Hriberaki: Huda kazen. (Spomiinaka sličica.) Pridejo trenutki, ko se človek poglobl v prošle 6ase, in mu razni doživljaji ikakor duhovi stopijo živo pred oci. I__ mojih doživljajev navajam naslednjo sličico: Da, hudo kazen sem prestal; še danes me strese. Niso pa me kot zlooinca vrgli v jeco ali vkovali v železje, pa iz enega oaira je bilo vendarle nekaij temu slionega. Moja ječa Je bila tesna, zaduhla oelica v vojaški bolnišnioi v Kromerižu na Mora\TSikein. Dalec leži Morava, še doka] uric od Dunaia, toda ikain bi nas ne bila ob casai vajne še vse posla- la vojaska oblast?! KaJce so bile ob tem času v Moravi vo jaške bolnišnice, to te nemara roiče? Če bi hotel vse navasti, mi je celi »SlovenSki Gospodar« premajhen, le par od~ lomkov predočim, da ne žalim uljudnosti. Uverjen sem, 5e bi ti vstopil v tak&en zavod, bi kar osaipniJ, polagoma pa &e ti bi jelo stiakati srce. Sprejet bi bil prav uljudno, kajti Moravci, kakor tudi sosedni Čehi, so povečini prijazne duše (umevno napram vojaku držijo disciplmo). Tam na klopi zazreš mlado lice fanta v najlepši dobi, bledo, izsušeno lice kloei nizko na prsi, videti je, kakor da bi mu bila vojna vse caite uibila, za ničesar se ne zamma, kdo ve kaj preinišljuje? Tik njega sedečega tovariša pa je ravtno zvila in vrgla božjast, hudo ga trese siromaika, strežaj ga je položil na tla in ga drži za glavo, da si ]e me razbije na trdem parketu. Na desno v odprti sobi vidiš na postelji umiTati mJadega Poljaka, v srce te mora pretresti, ko slišiš, kako hrepeni \"saj pokopan biti v domaoi z&milji, katera želja pa mu ne bo izpolnjena. Pcrfeg njega polzavedni Čeh prosi in prosi, češ, naj ga pugte domov, da še enkrat vidi svojo maminko, tatineka in rodno halupo. To so ganljivi prizori, vzbujajoč sle-iernemu obiskovalcu sooutje in nebrojne solze. In hrana? Tako piola in borna je bila, da smo se kar spogledovali. Jaz, ki sem se za vse stvarao brigal, sem sčasoma dognal, kako brezsrčno nas nekateri šarži in strežaji goljufajo. Nekega v«čera očitam z vso neustrašenostjo naredniku mjegovo podetje. Posledica mojega olovekoljubja je bil zapor v tednmo celico, nahajajočo se v najskrajnejšem kancu poslopja. Isto usodo odmerijo tudi že bolj priletnem_ Poljaku (Jakobu Terlaga). Sfrčala sva v eno temnico, vrata za nama pa so se zaklenila i dvema kljucavnicama. V celici je bil samo eden slamujak. Tjekaj se zlekneva in se to in ono dolgo pogovarjava. Poljaka lahko razumeš, in če nimaš zgolj slame v glavi, si scasoma ptridobiš vsaj povrano znanje tega nam precej sorodnega jezika. Nato pa zaiapiva. Žaliibog le prekraiflco sem se nahajal v ikraljestvu sre6nih sanj. Prebudivšega se, se me polasti nezinosno dolgčas. »Čakaj, brate, lega neljubega strica mi boš pa pomagal ti pregnati«, sem si mislil. Krepko potresem tovariša. »Kako si sreoeai, ko imaš ta_fo trdno spanje«, rečem.' Dotaknivši se ga ponovno, bliskoma odtegneaii roiko. »Kaj pa je pravzaprav s teboj, pa ne da bi bil —« se hitro vprašam? Vržem odejo, slkočim po koncu in po kratki ugotovitvi doženem, da jc n_rtev. Z inrličem zafclenjen biti v tako ozkem kj-ogu in na skupni postelji, ni nobena šala, to napravi povsem drugačen trtis, kakor gledati jiih na bojni poljani. Misel, da sem -nemara že dokaj fasa spal ž ojim, koga bi ne presunila? Kofnečmo se mi oelo solze prikradejo, spomnivšem_ se, da je ta revež moral vsled cloveške okrutnostt taikorekoc iz ječe nestopiti pot v deželo pravice \n boljše sreže. Kaj mi je sedaj poceti? Stopim k \Tatom isn kličean stražo. Dobro sem 5ul ve^'kratno njegovo tmimohojo, toda napravil se je mutast Hld judovskemu maliiku (pisal se ]e Mihajlo Melczoch). Vsi ti moji klici, spajemi zaeno z goriko prošnjo, so uspevali ka^ kor bob v steno. Hočeš-_očeš, moral sem se sprijazniti s svojo usodo. Ne samo, da me je nekakšna ozkost čimdalje bolj grebla pri srcu, tudi mira-_ me je lomil, da je bilo joj! Kako ibi me tudi ne bi_, 'bilo je par dni po Božiču. Z odej(J je bil pokrit mrlič, da pa bi mu jo ibil odvzel in se ograil, tega nisein mogel. Kaiko počasi mi je v fem položaju tekla dolga zimska noč, ije popolfnoona razumljivo. Šele v jutro oib določeni uri se mi je podarila svoboda, ubogega tovaniša pa so odnesli v mrtvašnioo. Proti postopanju stražatrja se o prvi priliiki pritožim pri polkovnemu zdra™ikii (Jan Metelka), iki ga je za kaKen premestil. Mar bi mi bila ir_ve_i navedene nepriliSnostl prebiti eno noč pod ključem, a usoda pa mi je preobrazila ito malenkost resnično v prav — budo kazen!