejši konkurent za prvo mesto. Izgubil pa je v predpredzadnjem kolu z zastopnikom češke Pahm-tnom in to ga je vrglo na drugo mesto, ki ga je delil prav 2 njim. Drui?Q mesto dr. Trifumo-viča je seveda še vedno velik uspeh v mednarodnem merilu gledano, saj so na turnirju tekmovali prvaki 14 držav evropske cone. V ožji turnir Za določitev svetovnega prvaka pride še četrti nagrajenec zastopnik Holandske van Scheltinga. Istočasno s turnirjem v Hilversu-nui so tekmovali šahisti-mladinci v pragi Tudi zastopnik STO-ja Filipo-Vič se je udeležil tekmovanja, ki je Potekalo v dveh vzporednih turnirjih. Kdo je bil prvi v obeh turnirjih? Hva Jugoslovana! V prvi skupini je zmagal mojster Stojan Puc iz Ljub-ijane, v drugi pa mojster Bore Milič iz Beograda. Konec avgusta in v začetku septembra bo v Zagrebu meddržavni dvoboj češkoslovaška-Jugoslavija na 10 deskah. Spričo takih uspehov Gligo-riča, dr. Trifumoviča, Pirca, Miliča bi Puca ima Jugoslavija lahko pre* cej upov na zmago. Iz turnirja v Teplice-šanovu prinašamo zelo živahno partijo, v kateri Je velemojster Vasja Pirc kar povozil svojega nasprotnika. Katalonska otvoritev Belt: Sajtar (ČSR) črni: Pirc (Jugoslavija) Teplice Sanov 5. VII. 1047 1. d2 - - d4 d? — d5 2. C2 — c4 e? — 06 3. Sgl — £3 Sg8 — 16 4. g2 - - &3 d5 X C4 5. Lfl — g2 Lffi i —e7 6. Ddl — C2 a7 _ a6 7. Dc2 X C4 b7 — b5 8. Dc4 — c2 Lc8 — b7 9. Sbl — d2 Sb8 — c6h 10. 0 — 0 0 — 0 11. Sd2 — b3?2 Sc6 — b4 12. Dc2 — dl Izb? — ©4 13. Sf3 — el C7 — c53 14. Lg2 x e4 Sf6 x e4 15. Sgl — £3 c5 — c* 16. Sb3 — d2 Ddfl — d5! 17. Sd2 — bi Dd5 — *54 Balkansko prvenstvo v plavanju V ponedeljek 11. t m. je bilo zaključeno v Budimpešti tekmovanje za balkansko prvenstvo v plavanju in vvaterpolu, katerega so se udeležile Madžarska, Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, in Albanija. V plavanju in waterpo-lu je Jugoslavija zasedla drugo mesto. Čeprav niso jugoslovanski plavalci ta waterpolisti v posameznih tekmovanjih zasedli nobenega prvega mesta, so vendar bili doseženi nekateri prav dobri rezultati, izkušnje pa, ki so si jih plavalci pridobili na teh tekmah, bodo lahko v bodočnosti obilo pripomogle k izboljšanju rezultatov jugoslovanskih plavačev. Podrobni rezultati, ki so bili doseženi na zadnji dan tekmovanja, so naslednji: 400 m prosto moški-: 1 Mitro (M)o 4:47, 2 Kadas (M) 4:56.8, 3. dr. Defilipis (J) 5:004, 4. Puhar (J) 5:06. Madžar Mitro je skušal izboljšati rekord, kar mu sicer ni uspelo a je vendar kljub temu dosegel najboljši letošnji čas v Evropi Jugoslovanski plavalec Defilipis pa je v tej disciplini dosegel najboljši Sas po osvoboditvi. 100 m prosto ženske: t. Sckely (M) 1:12.8, 2. littomerczky (M) 1:13.2, 3. Beara (J) 1:64, 4. Lo-parič (J) 1:18- 200 m prosto moški: 1. Nemeth (M) 2:47-2, 2. Cerer (J) 2:47.4, 3 Bjcdič (J) 2:52.2. Poljubni skoki z desetmetrskega stolpa: 1. Hidvergy (M) 126.58 točke, 2. Palia (MJ 122.3 točke, 3. Grilc (J) 8485 točke. Madžara sta bila brez prave konkurence in sta .se plasirala daleč pred ostalimi tekmovalci- Štafeta 4x200 m moški: 1. Madžarska 9:08.4 (evropski rekord), 2. Jugoslavija (Vidovič, S 'pti-, Puhar, Pelhan) 9:31.6. V tej disciplini so postavili Madžari nov evropski rekord Plavali so v izrednem stilu. Val ant je £l3.f£XTl6V6 taMit^S Tekmovalci iz Trsta, ki so prišli četrti na cilj, so plavali izven konkurence in so dosegli it ^Štafeta ' 4X100 m prosto ženske. 1. Madžarska iTemcs, Littomercy-ky, Sekely, Novak) 4:49 8, goslavija (Stanojcva, parič, Medic) 5:16 2, ja, 4. Bolgarija- Tudi tu je madžarska v izredno dobrem času prva prispela na cilj in postavila nov di zavili rekord Končni rezultat v plavanju Jo naslednji : X- Madžarska 312 točk, S Jugilavija 167 točk 3. Rumc-nija 68 točk, 4. Bolgarija 36 točk, 5 Albanija 12 točk- S tem so bile tekme za balkansko prvenstvo v plavanju končane in sledile so zaključne tekme v Z.cSS» V tekmi »roti J»»oslJ viji so Madžari s spretno Igro do- 2. Ju-Beara, Lo-3 Rumuni- štaleta Sb4 — c6 Tf« — <38 Sc6 X d4 Td8 X d4 Se4 —d2 Le7 —b4 Df5 — h5 ker ne more ubraniti 18. Lel — d2 19. b2 — b3 2«. b3 x c4 21. S13 x d4 22. Ddl — el 23. Sbl — d2 24. e2 — e* Bell se vda, figure. fRćdnfnaEpoteza. dasl v tej poziciji neobičajna. Igra postane živahna 'j* rti neprestanih pretenj na d4 Za2 Bolje bi bilo a2 - a3 in se za-^ ,,-nm z igro obrambnega značaja. d S eml V že močno aktiven. S to potezo začne Pirc s finimi pozicij-P manevri, katerim beli ni več skimi kos. . , 4. Ponovna pretnja na preprečuje razvoj beiih figur. Rešiteu problema: I. Da4 x aS Sb8 — J. Da5 — a6! točki c2, ki segli rezultat 3:1 (2:1) in s tem dosegli prvenstvo tudi v waterpolu. Tablica celotnih waterpolo tekem je naslednja: Madžarska Jugoslavija Rumimi ja Bolgarija Albanija 0 68:2 8 1 53:4 6 2 23:15 4 3 10:49 2 4 0:84 0 Po končanih tekmovanjih je bilo razdeljevanje nagrad. Prvi v vsaki disciplini je prejel pokal, drugi in tretji pa kolajno. - Jugoslovanski plavalec Miloslavič je dobil pokal kot najboljši Inozemski plavalec. Ob igranju madžarske državne himne so prejeli letošnji zmagovalci plavalne balkaniade lep pokal, nato pa je sledilo slovesno snetje zastav vseh soudeleženih držav, s čimer so bile tekme uradno zaključene. Lokomotiva-Kvarner 2:0 Pred 6000 gledalci je bila v nedeljo odigrana v Reki tekma med nogometnima društvoma «Lokomotiva» (Zagreb) in «Kvarner (Reka), ki je obenem bila tudi druga kvalifikacijska tekma za vstop v I. zvezno ligo za tekmovanje v državnem prvenstvu FLRJ. Tehnični rezultat je bil 2:0 za «Lokomotivo». Ker je tudi v prvi tekmi zmagala «Lokomotiva», se je kvalificirala za I. ligo. «Kvarner» bo igral v n. ligi. Drobne športno vesli Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu v Pragi je zmagal v metu kopja Jugoslovan Bujačič z metom 61.71 m pred Cehom WinSem in Jugoslovanom Marcelio. V skoku v višino je zmagal Romun Seter s skokom 188 cm pred Italijanom Ga-briazzijem in Jugoslovanom Kolaro-vom. Na 400 m je zmagal Jugoslovan Sobolovič. V metu krogle pa je Jugoslovanka Marinček, na drugem mestu za Čehinjo Maiiač-kovo. Velik uspeh so dosegli jugoslovanski strele, na mednarodnem strelskem tekmovanju v Stockholmu. V streljanju iz precizne malokalibrske puške je Jugoslovan Markovič zasedel 7 mesto na listi najboljših svetovnih mojstrov v streljanju. Priboril si je tudi zlato medaljo »mojstra v streljanju«. Prav dobre uspehe so dosegli tudi strelci Cukič, Tosnič in Cestnik. Zelo dobri rezultat; so bili doseženi tudi v Glasgowu na mednarodnem atletskem tekmovanju, na katerem so sodelovali tudi Američani. V skoku v višino je zmagal Bill Ves-sia (USA) z 202 cm. Enako višino je preskočil tudi Allan Paterson, ki je s tem postavil nov britanski rekord. V teku na sto metrov je zmagal Me Bailey s 10.4, v teku na 800 metrov pa Perkins (USA) s 1:52.3, v skoku s palico Richards (USA), k,- je preskočil 4.12 metra. - Križanka PM-1 "^ I? 1*HjH 26 rriii?-?______________________ jD VODORAVNO: 1. zemljepiini po- jem, 5. zelo, 9. mavec, 13. pod, i8 mrena, 20. cesta, 22. zdrob,^24. domača žival, 26. ital. avtomobilska znamka, 28. športno borišče, 30. moško ime, 32. obrambna naprava. 34. sedež, 36. !n 85. bodrilo ugankarjem, 42. judovsko moško ime, 43. gora v Grčiji, 44. posode. 45. zdravilišče nad Gardskim jezerom (slov. pravopis!) 46. žensko Ime, 47. tako končujejo pravoslavna molitve, 49. grško božanstvo, 51. del telesa, 53. nemško moško ime, 55. mera, 57. plezalka, 59. mati — brez začetne črke, 61. moško Ime, 63. slikarski izraz, 65. nota, 67. kmetsko orodje, 69. grško božanstvo, 71. otok v Jadranu, 73. temna, 75. moško Ime, 77. reka in provinca v Franclji, 79» reka v Italiji, 81 planet, 83. nai. Knjiga Sestavi pravilni naslov knjige. žensko ime, 85. glej 36., 90. svojilni zaimek, 91. moško ime, 92. tru :es, 93. kup (narobe). 94. zlato. 95. »vev-nik, 97. egipčansko božanstvo, 99. o-braz, 101. rdečekožec, 103. uradni spisi, 104. mesto v Siriji, znano v zgodovini križarskih vojsk, 105. višek, 106. grško božanstvo. NAVPIČNO: 2. kazalni zaimek, 3. delo, 4. mesto na Hrvatskem, 6, veznik z opuščajem, 7 odposlanstvo, 9. kratek spis, 10. kraj pri Ljubljani, 11. podpisan na prošnji, 12. vrsta vina, 14. italijanski spolnik, 15. zvezdo-slovec, 16. prva polovica neke vrste umetnosti, 17. vrste fotografij, 19. ž. ime, 21. skica, 23. reka v Sloveniji, 25. gozd, 27. bajeslovno bitje pri Grkih in Rimljanih, 29. oblačilo, 31. arhitektonska tvorba, 33. velikonočni sim- Rešitev ugank št. 28 KRIŽANKA — Vodoravno: 1. Goja, 4. Medana, 10. osa, U. Maribor, 12. rt, 13. Vino, 14. Ra, 15. porta, 16. pl, 17. carina, 19, Mica, 21. amara, 22. saten, 23. are, 24. aksa, 25. Oti, 26. svat, 27. in, 28. recital, 30. Ana, 31. orator, 32. Kras. — Navpično: 1. Gorica, 2. ost, 3. ja, 4. Malta, 5. Erna, 6. dio, 7. ab, 8. norice, 9. ara, 11. Mirna, 13. volre, 15, pravica, 15. pita, 18. amater, 19. mast, 20. ananas, 22. skat, 24. Avar, 25. oro, 26. STO, 27. Ina, 29. ti, 30. ar. PREGOVOR — Človek se ne meii na vatel. bol, 35. redovnica, 37. divja žival, 38. duševna težava, 39. malik, 40. posoda, 41. žensko Ime, 48. početek, 50. končnica (krajec), 52. vrsta kruha, 54. partije, 56. del gospodarskega poslopja, 58. rastlina, 60. tehnični Izraz pri zrakoplovstvu, 62. kolona vozil (narobe), 64. odprtina, 66. mesto In zaliv v Arabiji, 68. reka v Franciji, 70. srečanje, 72. žensko ime, 74. časopisna agencija, 76. malo obširno (primernik), 78. del telesa, 80. mesto na češkem (narobe), 82. primorski izraz za streho nad ognjiščem. 84. karta, 86. revščina, 87. del kmetskega gospodarskega poslopja, 88. žensko ime, 89. oblačilo, 96. Novi testament, 98. športni klub, 100. pod imenom italijanskih kraljev, 102. veznik. (Besede Simona Gregorčiča) Natliz zu biva, sid kotoki ve bri?, sid vado, ra val ho praduru natili! Ključ: Thenbsu ronzus — tržaški slov. list; dnbiz — pripovedno delo; lorok — poljedelsko opravilo: Ubrdi — jadranski polotok. Kupon št. 30 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik Jože Koren Sanje Kaj jo kdo sanjal so se pogovarjali: Pa je dejal Ameri-k^nec: »Prekrasne sanje sem sanjal pred dnevi. Sanjalo se mi je, da je ves svet sprejel Marshallove predloge, da, celo Sovjetski Savez je postal naša kolonija.« »Moje sanje so bile še lepše,« je rekel Avstrijec. »Sanjal sem, da-je Mitici še živ in da je pri nas na Avstrijskem še vse po starem.« »To ni vse skupaj nič,« je nato pripomnil Tržačan, »Moje sanje, eh, to so bile sanje!« »Kaj pa si sanjal tako lepega,« so vsi silili vanj. »Pomislite,« je povedal Tržačan, »sanjalo se mi je, da sem polž « Pa so mu vsi oporekali, češ, kaj je tako lepega, če se ti sanja, da si polž. A Tržačan: »Je lepo, je! Sanjal sem, da sem bil polž s svojim lastnim stanovanjem lepo sam zase. Ali si lahko predstavljate, kaj so take sanje za človeka, bi že dve leti čevlje brusi po stanovanjskem Uradno poročilo Uradno poročilo "z Jugoslavije se glasi: žetev je letos zelo dobra, mladina po vsej državi gradi in obnavlja, fašiste še sodimo po njih de' l:h, s svojih meja se ne umaknemo in upamo na dober konec tudi brez anglo-ameriške pomoči. Pred zaključkom procesa »Pred sodnijo so sedeli.« »Kje?« »V Ljubljani.« »Kdo?« »Nagodeti in Furlani.« »Kaj so takega storili?« »Veste, niso dobro skrili dokumentov.« »Če ni drugih argumentov, menda bodo jih spustili?« »Nel« »Kako?« »Moj dragi, vse jih bodo obsodili!« »Ježešna! Pa take glave! Kje so zakoni, postave?!« »Tam je zakon in postava tudi tamkajšnja Ustava!« In v Ustavi točno piše: kdor z vohunstvom pregreši se tega huda kazen čaka.« »Kaj porečejo Angleži?« »Ti res vedno so na preži, da bi lahko kakšno rekli; v tem procesu pa opekli so si prste tudi sami.« »Zda jle pa ~ tako med nami: ali se tam ne bojijo, da bi za intervencijo tole lahko bil povod?« »Dragi moj, do takih zmot pride le. kdor sredi glave jma možgane ~ belo ~ plave.« Izgubljeno Sodnik: Vi major amerikanske vojske, Richardson, ste poneverili 20.000,000 tujega denarja. Majorjev odvetnik: Sodni zbor, malenkost. To bo moj klijent kar tukaj povrnil! uradu, spi pa še vedno nekje pod streho, kjer se jih nič manj kot pet drenja v en sami majhni sobici?« Na Rivi sem izgubil denarnico z nekaj tisoč lirami. Poštenega najditelja naprošam, naj vrne denarnico na uredni- štvo Lista, lire pa naj kar ob-držd, ker res ne vem, kaj bi z njimi. Tone Zguba. Trst. Spoznanje ob taboru v Padričah Leo: Gregorij, ali se ti ne zdi, da smo z našo demokracijo strašno osamljeni... Perooova io paradižniki V Lucernu je 1 j ud s tv 3 obmetavalo avtomobil znane argentinske fašistke Peronove s paradižniki in kamenjem. Vsa razburjena je po tem do-godku Peronova protestirala: »Hujše sramote mi ljudstvo ni moglo pripraviti. Za kamenje nič ne rečem, tega tudi doma mečejo nekateri za menoj, toda paradi žniki! Ko vendar vsi vedo, kako strašno sem besna na — rdečo barvo!« Uspelii demokratične grške vojske Grška demokratična vojska je zopet zavzela nekaj pomembnih novih postojank. Te nove uspehe demokratične vojske je pripisovati izdatni pošiljki orožja, ki je pred dnevi prispela v Grčijo iz A-menike in je bila namenjena monarhofašistom. Ksitosi namreč trdijo, da je mnogo laže bežati, če odvržeš orožje. Prvič, laže tečeš, drugič laže pobegneš, ker tisti, ki te love, o-rožje z veseljem pobirajo. Sporazum med Anglijo, Ameriko in Francijo Angleži, Amerikanci in Francozi so sc sporazumeli, da bodo pereča vprašanja, ki se tičejo teh treh držav reševali ^ tako, da bo na vse zaključke Francija rekla: Da. Tudi k temu sporazumu je tranci ja pristavila svoj »da«, le da ga je bolj zajecljala kot iZpregovorila. Kuhinjski recept Vlij v skodelo tri Kolumbova jajca, vmesi nato noi kilograma porurskega problema, dodaj še deset dekagramov demokratičnih svoboščin, za začimbo vzemi ščepec turške nevtralnosti in ka-vino žličko grških incidentov, pa boš dobil najboljšo »Marshallovo torto«, ki bo poslastica za še tako razvajeno bogatinovo m’zo. Kratke vesti Krstna predstava drame »Preganjanje Židov«, ki so j° pred leti z velikim uspehom prvič predvajali v Berlinu in nato po vsej Nemčiji, je doživela te dni velik uspeh tudi v Londonu. **« Holandska vlada je poslala svojim četam, ki se bore v Indoneziji, nekaj bal vate; z njo naj bi si zamašile ušesa, da bi ne slišale poziva Varnost' nega sveta, ki javlja, naj sC sovražnosti v Indoneziji pre' nehajo. 7 * * * Uradno poročilo iz Gr&jc se glasi: Z incidenti nadaljujemo, antifašiste še streljamo, vršimo še nadalje strateške umike in upamo na dober konce anglo-ameriške P°' moči. *** V Trstu se je te dni nekdo obesil. Iz obupa si je nf*j,„ vrv za vrat. Pa so ga sneli, sc preden je izdihnil. Ko se 1 zavedel, se je ozrl krofi sctb in bridko zavzdihnil: »O oOg< kaj sem ti storil, da si me i( delil v pekel!« N AROČN IN A: - 280 din. Čekovni račun na ime »L judska zaloibaa TrT trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. OGLASI pri Upravi od 8.30—12 in od 15__18 Tel 93-807 0 ■ P ■ 0