IV e 1> O 1 i t i š k 1 ti e I. Pastirska podobica. (Idyllion.) Anton: Kako je veselo Vse spet oživelo! Iz hiše saj smemo, Z živinco vun gremo. Jakob: Sim komej pričakal, De kaj bi poskakal; Per peči sedeli, Bi mogel zboleti. Anton: I'rav novo pa zame Veselje se jame; Tam v šoli ni tičie, Ne tudi cvetičic. Jakob: Sej znaš pa zdaj brati, In lepo pisati; Per cedi neumni Ne bomo razumni. Anka: Ce ravno sim mlada, Po zimi sim rada K Gospodu hodila, Se brati učila. Anton: Slovensko ste brali, Al' tudi pisali? Per nas je le malo Slovensko veljalo. Anka: Mi dosti je branje, Ni sila pisanje; Fantinam pa veči Je znanje doseči. Anton: „Boš dete se učilo, Ne bo te težilo;" Tak oče moj mili So mi govorili. Anka: Zakaj pa v Ljubljani Zdaj nisi kot vlani? Tu z nami se vodiš, Več v šolo ne hodiš? Anton: Ne bil bi nikoli Odrekel se šoli; Pa smert je očeta Mi vzela iz sveta. Jakob : Kar slišim , je lažji Zdaj šola, vsim dražji; Slovenšina uči se, Kmetijstvo časti se. Anton: Vse zdaj je drugačno, Pred blo je napačno; Kajkrat rudečica Je spekla me v lica! Anka: Zakaj se sramvati? Znaš nemško kramljati; Se lahko pobahaš, Marskoga pomahaš. Anton: So oče prašali, Kaj v šoli smo znali; Pa kaj sim povedal? Ko mutec sim gledal. Jakob: Kaj veš per nas tudi? De kdo se še čudi; Te lahko to moti, Je nemško na poti. Anton: Pa v šoli mi dečki V obleki vsi kmečki! Je smeh gospodičev Rad šel do kmetičev. Anka: Sosedova Metka Na se od začetka Gosposko je dela, De v mesto je smela. Anton: Res ni šla vkup šola In kratka kamžola; Pa oče in mati Kaj mogli so dati ? Anka: In Metka cvetice Zdaj šiva v tančice; Per srajci pa niti Ne ve narediti. Anton: O pač bo nar bolji, Ljudem kaj po volji, De iz šole bo kmalo Za dom se več znalo. Anka: Smo tak govorili, Ovac pozabili; Jih vernem čez mejo, De v škodo ne grejo." Jakob: Le stori za naji, Sej tečeš ti raji; Midva počakajva, Še malo kramljajva. Podlipski. Sekaj od benečanskili Slavjanov. (Konec.) Zemlja je rodovitna za vsako zerno, po- sebno pa za sirak, v goreli vino ne dozori vselej, torej ga malo ravnajo. Vsaka hiša ima po 3—6, 8, krav, po 100 ovac, nekaj koz. Mleko, batuda (zmetki) ino polenta je njih vsakdajno živilo, razun kake juhe; priteni so pa ljudje čversti, terdni zdravi visoke po- stave, močni, dočakajo lepo starost. Gorjani imajo zarad gerdili planin težko življenje: Vse polja skopajo z lopatami, gnoj v koših na herbtu, ali na glavi ves znosijo, po tri, štiri ure vlečejo derva, seno butare od centa in pol; ženske, ko možki, veliko preterpijo, ino prenesejo, so premarljivi, in vselej dobre volje. Se splazijo med skalovje, kjer je le ena pest sena zadobiti, al kakšne korenine, hlodje za ognjiše, zavolj pomanjkanja gojzdov, katere so posekli in poprodali pervi nepametni stariši. Preveč si upajo, zato je tolko nesreč. Veselo prepeva truma, kader zjutrej na pla- nino gre, in zvečer marsikterga že obžalujejo, matere, otroci, bratje, al sestre, katere maj- hen kamenček včasi spodtakne, in se prever- žejo v žrelo prepokaniga pečovja; marsikter se tako razleti, de še kosčičov ne najdejo, al še do njega nemorejo, včasi kakšniga raz- drobljeniga v rjuhah domu privlečejo. Pri ži- vini na paši se to večkrat zgodi, de se po- bije. Ni leta de se kaj ne včinilo! Posebno pa če se krave bijejo, in če jih pastir miri, gre krave in pastir na kose, kader jih druga potisne. Za si življenje pobolšati gredo ne- kteri po kupčii okrog, nar več del pa na Vo- gerijo sukno prodajat. Jezik benečanskih slavjanov je no malo čuden v izreku, s taljanskim in nemškim po- mešan, govorijo pa prav počasno. Nekaj spri- ča sledeči pogovor med Drejam in Maticam v benečanskim narečji (kokar je spisan, se mora brati, ker tako le govorita dva ondašna kmeta.) Ureja: Botar Matic, ajirjes, dej vašžef da- mou paršu? Matic: Magar takua ne! D. Kadaj paršu? M. Učera po nocji jih je osan paršlo. 1). Kje so utekli bli? M. Taz kranjskega, ku so paršli tu uJu- blane, jih je parvo nuje nih dve stua ušlo. I). Antada ki djela zada ta dama. M'. Se skriva gor po podu, cje po sked- nju, po dne ga obedan na vid, po nocj pride tu hišo,di kisnje,al uza- mc kak kos kruha in gre gor u kazone (Heuhiitten auf den Alpen) gor na pla- nino, kadar grijo pa po senua, mu ki neso, numarc f etvvas) brovade (ge- ribene Ituben) al kaže di ki gorkega snje. D. Ben Cgut) takua na puojde vicj nazaj ? M. Buali vje, kua bo, on žej nejeje čut telega. U. Kib van sturli druzega dat, in še pet stua cvancgerc, takua kij včera tu cirkvi oznanu gaspuat. M. Sa bi jist rad, kib teu iti nazaj, pa kamu moren, na gre uanjci (nicht ein- mal vom ital. nanehe) za vas svjet. Prav, kib šu nazaj, ga bojo, štrapa- cal, kastigal, morebit še fužiljeral (martern, strafen, erschiessen.) D. Še hujš bo či ga vlove, morebit, kib šu sam nazaj, bi mu kapitanih (Haupt- mann) pardonjeru. M. Pustimo an cait,morebit spodjo tle od tot Cesarja, potle njema ražona(Recht) vicj tletode, in takua bo liber. D. Perbako, tuale san žej jist mislu pa bo šafat kjek (etvvas) bomo videl kua storjo Venetke, če nas one ne libera- jo, potle spek zluadi (Teufel) rep zvije, kab blua, kib ankrat njemce vun spokal! Ma bo dificil! (aber es vvird schwer.) M. Ka ste prjet jau,ka bo dost kontribu cjon če se na uarne. D. Ču san de od pet do deset stua cvanc- gerc. M. Maledet (verflucht) tuale me skarbi, či pridejo, in či mi bargeške (Hose) uzamejo, potle kan puojden? I). Persuadjerajte ga, de naj rajš ubouga kub imjela hiša tarpjet. M. Ga cion (hočem) či bo le teu. ]). O botar (Patlie) Matic z buahan. M. Dunkue (niithin) bua vas var. Jvan Obalo. Knjiga splošnih deržavljanskih postav. 340. Ako pravice posestnika nepremakljive reči ali kake rečne pravice z stavljenjem noviga poslopja vodniga ali drugiga dela, v nevar- nost pridejo, brez de bi se bil početnik dela proti taistimi} po predpisu splošniga sodniški- ga reda zavarval; ima v nevarnost pripravlje- ni pravico, prepoved take novine pred sodnico terjati, ino sodnica je zavezana to reč kar je moč naglama razsoditi. §. 341. Oo razsodbe reči nima sodnica pravilama nadaljevanja dela dopustiti. Le v bližni, očit- ni nevarnosti, ali če početnik dela primerno zavarvanje da, de reč v prejšni stan posta- viti ino škodo poverniti hoče, prepovednik na- sproti v zadnimu primerleju nobeniga enakiga zavarvanja za nasledke svoje prepovedi ne da, se ima začasno nadaljevanje dela dovoliti. §. 342. Kar je v poprejšnih glede noviga stav- ljenja zapovedano, velja tudi za poderanje stariga poslopja ali drugiga dela. 343. Ako posestnik stvarne pravice dokazati za- more, de se kaka že obstoječa ptuja stavba, ali druga ptuja reč razpadu bliža ino mu očit- no škodo žuga; ima pravico sodniško po za- varvanju siliti, če ni že politiška gosposka za- dosti za javno varnost preskerbela. §. 344. Pravicam posesti se prišteva tudi pravica, se v svoji posesti braniti, ino v primerleju, ko bi sodniška pomoč prepozno prišla, silo z pri- merno silo odgnati (§. 19). Zraven ima pa politiška gosposka za ohranjenje javniga po- koja, kakor kaznovavno sodnica za kaznovanje javnih silodelstev skerbeti. §. 345. Če se kdo v posest usili, ali z zvijačo ali prošnjo skrivno uleze, ino to kar se mu iz vsluž- Ijivosti dopusti, brez de bi se obstojna zaveza prevzela, v vedno pravico premeniti skuša, po- stane na sebi nepostavna in nevestna posest verh tega še nepristna; v nasprotnih primer- lejili se ima posest za pristno. §. 346. Vsakiga nepristniga posestnika je moč to- žiti ne samo za postavljenje na poprejšni stan, ampak tudi za odškodvanje. Obojno mora sod- nica po pravni obravnavi tudi brez obzira na močnejši pravico, katero bi toženi do reči ime- ti vtegnil, ukazati. 347. Ako se pri ti priči ne pokaže, kdo je v pristni posesti ino koliko pravice ena ali druga stran na sodniško podporo ima, se reč v prav- di toliko časa hranitvi sodnice ali tretjiga zau- pa , dokler se ni pravda zastran posesti obrav- nala ino razsodila. V pravdi zmagani zamore tudi še po ti razsodbi iz dozdevne močnejši pravice do reči tožiti. §. 348. Če samiga imetnika več iskavcov posesti h krat za izročenje reči terja, ino med nji- mi je eden, v kateriga imenu se je reč varva- la; se taista pred vsimi temu izroči ino osta- lim izročenje naznani. Ako ta okoljšina nobe- niniu v korist ne pride, se reč varstvu sodni- ka ali tretjiga zaupa. Sodnik ima pravne pod- stave iskavcov posesti pregledati ino čez to soditi. §. 349. Posest telesne reči se sploh zgubi, če se taista brez upa najdenja zgreši, če se pro- stovoljno zapusti, ali v ptujo posest pride. §. 350. Posest tistih pravic ino nepremakljivih reči, katere so predmet javnih bukev, vgasne, če se iz deželnih mestnih ali zemljiških bukev zbri- šejo, ali če se na ime drugiga zapišejo. §. 351. Pri drugih pravicah neha posest, če nas- protnik izreče, de tega, kar je scer opravljal, več opravljati noče; če rabe pravice drugiga več ne terpi; ali če'za prepoved, kaj opustiti, več ne mara, posestnik pa v vsih teh primerlejih pri tem ostati pusti ino za obderžanje posesti ne toži. Z samo nerabo pravice se posest, razun primerlejev zastaranja v postavi odlo- čenih, ne zgubi.