4. štev. V. Trstu, v nedeljo 15. aprila !9GS. Leto I. PROSTA VOD! POT K CLftSItO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAvLjENCEV NAPREDKU 1'rcilništvo sc nahaja \' I rstu ulit;« lioM-lietto. 5 ■ Telefon li>70. l |irnvništv<) Dunaj V. Zentagasse,f>. l/.ltajii v 'Prstn 1 in J i> vsaki mest‘c NelVanUirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. N aroe ni na za colo leto (1.40 K. za pol leta 4.70 K. Cozaineziia štev. 18 vin. Interesno zastopstvo železničarjev. Eno najvažnejših in nezanesljivejših sred-tev v dosego pravic delavskega ljndsva je brezdvomno organizacija in sicer strokovna, na čustvu solidarnosti temelječa stanovska organizacija, ki združuje pod svojini praporom vse železničarje in jim omogočajo, da ugodno vplivajo mi odločitev njihovih zahtev. Brez moči ni pravice v naši kapitalistični družbi! Le tedaj, ako interesentje sami sodelujejo pri izvajanju postav in predpisov, le tedaj jim je dano zanesljivo jamstvo, da se bodo njihove upravičene želje upoštevale in razne zakonske določbe tudi pravično upotrebljevale. 7\> pa je mogoče le polom organi :ačijt’ ! Za železničarje oficijelnu ne obstoja nobeno interesno zastopstvo, /.železniške uprave ne vidijo v svojih vslužbencih prostih svobodnih državljanov, temveč le nasiavljence, podrejene ljudi v patrijarhaličnem, birokratičnem militarističnem smislu te besede. Prosta volja se omejuje s sklicevanjem na ‘disciplino*. Samovoljnost birokratizma se skriva za različnimi »postavnimi* oblikami in formulami, ne da bi se ji železničar uspešno zoperstaviti mogel. Zanj ni inštance, do katere bi se mogel zaupno obračati, zanj ni interesnega zastopstva, ki bi mu v nostranjem uprave omogočevalo le naj-neznatnejši vpliv na njegove zadeve. Cela železniška uprava je birokratično in avtokratično urejena celo tam, kjer gre izključno za zadeve osobja. Ve se tudi to osobje tu in tam pritegne k sodelovanju, pa se to čestokrat zgodi na način, ki že v naprej izključuje vsakoršno upanje na uspeh. Mesto pravih zaupnikov osobja se navadno pritegnejo omejeni klečeplazci in brezznačajni šlabotneži, ki nimajo poguma, da bi se odkrito in energično zavzeli za pravice in interese svojih tovarišev. Delavska zastopstva po postavi obstojajo sicer samo pri bolniških blagajnah in pri zavarovalnici za nezgode, »evede z jako malenkostnimi kompetencami. Tudi pri pokojninskih in provizijskih inštitutih, kakor tudi pri skladiščih za živila in sličnih »dobrodelnih napravah« so železničarji podvrženi mnogoteremu varu-štvu. Tudi če sc jim posreči — kar pa je jako težavno vzpričo dejstva, da je velik del birokracije delavstvu sovražen — da spravijo na merodajna mesta može svojega zaupanja, pa se morajo često premagati znatne ovire in težkoče, da se obranijo interesi železničarjev pred oškodovanjem. Vedno in vedno se misli, da bi morali interese železničarjev izdati gospodstva- Kako je avanziral aspirant Kolinski. Pomladanske izkušnje so se bližale in pričakovali smo dan za dnevom, da pride mogočni prometni kontrolor izpraševat osobje svoje proge. In prišel je usodepolni dan. Iz oddelka prvega razreda brzovlaka št. 1. je izstopil majhen, a rejen mož; bil je naš kontrolor. Poklicaii so nas v prometno pisarno k izpraševanju. Znali nismo preveč, da, nekateri naravnost nič, Služba je bila naporna in utrudljiva. in ni bilo potemtakem prav nič čudnega, ako se je učenje splošno zanemarjalo. Imeli smo sicer dvakrat na mesec predpisano šolo, a samo na papirju, ker je ni obiskaval nihče. Doma se pa tudi skoraj nikdo ni brigal za učenje ; samci so hodili po drugih opravkih, oženjeni pa so v očigled spošni draginji imeli čez glavo drugih vsakdanjih skrbij. Kontrolorjev obraz je postajal vedno temnejši, čelo se mu je nagubančilo in jezno je stopal od enega do druzega. Nenadoma zagleda našega aspiranta, ki se je skrival za drugim ter se na ta način nekaj časa odtezal kont.ro-vim vprašanjem «0!», vzklikne kontrolor, željnosti predpostavljenih, da bi se na korist kapitalistične družbe morali odreči svojim lastnim pravicam, tudi če tega posta va in korist že-, leznic ne zahtevata. Maliku, ki so mu pravi •disciplina*, naj bi železničarji žrtvovali celo svojo državljansko svobodo, svoje državljanske pravice! lil vendar bi za nobeno drugo kategorijo delavcev ne bilo tako vitalnega pomena celo energično interesno zastopstvo, kakor ravno za železničarje. In kako naj se tej potrebi zadosti V V železniškem svetu, ki ima sicer jako malenkostno kompetenco, nimajo železničarji ničesar govorili ; druge take korporacije; pa sploh ni. Dasi-ravno so . oni opetovano povdarjali potrebo ožjega stika med osobjem in železniško upravo, je vlada šele leta 1905 o priliki znanega pasivnega odpora spoznala to nevzdržljivo stanje železničarjev, ki je gotovo več škodovala njej sami. nego pa vslužbencein. Konee.no se je vendar železniško mini sterstvo odločilo leta 1907, da stori nekaj za železničarje in je ustrojilo v to svrho takozvane permmlne komisiji’ in delavske odbore, a še to le popolnoma provizorično. Pridržalo si je namreč, da se te komisije in odbori definitivno uredijo še-le po tein, če se njih delovanje zares pokaže plodonosno in za delavce koristno. Saj tega mnenja morajo bili tudi železničarji sami in ne smejo kar brez vsakega pomisleka izreči konečne razsodbe o teh napravah. Gotovo je, '1:' se je s temi napravami ';touil .jako važen principjeleii korak naprej na socijalno-političnem polju železničarskega gibanja. Sicer je delokrog teh naprav zelo omejen z najrazličnejšimi klavzulami*, ali vendar lahko pričakujemo od njih mnogo koristnega, seveda le tedaj, ako se železniške uprave ne bodo trdovratno zapirale neizogibnim nalogam, na socijalno-političnem polju. Uprave ne bodo več smele samovoljno-omejevati svobodnega mišlenja bodisi vsluž-bencev, bodisi njihovih zastopnikov, ako hočejo, da osobje v resnici dobi pravo zaupanje do teh novih inštitucij. Vpoštevati bodo morale vsakega vslužbenca ne kot svojega usužnjenega hlapca, temveč kot jednakopravnega člana vsega železniškega organizma, zaupnike posameznih delavskih kategorij pa pripoznati kot nedotakljive posredovalce mej njo upravo in njenim osobjem. Pri vsem tem pa na drugi strani teh naprav nikakor ni precenjevati. Slej ko prej se imajo železničarji zanašati samo na svojo moč in skrbeti še vedno naprej, da njihova •stanovska organizacija napreduje, in se razvija v smisiti odločne razredni zavesti, ker jedina < Vas pa še nisem videl. Povejte mi morda, kaj bi imeli kot načelnik srednje postaje ukreniti na prvi drugi in tretji dan mobilizacije!* Naš prijatelj se je na 10 seveda toliko razumel kot avstrijski analfabet v japonski literaturi in se je, kakor nam je potem sam pripovedoval, v duhu tudi že pripravil na popo-len fjasko. Ali v zadnjem hipu mu dojde pomoč v osebi našega učitelja, uradnika L., ki je aspiranta dobro poznal in tudi vedel, da se njegovo znanje ze povzpenja nad vsakdanje kvartopirske »knife*. Hipno se mu porodi rešilna misel in sklenil je, priskočiti ubogemu aspirantu na pomoč, »Oprostite, gospod kontrolor,* prekine strogega izpraševalca, »mož še ni do bro vešč nemškega jezika, govori samo poljsko. To je namreč dotični uradnik, ki je bil šele nedavno prestavljen iz Lvova k nam v svrho, da bi se privadil nemščine*. Kontrolor sicer ni imel o poljščini nobenega pojma, a vendar ni hotel tega pokazati, pak je odredil da odgovarja aspiranti v poljskem jeziku. «Dobro, dobro,* je dejal, »pa naj se posluži kar svoje materinščine, saj jaz razumen vse.* Nato se naš učitelj vzradoščen nad svojim uspehom obrne do aspiranta ter mu v poljskem jeziku razloži svojo nakano. »Zdaj govorite kar hočete ta jim jamči zanesljivo za pomoč v onem eventualnem slučaju, kadar se izkažejo ničevi vsi drugi pripomočki. Tri zakone imamo, ki nam omogočujejo organizacije delavstva, kakor tudi drugih slojev človeške družbe. Ti so društveni, shoditi in koalicijski zakon. Najvažnejši za delavstvo je poslednji, dasiravno med vsemi najmlajšega datuma. Dočim imajo kapitalisti že po naravi svojih podjetej, ker so istii navadno društva več posameznih oseb, koalicijsko pravico, to je pravico skupnega posvetovanja glede njihovega postopanja v vsili gospodarskih vprašanjih, taka pravica delavcem ni dana po naravi njihovega stališča, nego se jim je ista dovolila še-le s koalicijskim :akonon od dne 7. aprila 1870. leta. Dokler ni bilo tega zakona, se delavci nobene vrste sploh niso smeli zbirati, da bi se posvetovali o solidarnem postopanju nasproti svojim delodajalcem. Vsled tega jim tedaj tudi ni bilo nikakor mogoče, kaj ukreniti v izboljšanje svojega suženjskega položaja. Seveda se je tu pa tam skušalo vedno na tihem sklicevati zborovanja, ali gorje takim zborovalcem. Naš avstrijski kazenski zakon jih je tiral pred sodnijo in so tam drago morali plačati svojo predrznost. Koalicijski zakon od leta 1H70 je vendar odpravil prepoved prirejanja takih zbiranj ter je ista principijelno dovolil. Obvezani, ki bi jih na takih zborovanjih delavci prevzeli pa ta zakon odreka vsako zakonsko veljavo, to se pravi, da se istih ne more iztožiti sodnijskim potom. Tako se na primer doneski za slučaj stavk" ne .morejo izterjati šiloma, ako jih ne plača vsa,k prostovoljno. Sicer ima pa tako odrekanje pravne pomoči malo pomena, ker bi se le redko moglo dogoditi, da bi organizacija slične doneske iz-toževala. Nadalje je jako zanimiv § ■"> tega zakona. Določba tega paragrafa prepoveduje sploh vsako prigovarjanje bodisi delavcu ali pa delodajalcu, k sodelovanju oziroma k sovdeležbi gibanja in kaznuje tako prigovarjanje s zaporom od H dnij do mesecev. Tako se nam*eč v praksi tolmači besedilo tega paragrafa, ki navidezno prepoveduje uporabo vsakega nasilja in strahu proti svojim tovarišem in vsak poskus nasilja in strahu. Kot tak poskus pa današnja sodna praksa smatra, kakor omenjeno, že jednostavno prigovarjanje. S tega stališča pravzaprav koalicijski zakon izgubi za delavstvo vsak pomen, ker ima vendar delavsko zborovanje posebno o časih gibanj za izboljšanje materi.jalnega stanja več ali manj namen pregovoriti delavce, da se vsi ravnajo po jedni paroli in da se vsi solidarno držijo jedne taktike. Vidimo tedaj, da je ta koalicijski 'zakon samo da govorite !» In aspirant je začel govoriti. Gladko in brez presledka,je pripovedoval, kako lepo je bilo v študentovskih časih, kako lepe ljubice je imel, kako se je včasih imenitno zabaval, in naposled, kako je gospod kontrolor neznansko neumen, ako misli, da se je kaj učil. Končal je v popačeni nemščini z besedami : »Jetzt kommt vierte Tag*. »Je že dobro, je že dobro*, ga živahno prekine kontrolor ki je zadnje besede seveda razumel in ki se mu je naenkrat zjasnil prej tako resni in jezni obraz. Kar ni se mogel zadosti nadiviti nad učenostjo mladega aspiranta. »Izborno znale,* gaje pohvalil, »vidim, da ste se zelo učili; to si bom zapomnil in govoril bom za vas. In vsi drugi se učite tudi tako, da vas ne osramoti mladi aspirant!* Načelnik je na hip spoznal svoj položaj in stal je zelen od jeze poleg kontrolorja. Govoril ni nič, pač pa je po odhodu kontrolorja dal poklicati učitelja v svojo pisarno. Kako sta se med sabo pomenila, o tem sicer viri molčijo, rekel pa je učitelju menda vse. samo »gospod* ne. Kontrolor je aspiranta Kuliuskega pri ravnateljstvu kvalifikoval s »prav dobro*, na kar je kulinski tudi kmalu s + avanziral. Spisa i Ig. Mi herc. jako pomanjkljiv in da bi bila organizacija, naslanjajočo se na to postavo, jako slabotna. Treba je tedaj na vsak način večje obrambe delavstvu oziroma njihovim organizacijam. V tem jim pomore posebno še društveni zahoti. Društveni zakon obstoji iz patenta od 26. novembra 1867. in iz zakona od 15. novembra 1867. leta. Uporaba teh dveh zakonov je v praksi jako različna. Oblasti nikakor niso dosledne v označevanju posameznih društev in vedno menjajo področje jednega ali drugega teh zakonov. Za nas je posebno zanimivo vedeti, da je obstoj društev popolnoma odvisen od volje političnih oblastnij, ki iz ne-številnih vzrokov morejo^prepovedati osnutje jednega društva, ali ga iz malenkostnega vzroka razpustiti, ne da bi se proti takemu samolast-nemu, največkrat popolnoma neosnovanemu postopanju moglo uspešno nastopiti in braniti svoje pravice. Posebno pri političnih društvih si zakon pridržuje mnogo pravic. Filijalke takih društev so prepovedane. Politična društva naj bodo kolikor mogoče lokalizirana, da se njih moč preveč ne razvije, kar bi bilo seveda takoj preveč nevarno za sedanjo kapitalistično, človeško društvo. Splošno je pa prepovedano vsako osnutje takih društev, ki so protivni zakonskim naredbam ali ki so nevarna državi. Za razpust kakega društva, ali za dovoljenja njega osnutja je politični oblasti ta zadnji vzrok najpripravneji. Pri nas v Avstriji je hitro dosti, da je obstoj države v nevarnosti, in taka nevarnost se vedno konstatira administrativnim potom, ki je jako dvomljiva procedura. Tudi društvena pravica, zajamčena nam v XII. členu državnih osnovnih zakonov, stoji tedaj na jako slabili nogah. To nam najbolj dokazujejo odločbe državnega sodišča, ki je v svojem poslovanju smatralo skoraj polovico vsili pritožb radi kršenja društvenega zakona upravičenim in izreklo odnosne ministerstvene odločbe, proti katerim so bili pritožbe naperjene, protizakonite. Seveda je vse to v praksi le prav malenkostnega pomena. Vrh tega pa zamorc celotno ministerstvo s cesarjevim dovoljenjem sploh suspendirati za nedoločen čas ustanovitev vseh društev, ki spadajo po današnji praksi v področje zakona iz leta 1*67., ali pa ustanovitev istih dopuščati le pod posebnimi pogoji. Društveni zakon pa sam za sebe sploh 110 bi bil od velikega pomena, ako društva ali organizacije v svrho svojega razvoja ne bi smele sklicevati shodov. Shoditi zakon še-le nam daje takorekoč možnost, da realiziramo pravice zajamčene nam po društvenem zakonu. Ali tudi ta zakon je tako nazadnjaški, kakor društveni. Politična oblast ima popolnoma slobodne roke, iu njeni zastopniki, katere ima pravico odpošiljati k vsakemu shodu; imajo v rokah absolutno moč. Vladni zastopnik ima po teni zakonu pravico, slvod razpustiti ne le, kadar je bil isti protizakonito sklican, ali, kadar se na njem protipostavno postopa, temveč tudi, če je shod po njegovem osebnem mujenju nevaren javnemu redu. Seveda nam zakon dovoljuje tudi, da se pritožimo radi razpuščenja na višjo kompetentno oblast. Toda. kaj pa imamo, od takih pritožb, tudi če so ugodne rešene, ko je shod že enkrat razpuščen, ali ko nimamo več interesa, da ga zopet skličemo !? Prav nikakih korist,ij nimamo od takih pravnih pripomočkov. In še dalje gre ta zakon. Dovoljuje tudi politični oblasti, da prepove vsak shod, o katerem se more sumnjati, da bi bil »nevaren* javni varnosti, ali javnemu blagostanju. S tem je vladi dana možnost zaprečiti ali razpustiti sploh vsak shod, ker ta zakonska določba se da raztegniti in preobrniti na vse* mogoče načine. Zadostuje popolnoma, da se govori kaj takega, kar vladi ni povšeči, ali kar bi jej moglo izpodkopati zaupanje državljanov. Razven tega pa velja tudi za ta zakon isto, kakor za društveni, namreč, da celotno ministerstvo s cesarjenim dovoljenjem more v nekaterih »nevarnih* slučajih sploh suspendirati vsako pravico shajanja. Tako se vlada tedaj takorekoč lahko igra s pravicami, zajamčenimi nam v shodnem zakonu. I/. tega pa moremo sklepati, da splošno določilo naših državnih osnovnih zakonov, ki zajamčuje državljanom pravico shajanja, še davno ni uresničeno in da je treba še dosti popraviti na obstoječem shodnem zakonu, da bode odgovarjal modernemu duhu današnjega časa in smislu odnosne določbe državnih osnovnih zakonov. Ves proletarijat avstrijski, a posebno še železničarji imajo dolžnost, varovati pravice zajamčene jim v opisanih treh zakonih. To je njihova dolžnost, pravimo, ker je dolžnost vsakega človeka zavarovati si svoj obstanek. Ravno ti zakoni pa jamčijo, vsaj v principu delavstvu možnost boja za obstanek. Ničesar se ne sme popustiti na teli zajamčenih pravicah iu z vso odločnostjo mora ves proletarijat delovati na to, da se iste kolikor možno razširijo in se kolikor mogoče odvzame vpliv političnim oblastim. V tem boju pa morajo stati v prvi vrsti ravno železničarji, ker tako izpostavljen samovolji svojih delodajalcev ni nihče, kakor so ravno železničarji. Njihovi gospodarji izrabljajo svojo monopolno moč proti njim brezobzirneje nego bodisikoji drugi delodajalec proti svojim vslužbencem. Da, moč železniških podjetij je tako velika, da morejo zapeljati vslužbence s pomočjo svojih disciplinarnih predpisov v nekako izjemno stanje ter s temi disciplinarnimi predpisi zatreti vsako njihovo gibanjo. Železničarjem je treba varovati solidarno z vsem proletarijtom te tundamentalne pravice. Prepričani naj bodo, da bi bili oni prva žrtev nesloge, če bi pozabili na nujnost solidarnosti z vsem drugim delavstvom in oni prvi bi morali obžalovati, svoj nepremišljeni korak, s katerim bi spravili v nevarnost obstoj najvažnejšega sredstva, ki jim je na razpolago v iz-vojevanju njihovih življenskih potreb, to je koalicijsko pravico. Ne zabimo Miuksovega lepega opomina: »Proletarci celega sveta združite se». Ravnajmo se po njem vsi in naša je bodočnost. Dopisi. Z ljubljanskega južnepa kolodvora. Zdi se nam prav potrebno, seznaniti nekoliko našega zdravnika gosp. dr.a Pregla z javnostjo. V to svrho hočemo obelodaniti dva kričeča slučaja, ki jih prepuščamo v raztolmačenje vsakemu posameznemu in katera na nas. napravljata vtis, da je gosp. zdravnik, ali dober reete »štrebar-ski* uradnik uprave južne železnice iirkot tak pomaga brezvestno in brezsrčno polniti nikdar sita kapitalistična žrela, ali pa, da je on nesposoben ■ za posel, ki ga opravlja. Prvi slučaj je. sledeči: Ključavničar tukajšnje kurilnice je že dalj časa bolehal /e na obrazu se mu je videlo, da je jako slab iu da v njegovem organizmu ni vse v redu. Preiskaval ga je naš uradni zdravnik g. dr. Pregl: ali čudno, kar ničesar ni mogel najti na njem bolnega. Konečno je pa svojo nevednost ali nesposobnost, ali pa «štreberstvo»,». kakor vam namreč bolje ugaja, potrdil s tem, da je tega ubogega človeka odslovil jednostavno s podtikanjem potajevanje, češ da se samo dela bolnega, rekoč mu : »Vam ne manjka druzega ne^o dela*. Mož pa je postajal od dne do dne slabši in prisiljen je bil, obrniti se za pomoč na drugega zdravnika. 'Pa slednji ga preišče in konstatira na njem vnetje trebušne in kostne mrene, ter ga pošlje naravnost v bolnišnico, kjer je bil prisiljen ostati celih šest tednov. /,a|>ustivši bolnišnico, šel je kot rekonvalescent še _za dalje časa na svoj rojstni dom. Imenovani vslužbenec, pred svojo boleznijo čil in čvrst mož, nam je sedaj, ko je zopet pri svojem delu. živa priča zdravniške malomarnosti ali nevednosti. Tudi drugi slučaj ni manj interesanten: Neki pomožni kurjač je, opravljajo svojo službo, tako nesrečno padel, da si je teško poškodoval kamolec desne roke. .lavil se je bolanega in bil je nekaj časa na dopuistu, tako, da si je roko precej dobro ozdravil. Ko se je zopet povrnil v službo, je bil dodeljen delavcem pri kanalu. Roka ni še bila popolnoma zdrava in to težko opravilo mu jo je tako izmučilo, da ga je ista začela zopet močno boleti. Mož se je zatekel seveda k našemu gosp. Preglu, da mu pomaga. Gosp. zdravnik je mazal, mazal in vedno le mazal, a vse zastonj roka je postajala vedno slabša, (losp. Prege 1 si ni vedel že drugače pomagati, nego da je šel k načelniku kurilnice ter ga prosil da da poškodovanemu kurjaču kako laglje opravilo. Načelnik pa ga je prav na kratko odslovil rekoč mu, naj gre domov, če je bolan, češ da ne potrebuje bolnih ljudij. A'ato š >le je ubogi kurjač, v strahu, da zgubi svojo roko, šel poprašat za svet v bolnišnico. Tam so mu jo morali operirati. Prišedsi i/. bolnišnice1 je bil zopet izročen mazilu g. dr.a Pregla, ki je mazal kurjačevo roko še naprej brez vsakega uspeha in ga vrh tega še silil, naj gre v službo. Kurjač ima danes roko popolnoma pokvarjeno in ne more nikakor z njo opravljati svoje službe. Gosp. dr. Pregel očevidno pozablja, daje plačan od žuljev železniških vslužbencev, kor bi sicer drugače ravnal z njimi in bi svoje kruto postopanje zamenil z uljudnostjo in usmiljenostjo, ki diči navadno vsakega zdravnika. Upamo, da ta naš spomin ne ostane glas vpijočega v puščavi. Zahtevano, da gosp. dr Pregel premeni to svoje taktiko, ker bomo sicer prisiljeni mi železničarji storiti p-.trebne korake v svojo opravičeno obrambo. Iz Dutovelj na Krasti. Včasih smo železniški uradni list. takozvani «Amtsblatt» prav redno prejemali. Vsak teden nam ga. je prinesel prožni mojster vsaj pokazat in smo morali tudi potrditi s svojimi podpisi, da smo ga či-tali oziroma videli. Danes ga ne vidimo -večin sumnjati moramo, da nam ga iz jednega ali druzega vzroka železniška uprava skriva. Takoj o začetku ko smo bili prožni čuvaji prišli vsak na svoje mesto, nas je prožni mojster popraševal, jeli smo zadovoljni, dobivati premog proti takemu plačilu, kakor postajni spremembni čuvaji. Razume se, da smo bili s tem vsi zaiovoljni. ..e dvanajst mesecev smo v službi, a premoga še danes nismo dobili nobenega. Drv ni najti tu na Krasu za nobeno ceno, ker jih kraševci sami zase nimajo: kamenje pa neče goreti. Torej kaj nam je storiti!? Naš gospod nadzornik Lelmer ne skrbi za drugo, nego da nam nalaga kazni. Dve kroni je njegova tarifa v tem postopanju, ue čuvaja slučajno ne najde v službeni sobi, ker si je šel ravno vzet nekoliko jesti v kuhinjo, zanj že zadostuje, da more dotičnika kaznovati. Ne pomaga nič govoriti pri njem, ali se upravičevati. *Mmite Mraf calen», odgovori on brezobzirno. Niti najnujnejših privatnih poslov nam ni dovoljeno urediti. Ko je nekdo izmed nas prosil gosp. Lchner-ja, da mu dovoli, iti na sodnijo v prostih urah, ga je ozmerjal prav surovo in mu potem poslal po železniškem mojstru nalog, da ima plačati dve kroni globe (?) Nam prožnim čuvajem se nam tedaj ne godi ravno prav dobro. Priporočamo se železniški upravi, d,a se nas včasih spomni. Vsaj premog in drva naj nam čimpreje preskrbi, da si bodemo mogli kuhati jesti. Tudi za «Amt-sblatt* si priporočamo, ker smo tudi mi radovedni, kaj se v tem listu piše. Ljubljana. Mnogovrstne pritožbe nam dohajajo dan za dnevom čez tukajšnjega partijc-vodjo gosp. Starmana, tako da nam je že kar dodejalo. Ta človek organiziranih delavcev ne more videti; grozno so mu v želodcu. Psuje jih, kakor da so njegovi sužnji in ni čudno, če mora vsak, ki je pod njegovim nadzorstvom zgubiti veselje do dela. Delavca že to dosti muči, da ima tako malenkostno plačo, za svoja težka dela. Hrano ima slabo, ker se dobre kupiti ne more. Vrh vsega tega pa mora še prenašati sorovosti, kakoršnih se poslužuje le red-kokoji drugi kakor g. Starman. Gotovo si ta domišljavi gospod pripisuje izvanredne človeške lastnosti že vsled tega, ker se mu pravi »par-tifirar*. Ta pridevek je zanj toliko, kakor »Seetions-vorstand*. Njegovo ravnanje je prav ono po načelih društva krščanskih železničarjev, katerega član je tudi on. Morebiti pa ima kot pristaš in funkcijonar »prevzvišenosti* Miklavčeve (Dr. Zgaga) posebne privilegije. (iosp. Starman ! Svetujemo Vam, da ravnate nekoliko uljudneje z delavci svoje partije in vedite, da se ne postane človek pri »parti-firarju». Ako Vam te vrstice ne bodo zadostovale, hočemo kam drugam potrkati, pri tistih gospodih, ki imajo odločevati, se li smejo ali ne obdržati v službi taki delavci, ki so radi slabih očij od eksekutione službe odtegnjeni. Tako je storil Vaš gosp. sekcijski predstojnik, ki Vas je menda na svojo odgovornost obdržal na Vašen sedanjem mestu. Vam, delavci, pa zakličemo: Vsi, kakor en mož v organizacijo! Ne pustite si vleči kože čez ušesa, posebno od takih podrepnikov ne, kot je Starman ! Vsi za enega in eden za vse! O razmerah na lokalni železnici Tržič-Cervin- j.-n se nam poroča sledeče: Ta kratka proga, ki meri le 17 kilometrov je najkrajša pot iz Trsta v Italijo in je pod upravo ravnateljstva ckr. državnih železnic. štirje direktni brzovlaki in dva osebna preletiijo vsak dan to kratko črto v veliko korist potnikov. Razmere na tej progi pa so naravnost neznosne. V prometu se uporabljajo pri osobnih vlakih italjanski vozovi starega kroja. Ti vozovi imajo le zavorniee na vijak, ki se ne morajo na nikak način spojiti z vacuum-za-vornicami avstrijskih lokomotiv, vsled česar so toliko vslužbenci, kakor tudi potniki neprenehoma v veliki nevarnosti za svoje življenje. Generalno nadzorništvo bi se pač moralo nekoliko več pobrigati za take nedostatke in dati nemudoma uvesti ali pri italjanskih vozovih vacuum-zavornice ali pa pri avstrijskih lokomotivah, ki se na tej progi uporabljajo, zavorniee na vijak. V vsakem slučaju pa bi vlaki ne smeli voziti z večjo hitrostjo nego ISO kilometrov na uro. Nujna potreba bi bila razširjenje postajališč Begliano in Scodovacca in prepotrebno bi bilo tudi podaljšati čas odmora vlakov štev. 701 in 70.-3, pri vlaku štev. 717 pa uvesti daljši vozni čas. Največ pritoži* pa imamo proti postaje-načelniku v Oervinjanu, gosp. Doležalu. To je človek, absolutist, in sebičnež, da ne pozna druzega nego samega sebe. Substitucije za postaje Vilfa Vicentina, Pieris-Turiaco in Honelii urejuje on sam prav samooblastno in brezobzirno. Ukazi njegovi se ravnajo po njegovi »luni-. Ko je nekoč postaja Ronchi zahtevala v smislu turnusa 24 urno substitucijo, je načelnik Doležal odgovoril, da vsled bolehnosti postajnega mojstra Gabrovška, ni mogoče dati substitucije. Gobrovšek prevzame namreč le takrat substituaijo. kadar se mu ravno poljubi in kadar on sam hoče. Pristranost gosp. načelnika je prav neznosna. Protežira ljudi v službi, ki- absolutno niso zmožni oziroma, ki so dosti manj sposobni za opravljanje svoje službi, nego so drugi vslužbenci, ki jih ne more videti. Spremembni r-uvaj ali pravzaprave postajni delavec Ermi-nij Boscarol opravlja razven svoje službe že nad pet let tudi službo zavirača, pregledoval-nega sprevodnika pri osobnili in brzovlakih ter se razven tega razume prav dobro na vsa postajna in skladišna dela. Kljub temu ta človek, ki je oče četvorice nepreskrbljenih otrok še danes ni član provizijskega fonda in tudi ne še definitivno nastavljen. zastonj so njegove prošnje pri načelniku. On ga prezira in mu ne pusti napredovati v svojcj službi. Neki Anton Baldassi, ki se je pri Bascaroliju učil opravljati službo, je že počet-kom leta 190G. postal spremembni čuvaj, dasi mož pravzaprav sploh ni z možen za to opravilo, ker rad zaspi, in ta Baldassi je postal definitiven in celo z veljavo od 1. januvarju 1907. Mož je pač dober vrtnar in gosp. načelnik rabi tudi takega človeka, ki mu zna lepo urediti njegov vrtič, kar je zanj menda večje vrednosti, nego pa dobro opravljanje službe. Zaro pa je Baldassi tudi prehitel svojega učitelja Bascarolija. Ravnateljstvo je Bascaroliju odkazalo tudi stanovanje zastonj v poslopju štev. 7 JI. C. ali naš «dobri» gosp. načelnik mu ni privoščil celega tega priboljška, nego je v to stanovanje poslal Baldassija, Bascaroliju pa je dal stanovanje v postajnem poslopju, obstoječe iz majhne sobe in pa kuhinje. še koncem prošlega leta je bil sprejet kot postajni vslužbenec g. Caus, a še danes nima uniforme ki mu pritiče, kljub temu, da je inšpektor gosp. Pallasm;yi načelniku Dole-žala izrecno zapovedal, da ima Causu takoj preskrbeti uniformo. Seveda so to take malenkosti za načelnika Doležala, da se mu sploh ne zdi vredno zanje izgubljati časa, ki ga tako koristno lahko uporabi kot zastopnik tvrdke Weiss C.o v Cervirijanu. Po službenih predpisih ima obratni uradnik na postaji Oervinjan dobit: substitucijo vsak drugi dan točno ob (>. uri. Seveda se to nikdar ne zgodi in gosp. načelnik vedno čaka, da dotični uradnik opravi tudi službo pri vlaku štev. 70;s ;S. Gosp. načelniku samemu pa se zdi nekako poniževalna ta služba ; toliko moremo reči z vso trdnostjo, da se sramujejo dati na glavo rudečo kapo, ker ga v Oervinjanu še nikdar ni videl nihče, da bi jo bil imel kedaj na glavi. čitalcem je že iz prve številke našega lista znano, da so železniški vslužbenci splošno siljeni, opravljati vsa mogoča privatna dela. Sedaj morajo isti na povelje gosp. načelnika Doležala prenašati tudi premog tvrdke Weiss .K C.o v žendannerijsko kosamo s železniškimi košarami. Gosp. Doležal se ne zmeni za cirkolare in odloke železniške uprave, ki vedno in vedno prepovedujejo, da se železniški vslužbenci nimajo opravljati nikakih del za privatnike. Take papirje gosp. Doležal hladnokrvno zmeče V kos. Železniška uprava mu je do sedaj menda pustila v vsem popolnoma prosto roko. Naprej ne pojde več tako gladko. Železniška uprava je baje razkrila neke »kšefte« pri tovorni voznini, za prevoz premoga tvrdke \Yeiss & Co. namenjenega v Červinjan, in onega, ki ga ta tvrdka odpošilja po tej progi iz Trsta v Italijo. Pri vsakem vagonu se je našel znaten «pogrešek» od 'J do 12 kron na škodo železniške uprave in to pri 500 do <»00 vozovih. Mislimo, da bode to Železniki upravi zadostovalo, in vendar enkrat poseže v ta diven nered na tej našej za puščenej progi. Tudi danes smo si še marsikaj lepega in zanimivega pridržali ravno vsled tega. ker smo merjeni, da železniška uprava gotovo pristriže peruti gosp. Doiežalu že na podlagi gornjih faktov. Svetujemo, da tega človeka sploh spravi proč z naše proge, ker jedino njegova odstranitev more, ozdraviti naše razmere. Zaupanja ta človek pri nas nima nikakega več in je tudi izključeno, da si ga kedaj zopet pridobi. Pojasnilo k ponesrečen ju kurjača Ivana Gerkmana v Štanjelu. Vr ‘2. številki našega lista smo poročali, da je Gerkman ponesrečil na postaji i tanjel, ko je ravno jemal vodo za svoj stroj. Pridrdral ic mimo osobni vlak iz Trsta, ki se v Štanjelu križa s tovornim vlakom in je stroj istega sunil tako nesrečno Gerkmana, da je odletel daleč proč, in mu zlomil desno nogo in ga vrhu tega tudi na glavi in po gornjenf delu života precej poškodoval. Kakor se nam pojašujnje od kompetentne strani, pa na tej svojej nesreči Gerkman sam ni prav ničesar zakrivil, nego jedili i komisar gosp. Debelak, ki radi znane požrešne varčnosti ni se vpeljal pri lokomotivah tistih varnostnih naprav, ki so po drugih krajih že davno vpeljane. Na tej postaji se križata namreč vlaka štev. 81 in pa štev. 20. Vsakemu teh vlakov, ki preje dospe na postajo in pričakuje druzega. se ima v svetilki spredaj na lokomotivi rdeča luč premeniti v belo. Pri tem opravilu pa je vedno nevarnost, da prihajajoči vlak podere dotičnika, kakor se je faktično zgodilo v našem slučaju. Strojevodja Ivan Mihalič je vkazal Gerkmanu, naj gre premeniti v signalno svetilko spredaj na lokomotivi luč. Ker je pihala močna burja, ni opazil poštnega vlaka ravno prihajajočega iz Trsta in ga je stroj, kakor 'smo rekli pograbil in ga vrgel k vodnjaku s tako močjo, da so ga vsled omenjenih poškodb morali prenesti v goriško bolnišnico. /je pri večjem številu lokomotiv obstoji mehanično naprava, da kurjač lahko spremeni svetlobo luči v signalni svetilki na čelu lokomotive ne da mu je treba stopiti z lokomotive doli. Gosp. komisarju Debelaku se ta naprava za našo progo menda zdi še prezgodna in hoče z odlašanjem iste pokazati železniški upravi, kako zna varčiti. Za varnostne naprave je škoda vsakega novčiča, za ponesrečene vsled pomanjkanja teh naprav pa se potem mora trošiti nerazmerno več, nego bi se bilo potrošilo za odnosno varstveno napravo. In vrhu tega, kdo more povrniti ponesrečenem! prejšnje zdravje! Oslabljen je za vedno. To je pač varčni sistem naših železniških uprav. Personalno komisijo pozivljemo, da se z vso odločnostjo zavzame za varnost osobja in izposljuje nemudoma, na kompetentnim mestu uvedenje omenjene varnostne naprave tudi na naši progi. Osiveli tržaški »Piccolo« z lesnega trga in železničarska pcslopja. Tržaški vslužbenci državnih železnic so konečno vendar izposlovali s svojimi energičnim nastopom, da se v najbližji prihodnjosti začno zidati takozvane železničarske hiše. Prostor je že kupljen. L ga je krasna v vsakem bziru, in železničar i se že v tem pogledu lahko veselijo svojih prihodnjih stanovanj. Vsakemu je gotovo poznan obširen travnik, ob Šalita al 1’romonto-rio. Tam se zgradijo ta potrebna poslopja. Pred par meseci so bili predloženi v odobrenje tukajšnji stavbeni oblasti prvi načrti za te stavbe. Vsak pošteno misleči človek je bil mujenja, da se ta korak od vsili strani z največjim zadovoljstvom pozdravi. Zgodilo se je pa narobe. Osiveli 0 vinarjev poboljšane dnevne plače, napravo omar za obleke in odpravo raznih drugih pomanjkljivosti v kurilnici. Izvolila se je deputacija dveh članov, ki je imela tozadevno posredovati pri nadinšpek-torju, gospodu vit. pl. Litrovv. Gospod nadin-špektor je smatral zahteve kurilničnih profesijonistov opravičenim ter se izjavil pripravlje- nega, da jim tudi ugodi. S tem je ta zadeva definitivno ugodno rešena. Iz tega slučaja se zopet razvidi, koliko zamore zavedna organizacija ! Rezultat vohtev v bolniško blagajno. In zopet sijajna zmaga socijalnih demokratvo ! Pri zadnjih volitvah v bolniško blagajno so bili izvoljeni v nje zastop vsi naši kandidatje in sicer Mavričir z 802, Kobin z 823, S tok ter z 827, Coter z 806, Ipavec z 800 in Slenorič z 82.‘i glasovi. Naši patentirani nasprotniki Troši, Buffon, Kssicii, Bizjak in dva Lisjaku so dobili vsak le 121 do 151 glasov. In zopet sijajen tijasko dr. Mandič-evih krumirjev.! Na občnem zboru krajne skupine III. bil je izvoljen sledeči novi odbor in sicer so dobili predsedništvo Kirchner, podpredsedništvo pa Klarer in Istenič. Blagajno sta sprejela Gorjanc in Riegler, zapisničnrstvo pa 01ilsf.s3er in Schein. Odborniki so Heer, Hebein, Kenič in .lunker; njihovi namestniki Kožman, Frank Prelec in Sehmied; preglednika računov pa Pavlin in Deisinger. Brzojav. Zmaga državnih železničarjev vposlenih na transalpinski železnici. Kakor nam centrala »Pra-vovarstvenega in str. društva iz Dunaja poroča, so goriomenjeni železničarji častno zmagali. Poleg nam že znanih koncesij, se je doklada za Kras dovolila uradnikom. Danes se vrši v »Delavskem domu* v Trstu shod, ki bode sklepal o nadaljnjem postopanju. Odprto pismo ravnateljstvu cs. kr. dr/, železnic v Trstu. Ravnateljstvo cs. kr. drž. zeleznic v Trstu vprašamo, čemu so se izvolili delavski odbori V Mar za to da imajo delavci le na papirju zastopstvo V Pet mesecev je že poteklo, odkar so bili delavski zastopniki izvoljeni, da zastopajo interes delavcev — pa še do danes niso bili poklicani na sejo. Prizadeti delavci. IZJflUfl. Iz poročila »Edinosti* z dne 8. aprila posnemamo, cla sc nam vsiljuje Narodna Delavska Organizacija pri eventualnem železniškem gibanju s svojimi desetimi petolizniki, ki jih ima tam učlanjene. Izjavljamo v imenu strokovnega in pra-vovarstvenega društva, da odklanjamo vsako sodelovanje z organizacijo krumirjev in političnih idiotev. Organizacija železničarjev cele Avstrije, ki šteje f>4.000 članov, nam jamči za vspeh našega gibanja. Veseli nas, da je N. D. O. z delovanjem sodr. Kopač a nezadovoljna in smo ravno vsled te nezadovoljnosti prepičani popolnoma o njegovem poštenem delovanju. Gospodu Hochmitllerju pa bodi povedano, cla naj bode v boldoče, kadar še kedaj govori na shodih, toliko pogumen, da rabi svoje ime in se ne poslužuje "psevdonima »Korutanski.* Za strokovno in pravovarstveno društvo v Trstu : „ , ■ , Ferdinard Končnik Za okrajno skupino I. predsednik . T J a n e z Zink 11 ■ predsednik 1IT Ivan Ukmar * 1IL predsednik. IZ J AVA. Ozirom na to, cla me je »Narodna delavska organizacija* stavila v vrsto kandidatov, ki so imeli biti voljeni v zastopstvo bolniške blagajne v Trstu, izjavljam, da sem prišel povsen nedolžno do te kandidature. Z N. I). O. nisem imel in nimam prav nikakega stika ter smatram vsled tega tako postopanje netaktno, da ne rečem nepošteno. Martin Essich strojevodja državne železnio. Zahvala! Podpisana izrekam tem potom železničarskemu tajništvu, posebno pa sodrugu Kopaču najtoplejšo zahvalo, za prejeto podporo 140 kron, ki sem jih dobila vsled njegove intervencije od zavarovalnice proti nezgodam. V Trstu, dne 10. aprila 1908. Ivana Zorman. OHVESTILO ! 1 prihodnji številki * Železničarju* ki bode izšla aa <>. straneh, bodemo poročati o celem, gibanju drinrnih železničarjev in raztolmačili njih pridobitve. Listnica upravništva. Da zamoremo ugoditi različnim reklamacijam in pritožbam radi nerednega prejemanja lista, priporočamo vsem članom, da nas obvestijo provočasno o vsaki spremembi svojega bivališča in fo vsaj pet dnij pred izdajo lista, ker bi se sicer na kasneje došle nam reklamacije, pri odpravi dotične številke ne mogli več ozirati in bi se izostala številka odposlala reklamatorju še le pri odpravi prihodnje številke lista. To slednje velja tudi za one, ki so zaostali s plačili svojih doneskov. Naznani naj se tudi redno vsaka premenba glede števila istisov, ki jih imamo odpremiti v paketih. Za reklamacije se pa poslužujte samo naše tiskovine „pošt tine-prosta časniška reklamacija1-. Dobiti jo je zastonj pri vseh voditeljih in zaupnikih. Listnica tajništva. Vsem krajevnim skupinam in uplačevalnicam „Splošnega prav. in strokovnega društva" se naznanja, da se imajo vse reklamacije, tičoče se uprave ,.Železničarja" nasloviti na upravo ,,Der Eisenbahner“ Dunaj V., Zentagasse N.r 5. Sodrugi odborniki so naprošeni, da pošljejo natančne naslove vsili članov, ki imajo dobivati »Železničarja*, na upravo «Eisenbahnerja> na Dunaju. Prve številke smo dobili povrnjene iz raznih krajev z opazko »nepoznan*. V intersu članov \e vendar, cla dobivajo redno svoj časopis — ker je ta njihov«* lastnina. Naravno jc sicer ali neopravičeno, da sc člani togote nad upravništvom ali pa nad pošto. Ne uprava lista, pa tudi m' pošta niste krivi, če so naslovi napačni, temveč edino le člani sami, ki ne naznanijo pravočasno spremembe stanovanj svoji organizaciji. NA ZNANJE ! Da ustrežemo glede fpravovarstva tudi žele-niškim uslužbencem.izveu Trsta, naznanjamo, da je sodrug l>r. Fran Solar v (o svrho na razpolaga razven vsakega torka in petka od 7. do 9. ure zvečer tudi vsaki dan od 5. do 6. ure pop. tekom celega tedna, izvzemši praznike in nedelje in se tedaj more vsak železničar obrniti do njega, kadar mu je prilika ugodneja. 4«ost ilua „Casa del Popolo" (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljeno. Cene zmerne. — Shajališče zunanjih sodrug«. Cavarna LNIONE - Trst Ulica Caserma in ulica Torre Bianca Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh ==~ jezikih. .,» ■’:/■= ŽELEZNIČIARJI. Vaša dolžnost je tudi biti naročen na oba slovenska socijalno-demokratična lista, to je na < K«Ir-<*i prapor* in na «I>elavski list*. Zahtevajte ta lista kakor tudi svojega strokou-nega po vseh javnih lokalih. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Carlo Priora v Kopru