DELNI MOŠKI STRIPTIZ Ko je bilo konec programa, je orkester začel igrati za pJee. Pari so po<¿si vstajali izza miz in odhajali proti plesišču. Na stolu ob robu plesne ploskve je sa- mevalo dekle. Zdolgočaseno je giledalo po plešočih parih, ki so se po taktu razvpite violine privijali, zavijali, odvijali in navi- jali. Vse je bilo na moč dolgočasno do- kler ... Eden izmed mladeničev, ki je y pro- stor živtljenja prišel bree izvoljene sprem- ljevalke, je zagledal otožno dekle. Otožna duša proti otožni duši! Rahlo se je zazibal na precej dolgih nogah, linijo do dekleta objel s pogledom in odšel. F^roeil je za ples. »Zakaj ne bi Se midva plesala, če že drugi, lepa gospa? Vsi se veselijo, zakaj se ne bi še midva, dobra gospa?« Rahlo se je priklonil in čakal. Dekle pa nič. Pravzaprav je začelo nekaj mahati z rokami in kazati proti njemu. Fant je postajal v^ bolj 2aneden. »Želite, dobra gospa?« Z rokama je pograbila njegovo srajco, mu jo potegnila iz¡za hlač in pokazala da bo šla z njim plesati samo pstá in sicer 6.281. Hkrati s tem se je poveča- la tudi ix>prečna doba biva- nja in to od 2 lani na 2.5 dneva letos. SVET ZA , KMETIJSTVO Kot vse kaže bo imela nova občinska skupščina tudi svet za kmetijstvo. .To področje je bilo doslej vključeno v svet za primarno gospodar- stvô, toda, ker gre za poseb- ne naloge kmetijstva na ožjem celjskem območju, je predlog za ustanovitev in de- lo samostojnega sveta vseka- kor več kot umesten. mb SPET PROTI Odborniki celjske občinske skupščine so že dvakrat raz- pravljali o zazidalnem načrtu za staro mestno jedro. Kot prvič, tako so se túdi drugič strinjali z odlokom, zavrnili pa so tisti člen, ki je predvi- del ureditev parkirnega pro- stora za Kocenovo ulico. Hkrati s tem so sprejeli tudi odlok o zazidalnem na- črtu za del stanovanjske so- seske Lava. -an NAŠI OSEBNI DOHODKI Lani v poprečju Ш NDIN Čeprav so poprečja silno vairljiva in ne povedo vsega, bomo tokrat le postregli s takšnimi številkami, ker dru- gih ni. Oddelek za gospodar- stvo in družbene službe pri skupščini občine C!elje je iz- dal pregled gibanja osebnih dohodkov v lanskem letu. Koliko so torej zaslužili la- ni zaposleni Celjani. Stevilxe pravijo, da v poprečju vsak mesec W6 novih dinarjev, si- cer pa v gospodarstvu 927, v negospodarskih organizacijah pa 1.058. V posameznih gospodarskih panogah pa so se ti dohodki gibali lani takole: industrija 838, gozdarstvo 941, gradbe- ništvo 779, promet 1.045, tr- govina 1.055, gostinstvo 871, obrt 906, komimaJa 1.032. Med industrijskimi podjetji je imel lani najviSje popreč- je kolektiv Elektra 1440 din, sledijo zlata^ma, praiv tako 1.440, Etoa 1.350, Aero 1.114 itd. Med najnižjimi je Metka s 709 novimi dinarji. Najvišje poprečje med ne- gospodarsLdmi organizacijami je imelo lani občinsko javno pravobranilstvo 1.907, zatem zavod za prosvetno pedago- ško službo 1845, tehniška šo- la 1825, glasbena šola 1.752 itd. ŽALEC ,,RAZVALINE ŽIVLJENJA" V POLZELI Dramska sekcija Svobode Polzela je bila lani ena naj- bolj delavnih v žalski občini. Tudi letos ne zaostajajo. Pred dobrim mesecem so začeli študirati Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Dek) režira Jaka Jeršin. Premiera bo 30. marca. MLADI V GRIŽAH SPET AKTIVNI Pred kraUim so si člani mladinskega aktiva v Grižah spet uredili klub, v katerem se zdaj redno shajajo ob sre- dah zvečer, v klubu imajo nekaj šahov, garnitur za igro »Človek ne jezi se« in seveda gramofon ter kup plošč, ob katerih se radi zavrtijo. V zadnjem času so organizirali tudi več predavanj, ki so bi- la odlično obiskana. Zadnje- ga se je na primer udeležilo лаг 130 ljudi, kar je prava redkost v tem kraju. Sklenili so tudi, da se bodo tesneje povezali z aktivom osnovne šole in se dogovorili, da bodo pomagali pri ureditvi zima- njosti in okolice osno\'ne šo- le, ki bo letos praznovala 130-letnico obstoja. ŠE EN MLADINSKI AKTIV Poleg dveh tovarniških mla- dinskih aktivov, ki na polzel- skem območju povezujeta to- varniško mladino, so pred ¿ratkim ustanovili še mla- dinski aktiv za tiste mlade prebivalce, ki niso vključeni v oba že omenjena. Mladinci si seveda najbolj želijo, da bd dobili svoj klubski prostor in kot kaže, se bo to kmalu zgodilo. Za opremo bosta po- skrbeli tovarna nogavic in »Garant« na Polzeli. Za pred- sednico aktiva so izvolili Ek) Zivortnik, sAlenilá pa so, da bodo poskušali popestriti kul- turno in politično dejavnost v svojem kraju. V. N. DELAVEN RK Osnovna organizacija Rde- čega križa Griže-Zabukovica je v preteklem letu opravila lepo delo. Krvodajalske akci- je se je udeležilo 35 ljudi, na- bavili pa so tudi sedem tor- bic prve pomoči, od katerih jih je pet že na terenu. Akti- visti Rdečega križa so obiskali in obdarili vse onemogle ma- mice na svojem območju, prav tako p>a tudi v domu oskrbovancev na Gomilskem. Letos bodo ustanovili 6-ilan- sko ekipo prve pomoči, za učence 8. razreda osnovne šo- le pa bodo pripravili tečaj o prvi pomoči, če bo dovolj zanimanja, bo tak tečaj tudi ea odrasle prebivalce, člani Rdečega križa pa bodo sodelo- vali tudi pri urejanju okolice in pripravili tekmovanje med gojitelji rastlin. Za prizadevno delo je en krvodajalec dobU zlato, šest pa srebrno značko. MALI INTERVJU Vprašuje: TONE VRABL Odgovarja: VLADO ČUVAN V Celju imamo trenutno dva glasbena ansambla: Sin- kope in Colibrije. Medtem ko prvi več ali manj nastopajo izven Celja in to predvsem v Ljubljani, pa so Colibri »udomačeni« predvsem v Ce- lju in bližnji okolici. Vlado Čuvan je vodja ansambla Co- libri. »Eno leto že nastopamo skupaj. Skupaj sem jih sam zbral«. Kdo vse nastopa v ansamblu? »Albert Lončar ig- ra na bobne, Vojko Kosma- tin solo kitaro. Evgen Feldin vokalni solist, Vladimir Ve- ber pa igra na orgle. Sam igram bas kitaro.« »Vaši do- .sedanji nastopi? »Predvsem v Celju, nekajkrat tudi v Ve- lenju, Ravnah na Koroékém in po Zasavju.« Kje trenutno igrate? »V Domu JLA in to v lastni režiji. Upamo pa, da nas bodo kdaj kasneje tu- di angažirali.« Kako štu- dirate nove melodije? »S plošč. Aranžmaje napišem za vsakega glasbenika sam.« Najraje igrate? »Rithem and blues, soul, psihedelic... « Vzon-iiki? »Ansambli Bee Gees, The Cream.« Od vo- kalnih kolistov? »Nihče poseb- no, ker igramo največ an- sambelske skladbe.« Vaš od- nos do Sinkop? »Odnos odličen in tudi odličen an- sambel.« Boste poleti nasto- pili na morju? »Verjetno na Rabu ali v Baru.« Kje vadi- te? »Pri meni doma.« Se starši zaradi tega ne razbur- ja.>o? »Ne. Vsi starši nam pomagajo.« Ste dijaki? »Tri- je smo dijaki, dva pa sta že zaposlena.« Ste za celjsko kitariado? »Seveda smo. Sa- mo za začetek bi bilo morda bolj primemo na prireditvi predstaviti vse tiste ansamb- le, ki delujejo v Celju in oko- lici Clelja.« Kako vas je spre- jela publika? »Odlično.« Ima- te kaj svojih skladb? »S Ko- smatinom sva napisala štiri. Pripravljava tudi nove.« VELENJE SPET OŽIVELI Ama^terska aoipona »Sivobo- da« iz Šoštanja je po daljšem premoru naštudirala delo »Globoko so korenine«. Pre- miera je uspela, prav tako tudi reprize. Skupina 2xiaj go- stuje v sosednijih krajih. MLADI 27 ŠOL RAZSTAVLJAJO Na osnovni šoli Karla De- stovnika-Kajuha v Šoštanju 60 odprli razstavo del naj- mlajših umetni'kov. Svoja de- la so raastavili uičenci sedem- In^drvajsetih šol iz vse Slove- nije. Najlepše risbe so na- gtradili z lepimi nagradami. Razstavo, ká jo je odprlo društvo slovenskih l£'QOvnih umetnikov iz Ljubljane, so priredili ob obletnici smrti pesnika Kajuha. ŠMARJE DVE PLATI CESTE Gostinski delavci v Roga- ški Slatini so se znašli v precepu. Po eni strani si močno želijo, da bi cesta od Rogatca do Lupin jaka konč- no dobila asfaltno prevleko, saj bi to močno vplivalo na turizem, po drugi strani pa se bojijo, kako bi cesta pre- nesla povečan tovorni pro- met, saj se bodo reke ka- mionov kar zlivale po tej najkrajši zvezi med Zagre- bom in Celjem. Zgraditi bo treba že dolgo časa predvide- ni obvoz, toda vprašanje je^ kje bodo vzeli toliko denar- ja, saj bi morali prestaviti lep kos ceste, vmes pa še kaj porušiti in seveda drugje na novo zgraditi. Morda bo- do ta problem rešili, ko se bodo gostinci združili. JOŽE LIPNIK ŠOLA ZA ŽIVLJENJE Prejšnji teden se je v Vir- štajnu začela šoda za življe- nje. Sodelavci šmarske de- lavske imiverae bodo preda- vali dvakrat tedensko v ve- černih urah, največ o zdrav- stvu. Enaka šola dela tudi v Donački gori. VITANJE OLAJŠAVE ZA KMETE Na zboru volivcev v Vita- nju so pred kratkim raz- pravljali o davčni politiki za letos. Večjih sprememb ni, so pa nekatere olajšave za kmete na tistih zemljiščih, ki ležijo v tretjem razredu. To pa Je celotno vitanjsko podlije. Kmetje bodo ime- li tudi možnost najemanja kreditov, kajti občinska skupščina, kmetijska zadru- ga In gozdno gospodarstvo bodo ustanovili sklad, kmet- je pa naj bi s krediti obnav- ijaLi gospodarska p. zamenjali kulture, ЦЈ^ ve plantaže itd. ^ RADE BI ŠIVAI Tovarna »Bagat« jg ^ nju priredila štirii^,j5. tečaj krojenja in šivanu nimanje za tečaj je w üko, saj se je рпјам tečajnic. Kaže, da ђол doben tečaj organizir^jj jeseni. R(K;. SLATINA • GROHARJEVE REPRODUKCIJE v novi pivnici zdravUi Rog. Slatini so odprli stavo reprodukcij slovej ga impresionista Ivana harja. Opremili so jo i lago, odprta pa bo do marca. .MOZIRJE ZA SODOBNO KMETIJSTVO! Podobno kot driige « ske skupščine je tudi t ska v teh dneh sprejela] Katere olajšave za kaj Tako naj bi imeli letos j kmetijski proizvajalci, kij se odločili za preusn^ proizvodnje po spr^ programu, 20, 30 ali celo odstotne olajšave od рг^ sane katastrske osnove, HVALEŽNI LUB5IV| Kolektiv trgovskega 1 tja MercatoT, ki ima poslovalnici na Ljubnej kaže, izredno zaupa I cem. Gre namreč za j zabojev stekla, ki odpft že pred poslovalnico že" zimo. Nekaj dni je pred slovalnico stal tudi sod i trolejem. Zaupanje ii bencev sega tako dalečj v sodu pustili tudi Si Toda Lubenci že nekaj secev dokazujejo svojo štenost — doslej ni ! odnesel ne enega kosa i la in ne enega litra pet ja. Seveda ne da bi ,pi Zdaj so Lubenci male strahu, kajti vsa stvar j cesti, pa se boje, da bo tujec okrnil njihovo I! nost. ZA VEČJE UDO( GostinsLto podjetje Plel z Ljubnega bo začelo i tirati gostišče v zadTil domu v Lučah. Lokal ^ sodobno opremili in f Ta preuredi t vena dela ! čujejo tudi opremo ne kuhinje. Predviöj da bodo dela veljala i 1.50.000 Ndin. Preden skopnij^ ena o snegu. Po Pr gre za resmčni na Otoku, na tist^ več stano\^jskili ' tudi več garaž, Id f ko razlikovati. Ko je bil še s^J ko hudo pritiskal J tažne garaže, kot P močil dež. NaenlöJ breme. In ker so^ ni polno zaposle^ snega s strehe Nikomur ni ^^ in dobro si Je^ sama opravila jo manjše lesi^^ vzela v roke loP^