Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA : 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177 PODUREDNIŠTVO : 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 ■ tel. 37603 Polletna naročnina Letna naročnina Letna inozemstvo l 1.250 L 2.500 L 3.501) Poštno čekovni račun: itev. 24/12410 Leto XX. - Štev. 24 (1004) Gorica - četrtek, 13. junija 1968 - Trst Posamezna številka L 50 Robert Kennedy in mi PADEL JE ZA IDEALE ČLOVEŠTVA oft xV 2ČC izgi lelj rale V> otft in$ dlf pro1 c l' , S< Ir# rab1- Novica o tragični smrti Boba Kennedyja ie pretresla ves svet, ki je sit nasilja in krivic. V dno duše so se zdrznili zapostavljeni, razdedinjeni, lačni, vsi, ki trpe krivico in preganjanje. Zdrznili so se vsi, ki so videli svoje velike zagovornike v Johnu Kennedyju, Martinu Lutru Kingu in Robertu Kennedyju — žrtvah nasilja, Proti kateremu so se borili — in v pokojnem dobrem papežu Janezu XXIII. Nasilna smrt mladega ameriškega sektorja je globoko pretresla tudi nas Slovence v Italiji. Videli smo ga po televiziji, kako je hodil med črnci, reveži in zapostavljenimi, se z njimi rokoval, jih razumel, ljubeznivo božal njihove otroke. Dal čutiti, da je z njimi, da jih razume. Tudi v naše kraje prihajajo razni visoki predstavniki, toda kakšna razlika je ■ned njimi in Bobom Kennedyjem! Oni te pridejo med nas, nimajo do nas ra-*Umevanja. Do nas in do sveta se delajo, kakor da Slovencev sploh ni tukaj. Mi 'a smo tu, smo ljudje kakor drugi, bi 'adi živeli in delali skupno z drugimi ter adili z njimi nov, boljši svet v zavesti, a nas priznavajo kot samobitne sodržavljane s pravico do lastnega narodnega in kulturnega življenja. Pri tem nas na vse »logoče načine ovirajo. Ce včasih zavpi-icnio od bolesti ali krivice, nam farizejsko kitajo vitimizem. Podoba je, kot če bi se kdo jezil na psa, ki ga je ugriznil, ker ■"u je stopil na rep. Hočete primerov, dokazov? Tu jih je nekaj. Vseh ne moremo našteti, ker je vr-a predolga. Beneške in druge Slovence Videmski pokrajini so izbrisali. Zanje ’J'h ni. Kdor jih omenja, je protidržavni a 1 Cement. Ce pridejo med nas, recimo pet a H Ha tabor Slovenske katoliške prosvete v ^epentabor, jih po vrnitvi domov zaslišujejo orožniki. To se dogaja v dvajsetem stoletju, v letu vere in človeških pravic! ^a Goriškem in Tržaškem je nekoliko drugače, delno zato, ker nas vsaj za silo hitijo mednarodni dogovori. Pa tudi tu ^ polno težav. Le poglejmo, kako je s slovenščino. V javnih ustanovah, na uradih In na sodišču ne smemo govoriti v materinem jeziku. Če govorimo slovensko Po ulicah in avtobusih, nas zmerjajo s •sciavi«. Pred kratkim smo lahko videli ta volilnih lepakih Slovenske skupnosti Sesla, ki niso daleč od segregacionizma *U apartheida: »Fuori gli sciavi!« Po to-varnah in obratih smo zaželeni, ker smo Marljivi delavci. Ker smo Slovenci, pa do-'taio le najtežja dela, zaradi česar se marsikdo zataji, ker pač nimamo druge bar-ve kože, kot na primer ameriški črnci. Zvestoba materini besedi in lastni narodnosti nam prinese dosti trpljenja, zapo-8tavljanja in krivic. Mi pa kljub temu ^trajamo. Podobno je v uradih, kjer nas Meda j o po strani, se o službenih stvareh ^Ogovarjajo le za našim hrbtom, ako nam ^ajo kakšno službico. Bilo bi nezaslišano, ^e bi kakega Slovenca — razen slovenili šol, kjer ne morejo drugače — pojavili na višje mesto. Poleg tega nam jem-ejo zemljo. Pravijo, naj se žrtvujemo (*a industrijo in v splošno korist, in še s Wz pravične odškodnine. Ne dovolijo Hani javnih slovenskih napisov, ker jih iiri Kat",,, : V la 1 il l me nel ;bo« vs ilci edi> >, išk«! nuj' ,j ko jo Z’ >v. ahV jd tvo no revolucijo z zahtevo po odpravi žalostnih razmer, ki ne spadajo v naš čas. Zahtevamo spremembo, zahtevamo odstranitev pogojev, ki nas silijo v neenakost in manjvrednost. Smo del kulturnega in zrelega naroda, ki izpolnjuje svoje poslanstvo pod soncem. Zato tudi Slovenci v Italiji stopamo v tisto reko ponižanih in razžaljenih, ki se pod zastavo Kennedyjev, Martina Lutra Kinga in Janeza XXIII. borijo proti krivicam za boljši svet, zato je tudi nas globoko ganil zločin nad Robertom Kenne-dyjem. —j —n Zgodovina družine Kennedy je polna človeške tragedije. Čeprav plavajo njeni člani v bogastvu, njihovim moškim članom ni dano, da bi ga uživali ali se z njim okoristili pri zasledovanju političnih ciljev, ki jih izpovedujejo. Prvi udarec je prišel nad družino, ko se je leta 1944 — sredi druge svetovne vojne — ubil v letalski nesreči skupaj z ženo Rose najstarejši sin Josepha Kennedy-ja — Joseph Kennedy mlajši. Samo mesec dni kasneje je padel na Brata Kennedy, v smrti zopet združena: na desni Robert, na levi John, nepozabni predsednik Združenih držav Severne Amerike Podzemska cerkev v Kolumbiji Največja podzemska cerkev v Kolumbiji je v osrčju ogromnega rudnika kamene soli. Ta rudnik bo dajal več stoletij kameno sol vsej latinsko-ameriški celini. Rudarji iz Zipaquire, mesteca blizu kolumbijske prestolnice na pobočju And, so v težkih in nevarnih okoliščinah potrpežljivo kopali v osrčju zemlje ter zgradili svoje svetišče, ki so ga posvetili črni Materi božji, katero tam imenujejo Morenita. Gre za Marijo Devico sv. rožnega venca, ki je zaščitnica rudarjev. Mesto Zipaquira se imenuje po indijanskem rodu Zipaquiras, ki je tam živel v dobi vdora španskih osvojevalcev; prebivalcev ima okrog 35.000. Ze od leta 1537 je aktivno trgovsko središče. V zamenjavo za sol, ki je edina gospodarska rudnina v tem kraju, so prejemali surovine, tekstilne izdelke, tropično sadje in zlato, to je pridelke, na katerih je Kolumbija zelo bogata. Rudnike soli so nacionalizirali leta 1932. Predstavljajo fantastično podzemsko mesto, kjer so v štirih nadstropjih izkopali dolge kilometre podzemskih hodnikov, majhen oltar in kip Matere božje, izsekan v skalo ter cesto okrašeno z rožami. Nekega dne je šel v rudnik župnik iz Zipaquire, da je blagoslovil enega izmed takih oltarjev in tam daroval sv. mašo. Takrat se je porodila ideja, da bi v rudniku izkopali pravo cerkev, kar so dejansko izvedli. Cerkev so posvetili leta 1954. Cerkev je velika kot stolnica Notre Dame v Parizu. Sprejme lahko 10.000 oseb. Značilno glavno ladjo, ki se imenuje Kalvarija, so izkopali v višino več nadstropij in predstavlja v najvišjem nadstropju glavni oltar, kateri je napravljen iz ogromnega bloka kamene soli ter tehta 16 ton. Domači umetnik Miguel Sopo je izklesal iz kamene soli stransko kapelo, ki predstavlja na eni strani dogodek, ko Kristusa polagajo v grob, na drugi strani pa so prizori iz Kristusovega rojstva. Vsa desna ladja je posvečena rožnovenski Materi božji. Spretno urejen podzemski predor omogoča vernikom, da pridejo prav do cerkve z avtomobilom, ne da bi šli skozi področje, kjer kopljejo kameno sol. Kardinal Tisserant v Jugoslaviji bodejo v oči. In še bi lahko naštevali. . . Govorijo nam o demokraciji in svobodi, ^valijo se, da so ustvarili boljše ozračje Slovence. A tu se je skoro vse ustavi-v 5: 'o, to je do zdaj vse. Samo besede, kulisa, scS ki naj bi nas uspavala, da bi nam ne bi->*ct *o treba odrezati večjega kosa potice, tak-ir^Wga, kot nam pripada. In zato smo videli v Kennedyjlh ali v Lutru Kingu tu-* borce za naše pravice. Po razmerah, v katere smo prisiljeni,smo nekakšni črn-C1 brez črne barve. Kot oni, pa se tudi > damo. Tudi mi hočemo boljši in tolP^ravičnejšl svet, konec zapostavljanja in ^rivic. Tudi mi se nenasilno borimo pro-** vidnemu in nevidnemu nasilju. Veliki *** mali mogočniki naj vedo, da slovenske Vrste pod zastavo Slovenske skupnosti r‘ tako mirni in brezskrbni. Poleg novink imamo tu še kakih TO fantičev, ki hom v prvo gimnazijo, ter duhovno oskrbuf mo kristjane v bližnjem Tram Hanhu. Andrej Majcen S Iz živlieila društvi ..Slonšek" Letos proslavlja skupina rimskih Slovencev 10-letnico, odkar je pričela prirejati majniške izlete, in petletnico organiziranega dela v društvu »Slomšek«. Prav za petletnico društva se je odbor znatno poživel, ko so bile vanj izvoljene nove mlade moči, med njimi trije akademiki. Novi odbor se je takoj po izvolitvi in občnem zboru, ki je bil prve dni januarja, lotil sestave sporeda prireditev za tekoče leto in izvedbe velike naloge, ki jo je prevzel, namreč z vsemi močmi pomagati pri zgraditvi duhovniškega Slovenskega zavoda v Rimu. 1. Januarska prireditev, ki je bila kot vse ostale zadnjo nedeljo v društveni dvorani, je bila posvečena objavi javne sub-skripcije za ta zavod. Na njej sta govorila g. Markuža o središčih po svetu, kjer zbirajo za Slovenik. Msgr. Jezernik je pa prikazal splošni potek akcije in način kako bo potekala subsOsripcija v Rimu. Na prireditvi sami je bila v korist Slovenika izvedena dražba raznih predmetov, med njimi umetniške slike slikarice gdč. Cultra-ro in zelo lepega umetniškega kipa afriške Marije. Za izvedbo subskripcije v Rimu je bil organiziran poseben odbor v okviru društva »Slomšelk«. Ta odbor je pričel s podrobnim zbiranjem naslovov vseh Slovencev v Rimu. Razdelil je Rim na odseke, člani odbora so pa nato pričeli osebno obiskovati na domu vsakega Slovenca. Kdor se je obvezal, da bo tri leta plačeval določeni znesek, tega poslej vsak mesec obiščejo in mu izroče predpisano potrdilo o prejemu plačanega zneska. Skoro vsi rimski Slovenci so se z veliko pripravljenostjo in veseljem odzvali tej akciji za Slovenik, tako da se sub-skripcija že bliža vsoti treh milijonov lir. 2. Zadnjo nedeljo v februarju je bila po običajni večerni sveti maši v dvorani vesela pustna prireditev. Mlade moči so pripravile vrsto zabavnih točk tako, da se je vsa dvorana od srca nasmejala. Hkrati so v odmorih širili slovenski katoliški tisk. 3. Marčna prireditev je bila posvečena škofu Baragi. Sv. mašo je daroval ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, ki se je tiste dni mudil v Rimu. Po pozdravu predsednika, ki je med drugim poudaril pomen Barage in Slomška za Slovence, je ob skioptičnih slikah prikazal g. Marte- lanc, gojenec Slovenika, življenje in škofa Barage. Na prireditvi je bil W: g. Jože Godina iz Sev. Amerike, ki je f ročal, kako poteka škofijski Baragov P1® ces v ZDA. Zaključil je z opozorilomi bodo morali takrat, ko bo proces pr®* šen v Rim, posebej rimski Slovenci $ beti, da bo Baraga čimprej prišel na tar. Ljubljanski nadškof je omenjal, kal proslavljajo 100-letnico Baragove smrti tos v Sloveniji. Prirejajo romanja v k( je, kjer je živel in deloval Baraga. N®1 škof je zaključil z željo, da bi kmalu 11 prosili od Boga, da bi imeli Barago M? ženega in svetnika. 4. Društvena prireditev v aprilu je ii naslov: Dan miru. Sveto mašo je daro'^ ameriški Slovenec, ki študira v Rimu, Vendelin špendov. Nato so imeli zani^ va predavanja trije gojenci Zavoda širjenje vere. Predstavil jih je sloveni akademik g. Radetič. Eden je bil iz nama, drugi iz Nigerije, tretji iz SudaJ1 Vsi trije govorniki so prikazali gorjei težave, ki jih doživljajo njihove dom1 ne. V Vietnamu gre predvsem za boj brezbožnim komunizmom in demokri no ureditvijo dežele, v Nigeriji in Sudi pa za borbo bogatih proti revežem mohamedancev proti katoličanom. Go' niki so ob zaključku prosili prisotne, molijo zanje in za njihove domovine. 5. V nedeljo, 26. maja pa je dru^1'* »Slomšek« priredilo sedaj že tradiciona majniški izlet. Z dvema avtobusoma s o člani društva odpeljali najprej do Rocca Sinibalda (blizu Rietija), nato še k Turanskemu umetnemu jezeru, novi zelo akustični cerkvici v naselju ^ zu gradu je daroval najprej sv. rt1 dr. Vodopivec, kateri je v govoru P**’ daril pomen Tolažnika Sv. Duha, ki je obljubil Kristus. Med sv. mašo so zbrano peli slovenske cerkvene, zlasti J®* niške pesmi. Večina je šla tudi k sv. hajilu. Sledil je ogled srednjeveškega du, ki je sedaj last Amerikanke Cros® Grad je dobro ohranjen in stoji na os^ ljenem griču, ki obvlada vso bližnjo <& lico. Zgrajen je v obliki orla s kljun^ in razpetimi krili. V gradu je nad * sob. Ima nekaj dobro ohranjenih fr6* Večina dvoran je praznih. Tu in tam s slike in dela modernih slikarjev, p^1 tel je v lastnice gradu, ki je sama slikal** it iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili1* Veličastno binkoštno srečanj« naših izseljencev v Nemčij Na binkoštno nedeljo so se Slovenci iz Nemčije zbrali v mestu Wemau-u, 25 km jugovzhodno od Stuttgarta, na binkoštno srečanje z versko, kulturno in zabavno prireditvijo. Srečanja se je udeležilo kakih 1200 naših ljudi z vseh koncev Nemčije. Tolikšne udeležbe ni nihče pričakoval. Doslej je v vsej zgodovini slovenskih izseljencev v Nemčiji to število rekordno. Celotno ozračje prireditve je bilo tako pristno domače, da si je bilo težko misliti, da se vse to ne dogaja nekje v Sloveniji. Dopoldansko nebo ni obetalo bogvečesa. Kljub temu so se že precej pred mašo začeli zbirati v prijazno mestece naši rojaki: večina z lastnimi vozili, drugi z avtobusi, nekateri z vlaki. Velika slovenska zastava z zvonika župne cerkve sv. Erazma in druga s poslopja, v katerem je mestna dvorana, sta pozdravljali prihajajoče. Nekaj pred mašo so se med zbirajočimi pojavile narodne noše. Žene in dekleta so jemale iz cekarjev slovenske zastavice in jih jele pripenjati udeležencem na prsi. Veliki zvon je povabil k maši in prostorna cerkev se je napolnila z 800 slovenskimi verniki. Ko so pristopili k oltarju t rij e slovenski dušni pastirji, je mogočno zadonela vstopna pesem. Glavni celebrant je po evangeliju govoril o ljubezni do vsega slovenskega, zlasti jezika, pa obenem o spoštovanju do tujega. Dvakrat je med mašo pel oktet koroških akademikov iz Gradca, sicer pa je pela vsa cerkev. Slovesnost je dobila svoj romarski pridih pri petih litanijah. Sledil je blagoslov izse- ljenske zastave, na kateri so bile vtK^' Cankarjeve besede: Bogu otroci, nar«^ sinovi, nikomur hlapci. Prelep je bil P1! zor, ko so se zbrale ob zastavi pred tarjem narodne noše in ko je vsa cer^| pela zahvalno pesem. Popoldne so se oblaki razmaknili, ^ da je binkoštno srečanje dobilo tudi v^ zunanji okvir. Oder v dvorani je bil okusno urej^ na temnih, v križe zabitih latah so odražale bele črke besed: mati, domovi^ Bog. Pravi umetniški užitek je udeležene pripravil oktet koroških akademikov Gradca. Navzoče je navdušila tema*1 pevskih točk, veselih, nagajivih po ' čini, pa nič manj odlično izvajanje. 0“ je ustvaril nekaj prijetno domačega, obenem visoko kvalitetnega. V dvoran' bilo čutiti ta obisk s Koroškega kot slovenske zemlje »tam čez izaro«, kaf tudi govornik izrazil v misli o kralju tjažu, ki spi pod goro Peco in ki ga ^ ti zastopniki Koroške že vendar zt>u Zlasti po pesmi »Mojcej« ni in ni ho^ biti konca ploskanja. Program je prešel v zabavni del s bolo. Glavni dobitek — prenosni tel6' zijski aparat — je prejel delavec iz murja, transistor gospodinja iz Trsta.- ^ končani tomboli so se stoli razmak'11 Irio je zaigral in pete so udarile ob Razgovor, glasba, ples, vesela domač11 . — vse je trajalo do enajstih ponoč1' srcih udeležencev pa sta ostali m°\ vtisnjeni dve svetinji: krščanstvo in s venstvo. i al1 0 ind od: bti li- st' Povolilni obračun št, 2 Dva slavljenca i« ,1 M p* ¥ 3 * M & Volitve so tisto vprašanje, ki v demokracijah najbolj razgibajo javnost. Prav zato pa vedno zapustijo tudi razne neprijetne posledice, ki se čutijo daljši ali krajši čas po volitvah. Tako je bilo tudi s preteklimi volitvami v naši državi in deželi. SLOVENSKA BENEČIJA IN SLOVENSKE STRANKE Zadeva, ki je vzniknila v slovenski javnosti tik pred volitvami, je bila Slovenska Benečija. Slovenski Benečani si gotovo niso nikoli predstavljali, da bodo ravno °ni najbolj zastrupili volilno propagando Wed Slovenci na Tržaškem in Goriškem. In vendar se je zgodil ta nesmisel. Slovenska skupnost je na Tržaškem postavila lastno kandidatno listo za poslansko zbornico, ni je pa mogla postaviti za senat, ker bi morala svojo listo predstaviti *e v enem okrožju v deželi. Tega ni mogla, ker razen na Tržaškem niso Slovenci nikjer postavili svoje liste za parlamentarne volitve. Od tod je nastala jeza na goriško SDZ, češ da je ta preprečila postavitev slovenske liste na Goriškem in v Slovenski Benečiji ter preprečila tudi, da bi tam Slovenci slovensko volili. V tej kampanji Proti Goričanom se zdi, da je bila najbolj glasna Slovenska levica. Pridružili so se ji vsi ostali od komunistov do Slovenskega ljudskega gibanja. Udrihanje čez SDZ »a Goriškem zaradi Slovenske Benečije da le bilo eden glavnih argumentov na volilnih shodih po Tržaškem. Tako vsaj so nam pravili; sami tega nismo slišali. Prav zaradi tega se nam zdi potrebno povedati besedo k zadevi Slovenske Benečije. STVARNOST SLOVENSKE BENEČIJE France Prešeren je nekaterim pesnikom akole zagodel: »Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval’ al’ toži; kdor peti kaj ne ve, od letnih časov kroži.« To puščico bi Prešeren o naših politikih takole obrnil: »Kdor govoriti kaj ne ve, on vlado hval’ al’ toži; kdor početi kaj ne ve, od Benečije kroži.« Slovenska Benečija je namreč postala Predmet vsem tistim politikom, ki ne vedo, kaj je manjšinska politika, pa bi si 1 Benečijo radi pripravili gloriolo narodnih junakov. Ta bajka traja že od zadnje vojne sem. že takrat je vodstvo OF menilo, da bo Benečane pridobilo za slovensko politiko. Pa je poslalo tja svoje čete, da so partizanile. Uspeh se je pokazal po vojni, ko so domačini zaradi partizanov zasovražili slovenstvo. Po vojni so jih skušali pridobiti s propagando, ki so jo vodili priznani komunisti, za Benečane brezbožci. Slovenstvo so jim tako prikazali kot pristanek na komunizem in brezboštvo. Opazovali smo in se čudili: Ali so ti ljudje študirali Lenina? Ali poznajo nje-8ov nauk o psihologiji mas? Preproste in nadvse verne Benečane hočejo narodno Prebuditi s komunizmom in socializmom. Ali so padli na glavo? Danes, po 25 letih so spoznali, da so Pogoreli s to svojo taktiko. No, pa ti pride letos Slovenska levica 1* Trsta in hoče, da bodo slovenski Benečani vrat na nos volili slovensko, in to Pri parlamentarnih volitvah. V BENEČIJO A. M. SLOMŠKA Gospodje, da se nam Prešeren ne bo smejal, pustimo v Benečiji politiko pri miru. Z njo se bavite doma na Tržaškem. V Beneško Slovenijo pa pojdimo kot je hodil med Slovence Anton Martin Slomšek : Krščanska vera bodi vam luč in materina beseda bodi vam ključ do krščanske zveličavne omike. Benečanom dajte slovenske molitvenike, katekizme, pesmarice; dajte jim zavednih slovenskih duhovnikov in učiteljev in ne političnih agitatorjev, zlasti ne komunistov, če hočete v njih zbuditi slovensko zavest. Potem pojdimo mednje kakor Janez Evangelist Krek, kažimo jim na Cerkev in njen socialni nauk. Pomagajmo jim reševati njih domače socialne probleme, da bodo lahko ostali doma in ne bodo prisiljeni hoditi s trebuhom za kruhom po svetu. Dve, tri desetletja takšnega nesebičnega dela med njimi in potem bo smel stopiti mednje tudi slovenski politik, da bodo zanj glasovali. Kdor tega ne verjame, naj vzame v roke »Dom«, glasilo beneških slovenskih duhovnikov, pa bo videl, kaj Benečani želijo in kaj potrebujejo. MIKLAVŽ BOŽIC Msgr. dr. Jakob Ukmar praznuje 13. julija 1968 90-letnico rojstva, g. Avguštin Zlobec, upokojeni župnik, ki živi v Mač-kovljah, pa bo praznoval 26. julija 1968 60-letnico maštništva. Obema gospodoma naše čestitke z željo, da bi ju Bog ohranil v naši sredi do skrajnih mej življenji. Slovo g. Žerjala od Barkovelj Pretekli teden smo se poslovili od našega kaplana, gospoda Viljema Žerjala, ki je služboval med nami skoraj devet let. Barkovljani mu želimo na tem mestu še enkrat izreči iskreno zahvalo za vse delo in žrtve, ki jih je v teh letih doprinesel med nami kot duhovnik, ki je ljubezen oznanjal, a jo izkazoval predvsem z dejanjem vedno zvest besedam: duhovnik se jemlje iz ljudstva za ljudstvo. Želimo mu na novem službenem mestu božje pomoči in blagoslova. Istočasno sta nastopila službo v Bar-kovljah dva slovenska duhovnika in sicer g. Alojz Zupančič kot vikar pomočnik in g. Anton Surina kot kaplan. Želimo jima, da bi se med nami počutila in našla razumevanje. Zaključni nastop otrok osnovne šole v Sv. Križu Letošnja binkoštna nedelja, 2. junija 1968 bo ostala učencem slovenske osnovne šole v Sv. Križu, njihovim staršem in vzgojiteljem v nadvse lepem in prijetnem spominu, saj je bil ta dan tudi v šolskem oziru praznični dan, ko so se otroci z zaključno prireditvijo na najprimernejši in gotovo najprisrčnejši način poslovili od šolskega leta, ki se v tem mesecu zaključuje. Bogati spored, ki se je začel odvijati na razsvetljenem in z žarometi obsevanem odru, bi mogli razdeliti na dva dela: prvi je obsegal nekakšno akademijo, v kateri so se kot na tekočem traku zvrstili prizorčki, recitacije in ritmične vaje, ki sta jih spremljala petje in harmonika ter nekatere posebej naštudirane narodne pesmi v dvoglasni priredbi znanega mladinskega skladatelja Ivana Grbca, s katerimi je pogumno in zavzeto nastopil šolski zbor, ki ga sestavljajo učenci 3., 4., in 5. razreda. Med pesmimi je najbolj užgala »Krasen pogled«, ki je v intonirani povezavi s Cankarjevimi Nebesi pod Triglavom lepo zaključila prvd del sporeda. V drugi del je poslušalce uvedla dvo-dejanka Materina ljubezen, ki so jo v režiji svoje učiteljice gdč. Kurinčičeve poklonile mamicam učenke 4. razreda, ki so svoje vloge neprisiljeno in doživeto odigrale. Kot glavna točka je končno prišla na vrsto štiridejanka Sirota Jerica, pri kateri so nastopili otroci vseh razredov, ki so pokazali, da so ob spretni roki kos tudi težjim in zahtevnejšim nastopom, saj so se morali res vsi od kraja nemalo truditi, da so v razmeroma kratkem času in kljub dvojnim «volilnim» počitnicam dovolj zanesljivo obvladali tematiko in zahteve daljše pravljične igre. Gospe učiteljici Ljubi Košutovi, ki je na svetokri-ški osnovni šoli imela letos pošolski pouk in je med urami, ki so ji bile odmerjene za razne dejavnosti, našla čas, da je spravila na oder tako zahtevno igro, se pozna, da ji odrska umetnost ni povsem tuja; vendar pa je morala v igro vliti mnogo potrpežljivosti in veliko truda, da so se Msgr. A. Salvadori — zlatomašnik Vnedeljo, 9. junija je poteklo 50 let, odkar je msgr. Alojzij Salvadori prejel v tržaški škofijski kapeli mašniško posvečenje. Od tedaj je v škofiji opravil več uradnih služb, a skoraj še več neuradnih služb s svojo pomočjo v dušnem pastirstvu, v župnih in škofijskih uradih. Ni je skoraj župnije v obširni tržaški in koprski škofiji, v Istri in na Krasu, kjer ni msgr. Salvadori pridigal, spovedoval, urejeval uradne akte in račune. In to: a’i na svoj račun ali v spremstvu g. nadškofa pri vizitaciji. Kot kaplan je msgr. Salvadori služboval v Trstu (Sv. Jakob, Skedenj, bolnišnica) in v Sežani, kot župni upravitelj v Istri in kot župnik v Barkovljah (od 1925 do 1932), Leta 1933 je postal kanonik penitenciarij pri Sv. Justu, od leta 1957 je pa prošt istega stolnega kapitlja. G. proštu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko božje milosti. Gospod naj mu da še novih moči pri delu za božjo čast in za rast svete Cerkve. otroci kljub objektivnim težavam v svoje vloge tako hitro in lepo vživeli. Burno ploskanje, ki je mlade igralce in sploh vse nastopajoče ob zaključku raznih prizorov, pevskih nastopov in dejanj nagradilo, je bilo dokaz, da so znali naši otroci, od ljubkih prvošolčkov pa do tistih, ki bodo letos osnovno šolo zapustili, okrog 230 prisotnih gledalcev res navdušiti, za kar naj jim gre vsa pohvala in priznanje. Ob njih smo bili vsaj enkrat brez vsake razlike zbrani vsi tisti, ki slovensko pesem in besedo iz srca ljubimo, zlasti še tedaj, ko nam jo posredujejo najmlajši. Ko izrekamo svoje čestitke in zahvalo našim učiteljicam in vsem, ki so se za uspeh tako pestre in bogate prireditve požrtvovalno trudili, jim pri vzgoji slovenske mladine želimo še veliko takih in večjih uspehov, saj bodo slovenski šoli le v čast, njim samim pa v veliko zadoščenje. Praznik češenj v Mačkovi j ah Kdo ne gre rad na pomladanski sprehod v zeleno naravo, kdo ne seže z veseljem po prvem božjem sadu, po lepih svetlečih se češnjah? Zato so se podjetni Mačkovljani tudi letos odločili, da povabijo vse, ki ljubijo slovensko besedo, pesem in božjo naravo, da se zbero v prijetnem hrastičju. V Mačkovljah je bilo v nedeljo 2. junija vse živo, ceste zatrpane z vozili, ljudje veselih obrazov, točaji marljivo pri delu. No, pa ni bilo le dobrot za želodec, tudi za kulturni spored je bilo bogato poskrbljeno. Domači pevski zbor, deklamatorji, govorniki, mladinski ansambel Pleiades, skavtski pevski zbor in oktet, vsi ti nastopajoči so nam vlili veselje in ponos nad našo pesmijo in besedo. Kar dolg je bil kulturni spored, ki ga je med posameznimi točkami povezoval veseli harmonikar. Najlepše pa je morda sledilo po uradnem sporedu. Skovale so se prijetne družbe, in pri dobri domači kapljici, po kateri ni nikogar glava bolela, je odmevala vesela pesem mladih in odraslih v tiho in mirno noč. Kdo bi si bil mislil, da znamo toliko in tako peti. Doslej nepoznanim obrazom so se odprla slovenska srca, privrela je na dan naša govorica in naša pesem. Morda je bil ta del programa najbolj doživet. Luna je sijala in zvezde so utripale, pa še se nam ni mudilo domov. Pri farni cerkvici je bilo polnoči, mi smo še zmiraj pri dobri kapljici... tako je tiho odzvenelo in odmevalo od Sv. Antona na Tinjskem griču, ko smo se morali raziti. Lep dan, vesel dan je to bil. Mačkovljani so gotovo zadovoljni, mi vsi pa prav tako. Gotovo nasvidenje prihodnje leto! M. š. Prva nagrada za Danijelo Kravanjo Šestletna Danijela Kravanja, ki obiskuje slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu, je na mednarodnem natečaju za otroške risbe, ki je vsako leto v kraju Forte dei Marmi, prejela prvo nagrado, diplomo in zlato kolajno v kategoriji otrok v njeni starostni dobi. Pridno Danijelo in njeno učiteljico gospo Valerijo Magajno je inter-vjuval tudi reporter slovenske tržaške radijske postaje ter posredoval njune odgovore v oddaji Kdo, kdaj, zakaj. Danijeli in njeni požrtvovalni učiteljici iskreno čestitamo. Sestanek odbora za slov. šolo Na pobudo Sindikata slovenske šole se je pretekli teden sestal šolski odbor, v katerem so zastopniki raznih strank in slovenskih kulturnih ter prosvetnih organizacij, ki se zanimajo za slovensko šolo. Na sestanku so znova razpravljali o utra-kvističnem pošolskem pouku na Repenta-bru in ga ponovno ostro obsodili. Razpravljali so tudi o akciji za vpis v slovensko šolo. Sindikalni vestnik Pred kratkim je Sindikat slovenske šole izdal 3. številko Sindikalnega vestnika, s katerim odbor Sindikata seznanja članstvo o svojem letošnjem delu. Med drugim prinaša poročilo o sestanku sindikalistov s poslancem Belcijem in poročilo o srečanju z ministrom Guijem. V zvezi s pošolskim poukom na Repen-tabru je v Vestniku napisano, da je »... sindikat interveniral pri šolskem skrbniku in pri šolskem patronatu na Repen-tabru ter odločno zahteval, da se pošolski pouk loči in da se ustanovita dva tečaja. Tudi slovenski didaktični ravnatelj je interveniral v tem smislu. Vendar do danes omenjeni šolski patronat krivice še ni popravil.« Sindikalne vesti Sindikalni zastopniki so se na uradu za delo dogovorili z delodajalci podjetja Atlas iz novega industrijskega pristanišča v Zavljah, da bodo delavci prejeli posojilo 30.000 lir do 1. julija, ko bi se morala ponovno pričeti proizvodnja. Delavci ladjedelnice Sv. Marka pa so več dni zaporedoma stavkali nekaj ur na dan, da bi s tem protestirali proti načrtom CIPE. Mednarodni center za teoretsko fiziko V nedeljo je bila v novem poslopju Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru slavnostna otvoritev novih prostorov agencije. Prisotni so bili najvišji predstavniki mednarodne agencije za atomsko energijo z Dunaja in zastopniki krajevnih oblasti ter znanstvenih krogov. Dan prej pa se je začelo mednarodno zasedanje o problemih sodobne fizike. Obisk študentov iz Maribora Skupina 50 študentov in študentk pedagoške akademije iz Maribora je v spremstvu petih profesorjev obiskala naše mesto. Med drugim so slušatelji obiskali tudi nekatere šole ter se seznanili z našo problematiko. V Slomškovem domu v Bazovici so se srečali z mladino. Nov pogrebni obred Svet za izvedbo liturgične obnove je izdelali nov pogrebni obred, ki bolje izraža krščansko upanje in vero v vstajenje mrtvih. Novi obred še ni dokončen. Italijanski škofje so naročili nekaterim župnijam, da ga uporabljajo in potem povedo svoje pripombe, ki jih bodo upoštevali pri dokončni izdelavi pogrebnega obreda za Italijo. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 16. do 22. junija 1968 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Pestra vvestem oddaja. 22.30 športne vesti. — Drugi: 21.15 Iz sveta znanosti in tehnike. 22.25 Settevoci. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Don Camillo in on. Pepone, film. — Drugi: 22.15 Sprint. 22.50 Bolgarski folklorni plesi. Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Don Carlos, drama F. Schillerja. — Drugi: 21.15 Izgubljeni mir, zgodovinska oddaja. 22.15 Glasbena oddaja. Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Cantagiro. Četrtek: Prvi: 21.00 Don Carlos, F. Schiller, II. del. — Drugi: 21.15 Tragična noč, film. Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Milva, pestra oddaja. — Drugi: 21.15 Rebus, serijska oddaja. 22.15 Srečanja. Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Pestra western oddaja. 22.15 Iz gospodarskega sveta. — Drugi: 21.15 Trideset let pozneje, J. Vigo. .................................................................. II.....IIIMIII.........................................Ulil......Illll.........Illlilllllllllllll llllllltlllllllltlltllllllllllHIIIIIIllllNMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItilllllllinillllHIIIIllllllHINIIIlllllllHlllinilllllllllHIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllM^ 10SEFINE STEGBAUER 69 ----- Prevedel J. P. I« Slevil« Zvezda«**? 44 In tako je Gretica odšla brez slovesa. Nobenega ni bilo pri stranskih vratcih, ko je smuknila ven. Zato je tudi nihče ni nadlegoval z vprašanji, nihče ustavljal. Kar oddahnila se je, ko je stala na pol-temni hladni ulici. Nad njo so blestele Zvezde na jasnem majniškem nebu. Nehote le Gretica prijela za Marijino svetinjico na vratu in iskreno zaprosila: »Sedaj mi ntoraš pa Ti pomagati, ljuba nebeška Mati!« Bilo je ob pol devetih zvečer. Vedela je, da je večerna predstava v cirkusu šele pol desetih končana. Vendar je hotela Mti že prej tam. Zato je poiskala denar, *i si ga je v zadnjih mesecih prihranila. Odločno je stopila proti voglu, kjer so stali taksiji. Avtovozač se je sprva obotavljal, ko ga je prosila, da bi jo zapeljal v cirkus Alberti. Ni čuda, ko je pa stala pred njim mlada deklica brez staršev. Ko pa je Gretica še dodala, da je hči cirkuškega ja-halca Edgarja Carottija, se je vdal, čeprav le obotavljaje. Vendar je ostal ne-zauipen. Ko je počasi vozil po razsvetljenih ulicah in se je ozrl v ogledalo avtomobila, je zagledal v njem bled otroški obraz, ki je utrujen slonel na blazinah. Kar ni mogel prav paziti na volan. Vedno spet in spet se je oziral v ogledalo in opazoval bledo obličje deklice ter premišljal, ali ne bi bilo najbolj prav, če bi prvega policaja, ki ga bo srečal, opozoril na tega otroka. Pa je v tem zapazil, kako si je Gretica z robcem zakrila oči. Mar res joka...? Tako je vozača prevzel pogled, da ni opazil, da se že bliža križišču. Z zaboji težko ohložen tovorni avto je od desne zavozil na križišče, šofer v taksiju bi moral videti rdečo luč, ki mu je naravnost kričala: »Stoj!«. A še vedno je bil preveč zagledan v bledo deklico. Zasmilila se mu je... Zdaj šele je opazil, da je tik prod križiščem. Brž je pritisnil na zavo- ro — a že prepozno. Vozač tovornega avta je imel prosto pot, zato ni tako pazil in je šele zadnji hip zagledal, da je šofer v taksiju prezrl rdečo luč. Tudi on je hitro zavrl, a tudi prepozno. Voza sta treščila skupaj. Zaradi naglega zaviranja in trčenja so zgrmeli gornji zaboji po tleh. Gretica je bila tako zatopljena v lastno bolest, da ni ničesar opazila. Ko je vozač zavrl, jo je vrglo naprej, da je z glavo zadela v steklo, ki je ločilo zadnje sedeže od prvih. Podzavestno je vzkliknila: »Gretica!«, potem pa nezavestna omahnila. Ljudje so takoj planili na kraj nesreče. Tudi policist si je že utiral pot skozi množico. Vozač je ostal nepoškodovan, čeprav ga je vrglo proti zaščitnemu steklu. K sreči je imel njegov voz na vseh oknih nezdrobljivo steklo. V vozu je ležala nezavestna, bleda, plavolasa deklica. Policist je pri prvi telefonski celici poklical rešilni voz. Potem je vzel blok in si začel izpisovati vozačeve podatke. »Kdo je ta otrok?« »Rekla je, da je hčerka cirkuškega ja-halca Edgarja Carottija.« Nekaj minut pozneje se je že slišal glas rešilnega voza, ki je odpeljal Gretico v bolnico. Cirkuški jahalec Edgar Carotti oziroma pravilneje Joahim Poli je bil ves iz sebe, ko so mu od policije telefonirali, da se je njegova hčerka ponesrečila in da leži v bolnici. Saj to vendar ni mogoče! Njegova Marjetica! Le kako je prišel njegov otrok v avto? Kaj pa, če je gospa Thorn po koncertu vzela taksi in se z otrokoma hotela odpeljati domov, pa je prišla nesreča? Toda kaj je z gospo Thorn in z Gretico? Se tema dvema ni nič zgodilo? Joahim Poli je takoj pohitel v bolnišnico in se dovprašal do ponesrečenega otroka. Ko je pristopil k postelji, je začuden opazil, da to ni njegova Marjetica, temveč Gretica, ki je smrtno bleda, z zaprtimi očmi ležala na blazinah. »Zdi se, da ni prav nič ranjena!« je pravil zdravnik, ki je stal zraven postelje. »Najbrž je le iz strahu padla v nezavest. K sreči sta oba vozača močno zavrla in tako nista posebno močno trčila drug v drugega.« Joahim ni mogel razumeti, kako je Gretica sama prišla v avto. Pohitel je k telefonu in poklical stanovanje gospe Thorn. Dolgo je čakal, a se ni nihče oglasil. Gospe Thorn še ni bilo doma. * * * Ko je gospod Frohner takoj po koncertu pohitel h garderobam, ni tam našel Gre-tice. Spraševal je po njej, pa so mu rekli, da je po svoji zadnji točki odšla v ložo k materi. Iskal jo je še nekaj časa tam, prepričan, da se mora kmalu vrniti. Saj ni mogel slutiti, da je Gretica že pred kako uro naskrivaj pobegnila iz koncertne dvorane. Ker je ni našel med ostalimi dekleti, je hotel oditi nazaj v dvorano. Pa ni prišel daleč. Že na stopnicah je srečal gospo Thorn. Predstavil se ji je, potem pa kar začel: »Oprostite, če vam sedaj ne morem na dolgo in široko razlagati, preveč razburjen sem. A eno vam moram povedati: v Gretici Thorn sem spoznal svojega otroka, svojo Rozvito.« (se nadaljuje) Dar goriškemu nadškof« Ob priliki posvečenja in prihoda v Gorico novega g. nadškofa msgr. Petra Co-colina so mu slovenski duhovniki in verniki darovali slovenski prevod celotnega sv. pisma, koncilskih odlokov, red svete maše in misal. Umetnik Tone Kralj pa je izdelal sliko, škofov portret v naravni velikosti, ki naj bi se dodal v galerijo slik vseh goriških nadškofov, ki se hranijo v škofijski palači. Slika je bila pretekli mesec dovršena ter mu jo je skupina slovenskih duhovnikov izročila pretekli četrtek. Darovi, poklonjeni g. nadškofu, so imeli namen, da bi iz svetih knjig črpal božjo besedo, ki jo bo oznanjal kot višji pastir svojim slovenskim vernikom, slika v škofijskem dvorcu pa ga bo spominjala, da smo tudi mi njegove ovce, ki hočejo ostati zveste svojemu nadpastirju in po njem vrhovnemu poglavarju Cerkve in Cerkvi sami. Ob šesti obletnici smrti prof. Mirka Fileja V cerkvi sv. Ignacija na Travniku je g. Jericijo daroval v ponedeljek, 10. junija zvečer sv. mašo zadušnico ob šesti obletnici smrti prof. Mirka Fileja. Italijanski cerkveni zbor je ob spremljavi dr. Andreja Bratuža pel Perosijevo mašo. Tako se je zbor oddolžil spominu svojega nekdanjega dirigenta. Slovenski verniki pa so napolnili cerkev sv. Ivana, kjer je msgr. Močnik ob asistenci dr. Humarja in g. Eržena daroval sv. mašo za prof. Fileja, ki je s toliko ljubeznijo upravljal cerkev sv. Ivana. Njegovi pevci »SKPD Lojze Bratuž« pa so na koru peli slovensko mašo za rajne. Ob evangeliju je spregovoril dr. Humar in se spomnil vseh kulturnih delavcev, ki smo jih preteklo leto izgubili, zlasti še msgr. Novaka. Poudaril je, da kakor prof. Fileja, tako ne smemo nikdar pozabiti tudi ostalih zaslužnih mož, ki so nesebično pomagali kulturno in versko vzgajati našo manjšino v Italiji. Sledile so po sv. maši molitve za rajne, nakar so pevci na koru zapeli veličastno pesem »Jaz sem vsajenje in življenje«. Dr. Drago Štoka v Števerjanu V petek zvečer je prišel med nas novi deželni poslanec dr. Drago Štoka. Štever-janski župan g. Klanjšček je pripravil v gostilni Dvor prijetno srečanje, katerega so se udeležili vsi občinski svetovalci, odborniki KDZ, prosvetnega društva F. B. Sedej, pevci ter predstavniki Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti iz Gorice. V nagovorih novega poslanca, župana in predstavnikov organizacij je bilo čutiti željo slovenske mladine, da tudi ona sodeluje in odloča ter polagoma prevzame nase soodgovornost pri politični upravi naše manjšine, kar je za naše razmere vzpodbudno dejstvo. Treba je, da se tega zavejo vsi odgovorni činitelji in mladino v tej težnji vsestransko podprejo. Izrečeno je bilo tudi zadovoljstvo nad ponovno izvolitvijo slovenskega svetovalca v deželni svet na listi Slovenske skupnosti ter s tem potrjeno dejstvo, ki ga je Kmečko-delavska zveza v Števerjanu poudarjala med volilno borbo in sicer, da je edino glas, oddan Slovenski skupnosti, za Slovence koristen. Niti socialist Wal-tritsch niti komunist Jarc namreč nista bila izvoljena in tako so bili vsi tisti Šte-verjanci, ki so zanju volili, opeharjeni za svoj glas. Vsi predstavniki organizacij so obljubili podporo dr. Dragu Štoki, kakor je on obljubil, da se bo potegoval tako za tržaške kot za goriške in beneške Slovence. Števerjan Vso vas je pretresla nenadna smrt mladega Ivana Mužina. Nihče ne zna razložiti, kako je prišlo do njegove tragične smrti. Dopoldne je še z očetom obiral češnje in nič ni dalo slutiti, kaj se dogaja v njegovi duši. Ko so ga čakali s kosilom, ga ni bilo na spregled. Sli so pogledat za njim in ga našli v spalnici težko ranjenega od samokresa na postelji. Kaj se je pripetilo, bo ostala skrivnost, ki jo je mladi Ivan s seboj ponesel v grob. Je bila to nesreča? Je bila to trenutna duševna zmedenost? Bog sam ve za vzrok smrti. Na poti v bolnišnico je Ivan umrl. Pogreb je bil v nedeljo, 9. t. m. popoldne ob udeležbi skoro vseh Števerjancev, zlasti še mladih ljudi. G. župnik Oskar Simčič je ob tej priložnosti spomnil mladino, kako dragocen dar je naše življenje in kako moramo življenju dati smisel s tem, da ga znamo tudi uporabiti v korist bližnjega. Pokojni Ivan je bil po naravi živahnega značaja, član SKPD »Fr. Borgia Sedej« in rad v mladi družbi. Nastopil je tudi v igri »Naša kri«, ki jo je števerjansko društvo priredilo v Katoliškem domu v Gorici. Prav na dan pogreba bi moral oditi v Trapani na Siciliji na odsluženje vojaškega roka. Morda je bila tudi ta ločitev od domačih vzrok te skrivnostne tragedije, ki je odločilno vplivala na duševnost pokojnega. Vsekakor smo prepričani, da je našel v dobrem Bogu razumevajočega očeta, ki ga je milostno sprejel v trenutku ločitve s tega sveta. Naj počiva v božjem miru, težko preizkušeni družini pa izrekamo najgloblje sožalje. S P mibiiB SP R T RADIO TRST A Praznik špargljev v Štandrežu Letos so v Štandrežu uvedli zanimivo in hvalevredno praznovanje pod imenom »Praznik špargljev«. Pri tem ne gre toliko za proslavitev omenjenega dobrega in znanega domačega pridelka kolikor za večjo masovno kulturno prireditev, ki naj poživi slovensko narodno in kulturno zavest v tem pomembnem kraju goriške občine. Za to priliko so nastopila razna društva, in sicer Kmečko društvo. Prosvetno društvo »Štandrež«, Prosvetno društvo »Oton Župančič« in Športno društvo »Juventina«. Spored celotne prireditve je bil kar široko zasnovan, saj je v dveh dneh obsegal vrsto folklornih, godbenih, pevskih in dramskih točk kakor tudi športnih tekem. Poleg tega je bila v župnijski dvorani tudi posrečena razstava slik naših umetnikov ter dijakov enotne srednje šole iz Gorice. V soboto zvečer je bil prvi dan praznovanja. Odprli so ga predstavniki domače mladine v narodnih nošah, ki so šli v sprevodu po vasi. Tem so se pridružili še člani folklorne skupine »01ympija« iz Gorice, ki je isti večer tudi nastopila na odru z raznimi posrečenimi narodnimi plesi in pesmijo. Skupina je za svoj prijetni nastop žela veliko odobravanja. Zelo je poslušalce navdušila tudi godba na pihala s Proseka-Kontovela, ki je zaigrala več slovenskih veselih koračnic in budnic. Vse je pa še oživljal skrbno pripravljen buffet, kjer so se gledalci lahko v odmorih okrepčali oz. teščali. Glavni kulturni del sporeda pa je bil namenjen za nedeljski večer. Nastopiti bi moralo sedem pevskih zborov ter igralska skupina iz Štandreža z Linhartovo »Županovo Micko«. Slabo vreme pa je zaenkrat ta program onemogočilo. Zato bo vse to na sporedu prihodnji teden. Prirediteljem moramo za vse priprave in nastop prav iz srca čestitati, saj so pokazali ne samo veliko dobre volje in smisla za organizacijo, ampak tudi obilo čuta za resnično kulturno udejstvovanje in poživitev prosvetne zavesti med ljudstvom. Posebno zaslugo za vso pripravo nosita g. dekan Zorž in predsednik društva »Juventina« g. Roner. Upajmo, da bo prihodnjo nedeljo lepo vreme priklicalo v Štandrež še veliko ljubiteljev naše besede in pesmi. Odbojka. V Serie D se tekme nadaljujejo in se bo prvenstvo končalo 7. julija. 01ympija bo morala odigrati še sedem tekem. Sedaj, ko se je končala šola, je upanje, da bo več igralcev na razpolago, čeprav so trije pred maturitetnim izpitom; tako bodo tudi uspehi večji. Prihodnja tekma bo v nedeljo, 16. t. m. v Gorici v telovadnici »Galilei« ob 8.30 zjutraj proti moštvu CSI iz Vidma. Zberejo naj se naslednji igralci: Valentinčič, Sfiligoj, Pintar, Cotič B., Antonič, Prinčič W., Kran-ner Marjan, Špacapan Peter, Frandolič, Maroso. Tekmovanje »Promozione« se bo vršilo v petek 14. t. m. zvečer ob 20.30 v Gorici. 01ympija bo igrala proti moštvu Au-dax iz Gorice. Vabljeni so naslednji igralci: Cernic L., Komel, Sossou, Kranner Marko, Uršič R., Semolič, Frandolič, Brajnik M., Mermolja, Špacapan Mirko. Lahka atletika. Prihodnjo soboto in nedeljo (15. in 16. t. m.) bodo tekmovali naraščajniki (allievi) v Gorici v deželni fazi tekmovanja »Cappo Italia«. Pripravijo naj se: Špacapan Peter, Nelci, Tomadini, Šuligoj Bruno, Šuligoj Aleksander, Mermolja, Pivk, Sfiligoj Marko, Frandolič. V istih dneh (15. in 16. t. m.) bodo tekmovali tudi mladinci (juniores) in sicer v Vidmu. Na železniški postaji naj se zberejo: Fantini, Kranner Marjan, Komavli, Devinar, Perich, Rizzi, Leščak, Antonič, Margherita. V četrtek, 13. t. m. pa bodo tekmovali v Tržiču atleti Juniores in Seniores. Širite »Katoliški glas" ZA KMETOVALCE Posojila za živinorejo Drugi zeleni načrt daje možnost posameznim ali združenim kmetom, da vzamejo ugodno posojilo v živinorejske namene. Ministrski odlok z dne 9. aprila 1968 točno našteva pobude, za katere lahko kmetijsko nadzorništvo odobri 2% posojilo. Ta ugodnost velja za sledeče primere: — nakup mlade živine za pleme ali pitanje in sicer govedi ali ovac. Posojilo za plemensko živino je treba vrniti v štirih, za pitalno živino pa v dveh letih; — nakup živinorejskih potrebščin in opreme predvsem za kokošjerejo. Vrnitev posojila v petih letih; — preureditev kmetije vštevši pripravo in ureditev zemljišč, osnovno gnojenje in nakup odbranega semena. Vrnitev posojila v petih letih; — nakup živinske krme. Vrnitev posojila v enem letu; — gradnja in ureditev prostorov za skladiščenje, predelavo in razpečavanje živinskih ter perutninskih proizvodov. Vrnitev posojila v petih letih. Kdor se zanima za posojilo v naštetih primerih, naj se obrne na pristojno kmetijsko nadzorništvo. Inž. Janko Košir Spored od 16. do 22. junija 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode pogumnega Jakca«. Drugi del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.30 »Kristalni otroci«. Radijska drama. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 Koncert v miniaturi. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico junija«. Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Mozartovega in Borodinovega opusa. 20.50 Dejstva in ljudje v deželi. 21.50 Slovenski solisti. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico junija«. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Zgodovina prve svetovne vojne: (11) »Leto ■krize: 1917 - veliki upori v Franciji '.n prodor pri Kobaridu v Italiji«. 18.30 Prvi del javnega koncerta Radia Trst \ 14. maja 1968. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 G. Verdi: »Falstaff«, lirska komedija v treh dejanjih. Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Brali smo za vas. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 18.30 Slavni pevci v tržaških gledališčih. 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi 12.00 Ivan Tavčar: Visoška kronika: (3) »Izidorjeva snubitev, Lukeževa smrt«. Ponovitev. 17.20 M. Kacin: »R. Bacchelli, E. Cecchi in M. Bontempelli«. 18.30 M. Bravničar: Koncert za rog in orkester. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za naj-mlajše. 20.35 »Vzhod in Zahod gresta naj&i jug«. Igra v dveh delih. 22.00 Skladbe dav-B nih dob. Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.^g 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi. 18.30 Iz koncerta, prirejenega v sodelovanju z USIS-om in Italijansko-ameriškim društvom v Trstu 28.3.1967. 19.10 Novele 20. stoletja: Josip Ribičič: »Da bi ti videl v dušo....! 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. Igra orkester Slovenske filharmonije. 22.00 Komorne skladbe deželnih skladateljev. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Dejstva in ljudje v deželi. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Otrokov pravljični svet: »Bratec in sestrica«. 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Teden v Italiji. 20.45 Ivan Tavčar: Visoška kronika: (4) »Stara Pasaverica razdre Izidorjevo poroko«. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba. Mova številka revije »Most« Vsebina 17. številka revije »Mesti 1 naslednja: Svc-Lo in profano v moderne® svetu (Mircea Eliade), Iz sodobne neniij| lirike (Vladimir Truhlar), Pesmi v pro® (Milena Merlak), Renata (Dušan Bufon!' Po rojstvu sveta (Pavel Lužan), Volit** v zamejstvu (Drago Štoka), Napredno (J» ro Kos), Kam s programom (Vladini® Vremec), K razpravi Dialog in Slovel (Vladimir Vremec, Marjan Rožanc, A$ Lokar), Pasijon v Beneški Sloveniji (St# ko Janežič). OBVESTIM Osnovna šola v Rojanu ima razstav1 šolskih del in risb v nedeljo 16. junija ^ 9.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure ter | ponedeljek od 9. do 12. ure. Iskre®1 vabljeni. Ministrstvo za šolstvo je razpisalo: a) natečaj za 18 mest pomožnega t® karja pri izvršilnem osebju pri osrednl upravi javnega šolstva in pri šolskih sk^ ništvih. Pogoji: starost 18-32 let; diplo®8 nižje srednje šole. Rok zapade 10. 7.1$' b) natečaj za 36 mest dodatnega ura^ nika pri izvršilnem osebju pri osredDJ upravi javnega šolstva in šolskih skrbi®' štev. Pogoji: starost 18-32 let; diplo®9 nižje srednje šole. Rok za vlaganje P1^ šenj do 10. julija 1968. — Sporoča KASTA’ le: L. ttua Ptv Oug V Piri toži kou &en Je *] «1, Slu to ina k c tuj DAROVI: Za Marijin dom v Trstu, ul. Risorta P. in K. 10.000 lir, družina Peric 10.000 lifl V. P. 57.000 lir, M. V. 15 cekinov, znese 70.000 lir, V. P. 3.000 lir, N. N. lir, Roth Eliza 20.000 lir, N. N. iz Angli 7.500 lir, N. N. 100.000 lir, za prodane st’ ri 4.000 lir, N. N. 1.000 lir, N. N. 7.135 Lazar Roza 10.000 lir in nabirka 2. jufli 100.000 lir. Za škedenjski dom v mesecu maj11/ Skupni prispevek 52.000; nabirka v ge&l za župnijske organizacije 20.000; dekli^ za tel. 28.000; N. N. 15.000; Godina 3J Milli 2.000; Opara 2.000; Udovič 2.000; ^ stri Godina 1.500; družina Babič 4 N. N. 2.000; Pangerc J. 2.000; vsaka f 1.000 so darovali Ota, Gulič, Šuman. ria, Licandro, Baučer, Kosič. Za Alojzijevišče: M. N. 5.000; N. N. \v 2 mesto cvetja na grob ob smrti Ceja 2.500; N. N., Peč, 5000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog vrni, pokojnim pa daj večni pokoj! Nagrada „Vstajenje 1967“ SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI vabi na TEDEN SLIKARSTVA ŠPORTA IN KULTURE od 23. do 29. junija Nedelja, 23. junija: Ex tempore - teK' movanje deželnih slikarjev o lepota)1 Krasa. Torek, 25. in četrtek, 27. junija: teK' movanje v košarki. Sobota, 29. junija: kultumo-zabavC0 srečanje. V •tn tu kori V *>uj ^ji like *Uo N in, tlitr L 'Ul lok Hi *toii Sta t Odškodnina bivšim internirancem v nacističnih taboriščih Kakor znano, je bil v prilogi Uradnega lista od 22. maja objavljen seznam odobrenih prošenj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih in svojcev, umrlih v taboriščih ali zaradi posledic internacije, za izplačilo odškodnine na podlagi dogovora med vladama Italije in Zahodne Nemčije. Rok za predložitev ugovorov zapade 21. junija. Iz prvega bežnega pregleda seznamov je razvidno, da je še marsikdo, ki ima pravico do odškodnine in ki je predložil prošnjo, pa ga ni v seznamu. Kdor ni v seznamu in je vložil prošnjo za odškodnino, naj ne zamudi roka za priziv. Ponovno pa opozarjamo, da imajo pravico do omenjene odškodnine samo bivši politični interniranci v koncentracijskih taboriščih, ki so imeli ob času aretacije italijansko državljanstvo in svojci umrlih v taboriščih ali zaradi posledic internacije. Za podrobne informacije in pomoč pri sestavljanju ugovorov naj se prizadeti obrnejo na Združenje političnih deportirancev, na jugoslovanskem področju pa na občinske Zveze borcev. Razsodišče nagrade Vstajenje (Anton Kacin, Martin Jevnikar, Franc Jeza in Rafko Vodeb) se je sestalo dne 9. junija 1968 in z večino glasov podelilo nagrado Vstajenje za leto 1967 knjigi ISKANJA Vinka Brumna, ki je izšla lani pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu. Razsodišče je odločitev takole utemeljilo: Knjiga je plod samostojnega raziskovanja problemov, s katerimi se bori sodobni človek in posebno še slovenski. Po globini in ostrini analiz spada med najboljša slovenska povojna dela iz življenjske jilozofije in humanističnega področja. Vazna so zlasti razpravljanja o narodnosti slovenskega človeka v tujini. Jezikovno je knjiga jasna in dostopna vsem. Opčine, 9. junija 1968 Razsodišče Redkost v slovenski literaturi Tako piše prof. Martin Jevnikar, ko ocenjuje v »Literarnih vajah« knjigo Marijana Marolta »Rojstvo, ženitev in sinrt Ludvika Kavška«. Knjigo, ki je izšla v Argentini, posreduje uprava našega lista. Vsi izvodi so vezani. Cena 2700 lir, po pošti 200 lir več. Po prikazu vsebine zaključi prof. Jevnikar oceno knjige takole: »Marolt pripoveduje preprosto, naravno, nazorno in realistično na način, kot so ga nekdaj uporabljali, vendar pa ne dolgo- časno. Dogodke niza drug ob drugega kakor jagode pri rožnem vencu, brez napetosti, presenečenj, pričakovanj ali večjih psiholoških poglobitev. Življenje se pisatelju kar samo izliva izpod peresa; včasih se pri posameznih dogodkih ustavi nekoliko dalj časa, drugič manj, zato posamezna poglavja in obdobja niso enakomerno porazdeljena. Tri poglavja (84 strani) je posvetil avtor rojstvu in ženitvi, ves ostali del knjige (212) strani pa pripravljanju na smrt, o čemer pravi v geslu: »Na srečno smrt se pa dober kristjan pripravlja zelo dolgo: če ne od rojstva, pa od ženitve naprej.« Največja odlika Maroltove knjige je njen veseli, včasih prav humoristični ton. Prav zaradi tega optimizma in nasmeha je delo redkost v slovenski literaturi, o kateri je Cankar svoje čase dejal, da se ne zna smejati. Marolt pa se zna smejati in to na različne načine: nedolžno in naivno, a tudi hudomušno in ironično. Mladina slovenske osnovne šole v SV. KRIŽU priredi v nedeljo 23. junija 1968 RAZSTAVO DEŠKIN IN DEKLIŠKIH ROČNIH DEL ki bo v šolskih prostorih občinstvu ogled od 9. do 21. ure. — VABLJENI’ B te.