■KMMMN 'V : Delavska enotnost 4- 9. 1976 - ŠT. 35 - L. XXXV. - CENA 3 DIN ^VNI UREDNIK: V0JKO ČERNELČ ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN ■MM ■MMMMMMMMM Slab odziv Do pričetka desetega dvomesečnega političnega tečaja v organizaciji Zveze sindikatov Slovenije, Zveze socialistične mla-^'ne Slovenije in njunega centra za družbeno izobraževanje sta le še dobra dva tedna, prijav za tečaj pa z občinskih sindikalnih Svetov malo, prav nerazumljivo malo. Vsak občinski, mestni oziroma obalni sindikalni svet naj bi prijavil vsaj po enega tečajnika— tak je bil dogovor. Do 23. avgusta sta bila prijavljena j® dva kandidata, po.eden iz občin Ljubljana Moste-Polje in burska Sobota. Kljub ponovnim pozivom in opominom se je ta teden število prijavljenih tečajnikov ustavilo pri številki pet. Enega tečajnika je prijavil še občinski svet ZS Trbovlje, dva te-1 Cajnika pa je prijavil nekdanji tečajnik iz ljubljanske delovne P organizacije IMP. O razlogih za tako slab odziv je mogoče ta čas le ugibati. Tako izredno majhno število prijavljenih tečajnikov ne glede na možne objektivne razloge vendarle vsiljuje vprašanje, ali se je v naši politični zavesti res že zasidralo spoznanje, da ni učinkovitega političnega delovanja brez dobre kadrovske politike zelo pomembna sestavina te pa je tudi načrtovana skrb za družbeno izobraževanje političnih kadrov! Nekaj podobnega se dogaja s prijavami za letošnji jesenski dvodnevni seminar v Dolenjskih Toplicah za vse dosedanje udeležence dvomesečnih političnih tečajev. S tečajniki je bilo e na pomlad na dvodnevnih seminarjih po regijah dogovorje-no> naj bi tak aktualni seminar imeli vsako leto vsaj dvakrat, torej drugega še letošnjo jesen. Upoštevane so bile tudi želje tečajnikov, naj bi seminar ne potekal v dveh delovnih dnevih, zato je tudi načrtovan za 10. in 11. september, se pravi za petek Popoldne in na prosto soboto. Spomladi so bili tudi dosedanji tečajniki mnenja, da je potrebno in koristno utrjevati vezi in °t>like sodelovanja med tečajniki in sindikati in jesenski semi-nar naj bi bil namenjen obravnavanju aktualnih vprašanj v zvezi s predlogom zakona o združenem delu in uresničevanjem samoupravne vsebine njegovih določil. Toda do 15. avgusta se je od dosedanjih 340 tečajnikov dvomesečnih tečajev prijavilo ^ seminar le 98 tečajnikov, do izteka minulega tedna pa le 144. Kje so razlogi za ta prav tako slab odziv, lahko tudi samo ugibamo. So posredi finančna sredstva, ali mnenje, da aktualni seminar ni potreben tistemu, ki ta čas nemara ne opravlja sin-mkalne funkcije, ali pa v čem drugem? Vsekakor si bodo občinski sindikalni sveti morali odgovoriti na ta vprašanja. SONJA GAŠPERŠIČ Šolska vrata so se odprfa, s tem pa tudi skrb staršev, kako opremiti mladega šolarja za novo šolsko leto. Že samo šolske potrebščine, knjige in zvezki veljajo najmanj 800 do 1000 dinarjev. Nekateri šolarji se opremijo na vsakoletnem ljubljanskem sejmu knjig, vendar je to včasih kupovanje „mačke v vreči“. Nikoli ni namreč jasno, ali bo stara šolska knjiga letos še veljavna ali ne. Foto: A. AGNIC PRIPRAVLJENO JE POROČILO O POTEKU IN REZULTATIH JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU ________________ Zelena luč za zakon Odbor za samoupravljanje pri RS ZSS je sprejel poročilo o poteku in rezultatih javne razprave. Poročilo opozarja tudi na naloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju ustavnih in zakonskih določil Sedaj že lahko zelo oprijemljivo govorimo o poteku in rezultatih javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v naši republiki. Tekla je od aprila letos. V maju in juniju so se v pretežni večini delavci in delovni ljudje v temeljnih samoupravnih okoljih opredelili do posameznih poglavij in členov „male ustave". V teh dneh dobivajo tudi delegati konference slovenskih sindikatov, ki bo razpravljala o rezultatih javne razprave, pismeno poročilo, ki ga je sprejel odbor za samoupravljanje pri RS ZSS hkrati z vsemi pripombami, stališči in predlogi k posameznim poglavjem osnutka zakona in posameznih členom. Očitno je biia dosedanja jav- na razprava med najbolj temeljitimi izmenjavami mnenj o nekem zakonskem dokumentu, Je v njcj sodelovalo blizu 500.000 delavcev in občanov. Tudi več kot 1.000 pripomb na 200 členov v osnutku zakona potrjuje naše trditve. Dejstvo je, da so se v večini temeljnih organizacij združenega dela v občinah žal manj v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih lotili javne razprave tako. kot smo se dogovorili že na začetku Resnici na ljubo pa moramo omeniti, da dobra tretjina pripomb na osnutek zakona o združenem delu ni dovolj pretehtana, kar opozarja, da predlagalci pripomb niso temeljito pretehtali osnutka zakona o združenem ALI STE POZABILI NA ZGODOVINO? Koroškim sindikatom, ki se tfudij0 s telegrami povabiti naše delovne ljudi, da si ogledajo demokratične pridobitve druge avstrijske republike, že-limo v opomin zabeležiti teh j^kaj vrstic. Kajti namesto da bi vabili naše ljudi, bi bilo go-fovo bolje, če bi si avstrijski bj še posebej koroški sindikal-bi funkcionarji podrobneje ugledali zgodovinske knjige in lz njih potegnili kakšen nauk. Delovni ljudje socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije imajo zgodovinsko 'n moralno pravico protesti-rati ob vsem tem, kar se do-gjrja in kar se je dogajalo na Koroškem. Protestne izjave naših organizacij in posamez-nikov so odraz njihove globoke razredne in nacionalne zavesti in rezultat težkih zgodovinskih izkušenj, ki sta jih baš delavski razred in narod prestala, preden sta si sama, z lastno krvjo izbojevala svobodo in samoupravno socialistično demokracija Naša in-temaeionalistična dolžnost je, da avstrijski delavski razred in njihove svobodne sindikate spomnimo na nekatera zgodovinska dejstva, ki bi jih lahko opomnila, da ni minilo niti 50 let od tedaj, ko so prav tedanji avstrijski svobodni sindikati postali žrtev avstrofašiz-ma (izraz je vzet iz uradnih avstrijskih zgodovin). Vsa leta nazaj smo v naših izjavah izražali naše upanje, da avstrijski sindikati - ki so, kot sami trdijo, .temelj avstrijske demokracije — ne bodo šli v kompromis s tistimi silami, ki tolerirajo nacionalšovini-stično dejavnost, ki se šopiri, zahvaljujoč „širokogrudnosti“ avstrijske demokracije. Prav ta „širokogrudnost“ pa orna goča vzdušje, v katerem se s hladnokrvnimi potezami sprejemajo odločitve o etnocidu dela nekega naroda, ki ni žrtvoval veliko le za svojo sva bodo, temveč tudi za svobodo vsega avstrijskega ljudstva in avstrijskega delavstva. — Naj avstrijski sindikalni voditelji svojemu članstvu obrazložijo zgodovinsko resnico o nastanku druge republike in naj ga opozorijo na čas med leti 1934 in 1945. Morda se heimatdienstovske parade in izzivanja ne bi zaključevala tako, kot se končujejo sedaj. — Naj koroški 'sindikalni voditelji obrazi ože svojemu članstvu, daje Avstrijo okupiral (in priključil) Hitlerjev rajh in da so Avstrijo in Ka roško osvobodile čete protifašistične koalicije, med njimi tudi naši partizani (in ne oku- pirali, kot to trdi zvezni kancler). — Naj koroški sindikalni voditelji povedo svojemu članstvt^, da je bila neodvisna in svobodna Avstrija vzpostavljena z državno pogodbo šele leta 1955 pod pogojem, da ne bo dopuščala več nobene nacistične dejavnosti, da bo zagotovila enako svobodo tudi narodnostnim manjšinam, in najbrž se prav^v tem ne razumemo! To, kar govori in pa čenja na Koroškem Heimat-dienst in še nekateri, močno spominja na oživljanje nacizma. In imeti zaprte oči pred tem, je - milo povedano - velika napaka. "Naj se sindikalni voditelji na Koroškem zavedajo, da si s tem nalagajo veliko zgodovinsko odgovornost! Zato še enkrat: ne vabite nas na ogled, poglejte raje v zgodovino in se zamislite! delu in še manj upoštevali vsebinsko soodvisnost posameznih določil. V takih primerih verjetno ni treba posebej opozarjati na to. da zakonskih rešitev niso soočili z dosedanjimi samoupravnimi razmerami. Dve tretjini pripomb na dola čila v osnutku zakona bomo lahko koristno uporabili v dopolnjevanju zakonskih določil, nekatere pa lahko že ta trenutek ocenjujemo tudi kot spodbudo za novo republiško in zvezno zakonodajo pa tudi za samoupravno zakonodajo v združenem delu. Uvodne določbe in poglavje o družbenoekonomskih odna sih je bilo v središču pozornosti. Velika večina delavcev meni, da so temeljne rešitve, ki jih nakazuje zakon, sprejemljive. Posamezniki bi seveda želeli videti v zakonu tudi ma dele za delitev dohodka in osebnih dohodkov ter recepte za delitev, predvsem pa recepte, kako uresničevati pravice iz minulega dela Delavci se v večini primerov strinjajo s predlaganimi kaznimi. ki morajo biti seveda utemeljene. saj s tem ščitijo prizadevne delavce pred slabimi Pa ročilo pa še posebej poudarja da je treba zakonska določila opredeliti tako, da ne bo mo goče omejevati izvirnih pravic delavcev v združenem delu. ki so že zagotovljene z ustavo. V javni razpravi so se delovni ljudje izrekli za mešane disciplinske komisije z zunanjimi člani, čeprav imajo pomisleke, ali so določbe, ki omogočajo ustanavljanje skupne disciplinske komisije na ravni delovne organizacije, najbolj primerne, ker je po ustavi in tudi v osnutku zakona o združenem delu jasno, da se pravice in obveznosti iz delovnih razmerij uresničujejo v temeljnih organizacijah združenega dela Disciplinski postopki so po mnenju večine razpravljavcev premalo opredeljeni. To se posebej velja za določbe, ki so povezane s povrnitvijo škode, povzročene na družbenih sredstvih. Pretehtati pa bo treba tudi probleme in predloge za dopolnitev pa glavja o povezovanju osebnega dela z združenim delom. In še to: če nismo v celoti zadovoljni z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu v krajevnih skupnostih in temeljnih samoupravnih interesnih skupnostih, velja nasloviti kritiko za to razen na osnovne partijske organizacije, krajevne konference SZDL in osnovne organizacije ZSMS tudi na osnovne sindikalne organizacije, ki vsaj v tem delu javne razprave niso naredile vsega. M HORVAT TISKOVNA KONFERENCA Osrednja slovenska proslava ob 40-letnid stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije bo v soboto, 18. septembra v Kranju. Na njej pričakujejo 25.000 udeležencev, ki jih bo prvi nagovoril predsednik RS ZSS inž. Janez Baiborič, medtem ko bo slavnostni govor imel predsednik CK ZKS France Popit. Tako so na tiskovni konferenci, ki je bila v četrtek v Domu sindikatov v Ljubljani, novinarjem slovenskega tiska in RTV povedali predstavniki odbora za proslavo štiridesetletnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije. Ta variši Rudi Ganzib, Branko Babič in Janko Liska pa so novinarje opozorili na najpomembnejše dogodke tedanjega stavkovnega gibanja, ki so ga tisoči delavcev doživeli kot veliko življenjsko izkušnjo in učinkovito šolo za nadaljnje boje s podjetniki, policijskim režimom, razdiralci delavske enotnosti in kmalu nato tudi s fašističnimi okupatorji in domačini izdajalci. ■ ——-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------"N. KAJ SMO STORILI... Odločilne etape V zadnjih dveh letih, zlasti pa letos, se je v slovenski kemični industriji marsikaj premaknilo na bolje Samoupravna organiziranost dobršnega dela delovnih organizacij iz te dejavnosti - gre za tri sestavljene organizacije: Chemo, Lek-Krka in Polikem - tudi vsebinsko prerašča v tehnološko zaokrožene in dohodkovno povezane gospodarske organizme Strokovnjaki in družbenopolitični dejavniki,, tehtajo" posamezne gospodarske in samoupravne poti, po katerih naj bi slovenska kemična industrija dosegla položaj, ki ga mora imeti v slovenskem in tudi v jugoslovanskem gospodarstvu glede na širše družbene koristi Širše družbene koristi postajajo vse bolj tisti aspek't, ki ga ..priznavajo" in upoštevajo tudi v posameznih delovnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih Res pa je, dado naštetih pozitivnih premikov ni prišlo z lahkoto, saj novi odnosi krepko, v posameznih primerih pa kar usodno posegajo v življenje kolektivov. Zavoljo tega je do sprememb in do dogovorov prihajalo šele potem, ko so kolektivi uvideli ekonomsko nujo takšnih korakov — sprememb proizvodnih programov, delitve dela, skupnih vlaganj, itd. Pogosto pa so bili potrebni tudi veliki napori političnih aktivov v delovnih organizacijah pa družbenopolitičnih skupnosti, da so premagali predsodke zaplotniškega gospodarjenja in bojazni za last no socialno varnost ob posledicah, ki jih prinaša povezovanje s sorodnimi podjetji (delitev delaj Sindikat v tej dejavnosti je na vseh ravneh svoje organiziranosti odigral pomembno vlogo spodbujevalca za uresničevanje posameznih začrtanih nalog pri katerih pa so iz različnih razlogov nosilci nekolikanj zaspali Tako je denimo sindikat, konkretneje republiški odbor sindikata delavcev kemične industrije, odločilno prispeval k pravočasnemu sprejemanju temeljev srednjeročnega plana te dejavnosti, pomagal je kolektivu Pinusa iz Rač pogledati prek plota lastnega dvorišča, da se je povezal s SOZD Chemo, kamor po naravi svoje proizvodnje tudi sodi Omeniti velja tudi posvet proizvajalcev premaznih sredstev (iz SOZD’Polikema), ki ga je sklical RO tega sindikata na temo delitve dela med posameznimi j SOZD, medtem ko so povezovanje Donita, Svita in Melamina v OZD Donit spodbudile osnovne organizacije sindikata teh kolektivov, Da pa ne bomo samo hvalili sindikata delavcev kemične industrije, povejmo, da je ostalo še veliko nedokončanega tako strokovnega kot družbenopolitičnega dela pri uresničevanju načel nove ustave in zlasti zakona o združenem delu. Velikanski zalogaj bo samoupravno organiziranje delovnih organizacij in sestavljenih organizacij v smislu določil zakona o združenem delu. V sestavljenih organizacijah, denimo, združevanje sredstev še ni izvedeno, pri čemer mnogi v posameznih delovnih organizacijah niso jasna načela soudeležbe na dohodku, ki nastaja na podlagi soudeležbe pri investiranju. Skleniti je treba tehnološke verige: marsikateri člen je še ostal zunaj sestavljenih organizacij združenega dela, čeprav vanje še kako sodi. Skratka, pred strokovnimi in družbenopolitičnimi dejavniki v kemični industriji so najtežje in najbolj odločilne etape gospodarske in samoupravne reorganizacije te panoge. b. RUGELJ \________________________________________________J VEG KOT DELO Letošnje mladinske delovne akcije so praktično končane, čeprav bodo nekatere sklenili sredi septem-bra. Znani so tudi številni delovni uspehi mladih, ki so s svojim delom ponovno dokazali pomen mladinskih delovnih brigad za hitrejši razvoj naše družbe še posebej na manj razvitih območjih, kamor so se mladi s svojimi akcijami predvsem usmerili. Vendar je delovni pomen teh akcij samo del resnične vsebine. Tradicija prostovoljnega dela mladih izhaja že iz narodnoosvobodilnega boja, prav tako pa tudi iz najtežjega obdobja graditve naše domovine oziroma odpravljanja strahotnih posledic vojne vihre. Žal smo potem nekaj let pozabljali na pomen prostovoljnega dela mladih, ker so zlasti v obdobju liberalizma nekateri, ki so imeli dokaj besede, poudarjali, daje delo mladih predrago in da pomeni izgubo za družba „Mladi opravljajo", so govorili, ..predvsem tista opravila, ki jih lahko zaupamo samo nekvalificiranim delavcem. Ti pa seveda naredijo mnogo več in razen tega jih vedno bolj nadomeščajo stroji". In žal smo se šele takrat, ko smo začeli z mladinskimi delovnimi akcijami spet skorajda orati ledino, začeli ob posledicah, Id so se kazale pri mladih, zavedati, kam nujno privede takšno gledanje na soodvisnost med ljudmi in stroji, ki ne prenese nobene človeške logike v naši družbi. Če bi namreč mladinske delovne akcije ocenjevali samo s stališča materialnih vrednosti, bi nujno pozabljali na človeške vrednost, ki jih prinašajo akcije. In razveseljivo je, da so uspehi vsako leto večji. Vse to pa je mnogo dragocenejše kot samo dela kajti misel, da na teh akcijah mladi ne gradijo samo dražbe, temveč hkrati tudi selre, predstavlja resnica ki je mnogo več od neštetokrat povedanega gesla. Spoštovanje dela, tovarištvo, solidarnost, zavest o potrebnosti vsakogar v naši družbi in podobne vrednote so nujnosti, ki H jih morali zagotovo v naši družbi mnogo skrbneje negovati, kot pa jih v resnici. To mora biti tudi najvažnejši življenjski pomen namena mladinskih delovnih akcij, saj je sleherna brigada tudi šola samoupravljanja in s tem praktična in teoretična vzgoja mladih samoupravljavcev. Prav zato nam morajo biti tudi letošnje delovne akcije v poduk in razmislek. Ob številnih delovnih in družbenopolitičnih uspehih, ob množični udeležbi in ob izrednem pomenu za okolja, kjer so brigade delale in živele, ne smemo prezreti tudi nekaterih napak in slabosti, ki bi jih veljalo do prihodnje pomladi temeljito analizirati. Slišati je glasove, da je bilo med brigadirji še vedno premalo študentov in dijaške mladine iz tistih središč, kjer je najbolj čutiti malomeščanstvo in po- trošniško miselnost, kar nedvomno kazi odnose med mladimi. V nekaterih občinah so predvsem zaradi slabe propagande in informiranosti zbrali manj brigadirjev, kot bi lahko pričakovali, v drugih so se predvsem naslonili na mlada ki so jim v delovnih organizacijah odobrili plačane dopusta v tretjih pa je bilo toliko prijav, da vseh sploh ni bilo mogoče upoštevati. Poleg tega v nekaterih brigadah ni bilo najbolje urejeno glede prehrane, prostega časa, zdravstvenega varstva in higiene, kar je predvsem posledica včasih morda pretiranega varčevanja s sredstvi za te namene, če se primerjamo z drugimi republikami. Tudi o nekaterih kadrovskih rešitvah ni-bilo dišati najboljšega mnenja, kar je vsekakor oviralo prijateljsko delovno vzdušje in še posebej kazilo samoupravne DRAVOGRAD Predsedstvo občinskega sveta ZSS je na zadnji seji sklepalo o zaključni problemski konferenci, na kateri bodo delegati vseh osnovnih organizacij sindikata in družbenopolitičnih organizacij te koroške občine 15. septembra obravnavali sklepno politično oceno o javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu ter nadaljnje naloge sindikatov pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja. Ko pa so člani predsedstva ocenjevali akcijo poglabljanja samoupravnih odnosov, so med drugim ugotovili, da so v vseh delovnih kolektivih v občini - z eno samo izjemo - opravili javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. V javni razpravi je sodelovalo precej delavcev, uspešno je potekala razprava tudi v krajevnih skupnostih, nekoliko slabše pa v samoupravnih interesnih skupnostih. odnose, na kar so mladi, razumljiva še posebej občytljivi Vodstva ZSMS v naseljih, občinah in republiki so morala nekajkrat odločno ukrepati - in tako je tudi prav. Vsekakor pa bi si morali prizadevati, da bi sodelovalo v brigadah v prihodnjih letih kar največ mladih in zato zagotoviti ustrezna sredstva, poskrbeti za še boljše priprave, posebej kadrovska poiskati vse pestre oblike mladinskih delovnih akcij, Id bi bile morda vezane tudi na domače kraje in hkrati javno in odločno pokazati na vse tiste, ki nočejo priznati pomena mladinskih delovnih brigad ali jih celo ovirajo zaradi osebnih nasprotovanj ali ležernosti do uresničevanja sprejetih nalog. Ne gre samo za spoznanje, da napake in slabosti odmevajo med mladimi, čeprav je tudi res, da razvajence in nezadovoljneže hitro prizadenejo tudi povsem razumljive razmere iz brigadnega življenja in dela. Gre predvsem za to, da morajo biti brigade v resnici mesto, kjer mladi ne ustvarjajo samo boljših pogojev za družba temveč se hkrati ob delu tudi kalijo kot samoupravljavci, ki bodo morali v kratkem na svoja ramena sprejemati vedno težje naloge. Vse to pa seveda še zdaleč ni samo naloga mladih, temveč še mnogih drugih, naj si gre za raven organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ali pa za občine in republika JANEZ KOROŠEC Predsedstvo dravograjskih sindikatov je na svoji zadnji seji ocenilo tudi gospodarjenje v letoaijem prvem polletju. Tudi nekatere dravograjske temeljne oziroma druge organizacije združenega dela so polletno gospodarjenje sklenile z izgubo. Zato so 31. avgusta sklicali posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij sindikata in delavskih svetov iz temeljnih organizacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo, in se pogovorili o vzrokih za to, o ukrepih, ki so bili sprejeti za boljše gospodarjenje, in o tem, ali so delavci razpravljali o vzrokih izgube in o ukrepih, da bi v prihodnje uspešneje gospodarili Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta Skupščine občine Dravograd, ki bo pripravil posebno posvetovanje z direktorji in računovodji temeljnih in drugih organizacij z namenom, da skupaj proučijo vzroke izgub in predvidene ukrepe za njihovo odpravo. E. K. Komunist *■ DE IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJ11 SLOVENIJE: 10 je razpravljal o pripravi poročila o javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, ki ga bodo obravnavali na seji republiškega odbora. Seznafi1* se je tudi z osnutkom samo- L upravnega sporazuma o varstvu pri delu v kemični in^' striji Jugoslavije, sejo pa je Q sklenil z obravnavo primer- ^ jalne analize gospodarjenj3 j organizacij kemične in j sporazumov o delitvi do- ( hodka in osebnih dohodkov, ; ki jih je RO organiziral v letošnjem prvem polletju, razen v PTT prometu, kjer bo posvet septembra. Pri oceni posvetov je treba posebej povedati, da prometne dejavnosti, z izjemo Luke Koper, z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke niso prekoračile po samoupravnih sporazumih dogovorjenih sredstev. Sorazmerno malo je tudi takih delovnih organizacij, ki so lani kršile samoupravne spora-. zume v dejavnostih prometa in zvez. Tem so skupne komisije udeležencev sporazumov že izrekle ustrezne kazni. DELAVCI SPRAŠUJEJO — PREDSEDNIK ODGOVARJA • DELAVCI SPRAŠUJEJO — PREDSEDNIK :W[ Prešernove družbe? V tovarni „Ebkorativna" v občini Ljubljana-Šiška je bila več let uspešna zaupnica Prešernove družbe JOŽICA GlM-PEU. Njo je zamenjal VILI MOKOREL, kije zbral za letošnje knjižne zbirke PD že 167 naročnikov. dve tretjini neizkoriščenih Štipendij titovega sklada 2A-MLADE DELAVCE Skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in °k delavcev SR Slovenije bo prihodnji torek obravnavala in po-y7eva/a preciloge izvršnega odbora za štipendiranje v šolskem letu ../6/77. Letos, 25. map, so v sredstvih javnega obveščanja obja-1 že drugi razpis štipendij, odkar obstaja ta sklad tudi v naši Publiki Razpisanih je bilo 120 štipendij, od tega 60 namenjenih Pdirn delavcem. /^e razmišljanje naj tokrat ^.vprašanju, kakšen je bil le-odziv na razpisane štipen-za mlade delavce. Znano je, r bil prvo leto ta odziv iz-. 110 nezadovoljiv in da so bile jJ^at dodeljene štipendije Ti-^,Vega sklada le dvema ali trem adim slovenskim delavcem, d jtošnje predloge so posre-afe skupne komisije podpis-.samoupravnega sporazuma pendiranju učencev in štu »Šti do« .nt°v, predlagatelji kandida-^ pa so bile dmžbenopditič-u organizacije oziroma samo-rfu37™ organi. Do prvotnega va m *S- jubja, je bilo posredo-3^1 le 94 predlogov (od tega , za mlade delavce), do po-jsanega roka, 16. avgusta — d j ^ predlogov (še 7 za mla-^ delavce). prvem pregledovanju Predlogov je izvršni odbor ugo-.vil> da mnogi predlagatelji s° Upoštevali razlage kriterijev j? podelitev Titove štipendije, •o je bfla-sprejeta na zadnji seji KUpščine Titovega sklada in jr^redovana javnosti. Gre za 'rnejšo^^azlago, kako dosled-'0Uveljavljati'merila pri ocenje-r^U družbenopolitične angaži-rg 0?1*,učnih oziroma delovnih nrJt; 0v in razredne pripad-ran' ^^didatov za štipendi- j. Predvsem letos znova ugotav-J^nio izredno slab odziv na raz-[lsane štipendije za mlade de-saj je bilo za razpisanih štipendij posredovanih ko-I aJ 39 predlogov. Največ pred-dS®' je posredovala skupna ko-S1ja podpisnic samoupravnega Porazuma občine Maribor, in kar 10, občina Ljubljana-'ska 4i p0 2 kandidata so pred-^le občine Ljubljana-Vič, očevje, Šmarje, Tržič in dinika, 15 občin pa po 1 kantata mladega delavca. , 0d predlaganih 39 mladih avpev bo izvršni odbor 21 *~ndidatov predlagal skupščini hovega skiaoa za odobritev štipendije, medtepi ko dmgi ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do te izjemne štipendije. Kaže torej, da bosta dve tretjini štipendij za mlade delavce ostali neizkoriščeni Pri predlogih za mlade delavce so bili slabo opredeljeni predvsem rezultati njihovega dela. KJE SO TEHNIČNO POSEBNO NADARJENI MLADI DELAVCI? In kaj je mogoče k letošnjim predlogom kandidatov za štipendijo Titovega sklada iz vrst mladih delavcev še dodati? Število predlogov, kakorkoli je še vedno zelo skromno, je v primerjavi z lanskim letom vendarle skoraj podeseterjeno. Ob skrbnem prebiranju predlogov pa se vsiljuje misel, da so se predlagatelji, še posebej samoupravni organi, vse premalo ogledovali po tehnično nadarjenih mladih delavcih, po tistih, Id na svojih delovnih mestih dosegajo izredne delovne rezultate, po mladih, že uveljavljenih ali še neuveljavljenih (nepriznanih!) racionalizatorjih in nova-torjih. Prav ta kriterij pa razpis posebej poudarja, saj je v njem zapisano, da bodo pri odločanju o štipendiranju mladih delavcev upoštevali tudi, „če pri svojem delu dosegajo nadpo-prečne delovne rezultate in so aktivni na področju novatorstva in iznajditeljstva“. Po tem kriteriju nismo v Sloveniji v dveh letih predlagali niti enega samega mladega delavca za štipendijo Titovega sklada! Pa vendar je znano, da imamo prav Slovenci danes iz vrst generacij, ki so se šolale že povojni, na univerzi in v proizvodnji veliko odličnih strokovnjakov, celo znanstvenikov, ki so se težko prebijali po strmih stopnicah izobraževanja ob delu ali po delu v proizvodnji, tako rekoč od vajenca do najvišjih akademskih naslovov. Tudi danes nam tehničnih in drugih talentov med zaposlenimi mladimi delavci prav gotovo ne manjka, je da smo očitno bolj slepi za delovno afirmacijo mladih, medtem ko hitreje priznavamo in upoštevamo njihovo družbenopolitično angažiranje. V knjigi ,,Inventivna dejavnost v združenem delu", ki smo jo v založbi Delavske enotnosti izdali letos, so v poglavju »Znanstveno tehnološka revolucija in mi“ citirane tudi misli Borisa Kidriča, ki jih je izrekel v svoji obrazložitvi predloga zakona o izumih in tehničnih izboljšavah 1948. leta. Takole pravi: »Izumitelji, novatorji in racionalizatoiji so pionirji pri izgradnji naše države, na čelu delovnega razreda v borbi za socialistično preobrazbo naše države ... Med številnimi pomanjkljivostmi in slabostmi je treba takoj izkoreniniti vse tiste, ki so očitno nastale zaradi nezadostne skrbi naših ustanov in vodilnih za zagotavljanje primernih pogojev za razvoj izumiteljstva, ali pa se kaže v birokratskem odnosu do izumiteljev, predvsem novatorjev in raci on dizatorjev." Te misli Borisa Kidriča navajam, ker se zdi, da so še aktualne kljub razvitemu samoupravljanju. Ali nismo povsem odpovedali tudi danes, ko naj bi poiskali tiste mlade delavce, ki jih k novatorjem in racionalizator-jem lahko prištevamo, če ne že z vsemi atributi za njihove konkretne uspehe pa vsaj glede na njihova očitna nagnjenja, težnje in hotenja. KAKŠNE SO POKLICNE TEŽNJE MLADIH DELAVCEV, KANDIDATOV ZA ŠTIPENDIJE TITOVEGA SKLADA? Seveda se bo moral tudi Titov sklad usmeriti na štipendiranje študija za poklice, ki so združenemu delu najbolj potrebni. Izvršni odbor Titovega sklada pa je ob letošnjih predlogih kandidatov za štipendije mladim delavcem cel o ugotovil, da se kandidati ne odločajo niti za smeri svojega osnovnega poklica, pač pa predvsem za izobraževanje v politološki oziroma družboslovni smeri. Ob podrobnejšem pregledovanju predlogov iz vrst mladih delavcev lahko ugotavljamo naslednje: res je, le slaba tretjina predlaganih kandidatov se želi izobraževati bodisi v svoji stroki (strojni tehnik na strojni fakulteti) bodisi v stroki, ki ustreza napredovanju v panogi (po gostinski šoli na višji upravni šoli), čeprav bi pričakovali, da bo poklicno že usmerjeno nadaljnje izobraževanje med mladimi delavci praviloma pogostejše. V drugo skupino, sicer bolj maloštevilno, lahko razporedimo tiste, ki želijo .uresničili svoje, nemara prav zaradi denarnih težav v mladosti neuresničljive želje in talente: nekateri, ki imajo poklicno šolo, želijo postati učitelji, gradbenik želi postati likovnik, elektrikar glasbeni pedagog, ključavničar letalski tehnik itd. Bolj zaskrbljujoča je usmeritev kakih 20 mladih delavcev (od skupaj 39 kandidatov!), ki se opredeljujejo za višješolski ali visokošolski študij politološke in družboslovne smeri. Seveda v načelu pri posamezniku ne bi smeli imeti pomislekov, če želi tudi kvalificiran delavec ali tehnik nadaljevati študij na teh študijsldh smereh, toda že samo podatek, da se je kar.8 kandidatov odločilo za študij na višji upravni šoli, kaže, da je močna težnja mladih delavcev zapustiti proizvodno delo in se preseliti v pisarne. Nemara je to tudi posledica podcenjevanja dela v proizvodnem procesu v praksi in miselnosti o tem, da hitro kaj veljaš, če si, denimo, ekonomist, pravnik ali upravni delavec. Nemara zato iščejo mladi delavci svojo boljšo perspektivo predvsem zunaj delovnega procesa. Očitno smo v tovarnah še vse premalo storili za to, da bi se mladi delavci navduševali za lastno nadaljnje strokovno izobraževanje praviloma v smeri, ki so si jo izbrali že z dosedanjim poklicem. Res je, da vsako pravilo pozna izjeme, toda po letošnji beri predlogov za štipendije Titovega sklada mladim delavcem lahko, žal, le ugotovimo, da so izjeme tisti, ki se žele strokovno izpopolnjevati v svojem sedanjem poklicu. . SONJA GAŠPERŠIČ | Medsebojna razmerja | 1 v združenem delu 1 ■ V javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu posvečajo delovni ljudje veliko pozornost zlasti četrtemu poglavju osnutka, ki govori o medsebojnih razmerjih de-\ lavcev v združenem delu, torej o vprašanjih, ki smo jih doslej imenovali »delovna razmerja" in jih urejali s posebnimi zakoni. Mnogo pripomb leti že na sam pojem »delovno razmerje", ki se je ponovno pojavil, čeprav v zadnjem zakonu ne obstaja, temveč se je uveljavil nov pojem »medsebojno razmerje". Več razpravljavcev sodi, da ne gre za delovno razmerje v starem smislu besede, vendar ta pojem vzbuja asociacijo na mezdni odnos, ki smo ga že davno presegli. Razpravljavci zlasti kritizirajo rešitve, ki jih ponuja osnutek zakona o pripravnikih: po njem lahko vsaka organizacija združenega dela sprejme toliko pripravnikov, kolikor hoče, zatem pa jih lahko brez odgovornosti za njihovo nadaljnjo usodo odpusti, kar je slabša rešitev od dosedanje. Hkrati pa razpravljavci podpirajo prizadevanje, da bi s pomočjo novega zakona okrepili delovno disciplino. Zavzemajo se tudi za primerne ukrepe v primeru kršitve discipline. Izogibati bi se bilo treba formalnim rešitvam, po katerih bi bili v zakonu predvideni disciplinski ukrepi sredstvo v rokah tehnokracije; družbenopolitične organizacije so se dolžne zavestno bojevati za.uresničevanje discipline, kar je tudi osnovni namen predlaganega zakona. Tudi denarne kazni so v sred:šču pozornosti javnosti, predvsem med delavci. Nekateri nasprotujejo denarnim kaznim, češ da bodo prizadele predvsem delavce v neposredni proizvodnji, kajti njih je najlaže kaznovati. Ce bodo že ostale, morajo biti pogoji za njihovo izrekanje bolj natančno opredeljeni. Pogosto neumestno uporabljamo izraz »nedelavci", ker tisti, ki ne delajo dovolj, temu niso vedno sami krivi. V mnogih primerih gre za slabo organizacijo in za pomanjkanje dela ter še za druge probleme. Kadar gre za ostre kazni zaradi zamujanja, ne bi smeli pozabiti, da je vzrok zamujanja pogosto slabo organiziran promet. Delavci niso proti večji disciplini niti niso proti kaznovanju prekrškov, vendar je treba pogoje kaznovanja točno opredeliti, da ne bi prišlo do zlorab pri uresničevanju zakona. Kot je znano, je po osnutku zakona o združenem delu možno prekiniti delovno razmerje zaradi nediscipline, neodgovornosti, izdajanja poslovnih skrivnosti ali podobnega - o tem ni dileme. Toda ali je treba človeka po sili zakona upokojiti? O tem vprašanju zelo razgreto razpravljajo tako ljudje iz prakse kot ugledni pravniki. Večina sodi, da je treba ta del gradiva točneje opredeliti, kajti posamezne formulacije dopuščajo različne razlage, tudi takšne, ki lahko delavcu škodijo. Nove samoupravne ustanove — javni pravobranilec in sodišča združenega dela — so v določenih razmerah drugostopenjski organi za reševanje sporov v kolektivu. V takšnem primeru je prvostopenjski organ delavski svet. Kadar nastopa delavski svet kot drugostopenjski organ, sprejme prvi sklep komisija organa upravljanja. Pogledi na to vprašanje pa so različni. Nekateri sodijo, naj bi delavski svet ne imel prevelikih pravic; kadar bi bil prvostopenjski organ, naj bi bil drugostopenjski organ zbor delavcev. V tem primeru bi problem rešili v kolektivu, preden bi se obračali na nekoga zunaj njega. Vendar pa večina misli, da so rešitve, ki jih predlaga osnutek zakona, zadovoljive in da jih je treba podpreti, čeprav bi jih kazalo v nekaterih primerih tudi dopolniti. Točneje bi bilo treba opredeliti tudi nekatera vprašanja o vlogi sindikata, ki je sicer omenjen na 33 mestih v zakonu, kljub temu pa.ni dovolj jasno, na kateri organ, izvršni odbor ali sindikalni forum se delavec lahko obrne, če potrebuje zaščito ali pomoč. Še vedno tudi ni enotnega stališča o tem, ali naj bodo v disciplinske komisije vključeni predstavniki občine ali ne. VINKO BLATNIK lllllllllllllllllllllllim m m Mirko Hajdinjak, predsednik me< p'''H&ega sveta Zveze sindikatov 2 d?11111)6) ne sodi v »staro gardo" sii lom delavcev. Š sindikalnim di Pr^H 56 Prič6* poklicno ukvarja tem <^°^lirna dvema letoma, kiju Up?3 je njegova družbenopditičr fira bogata. cih 1* sina napredne družine v Odrai Lf’ Ner je bil oče kovaški mojster, 1 L -ne 17 let starega, gaje okupatc . pri. Nemška taborišča so bila d nca vojne njegov dom. Po vojni : v Pomurje in se preselil v Lei clskr kier ie ^ nekaj časa organiz Skr? ^kretar okrajnega komite sk ^lan okrajnega komiteja Ljui .Radine ter organizator kmečki sUv,°V ^ deklet za udeležbo v mladi; /“j1 delovnih brigadah. Tudi sam val . 8acHr in komandir čete sodef dd Pd gradnji proge Brčko—Banovič Nakate v ^baniji in še na pr L ''^ladinske delovne brigade in del j /'■OJ ter kasneje v Ljudski mladi: bra- 6 rnoie P™6 š°le za življenje. Iz v zevale so me, me oblikovale in n el.epljale čut kolektivnosti in tov Preizkušnja naše sposobnosti rištva. To so bili lepi časi," se spominja Mirko Hajdinjak. Po »svojih univerzah" je bil Mirko Hajdinjak nekaj časa matičar v Lendavi, gozdni delaveCj industrijski miličnik v lendavski Nafti.... »Spoznal sem, da bo potrebno končati neko šolo, saj je postajalo delo vse zahtevnejše in tisti, ki smo takoj po vojni zagrabili za krampe in lopate in bili družbenopolitični delavci, smo bili največkrat brez šolske izobrazbe. Vpisal sem se v dopisno srednjo ekonomsko šolo in jo končal. Nove delovne dolžnosti v kmetijskih zadrugah so zahtevale novo znanje." Pred leti je zato končal srednjo kmetijsko šolo in nato po »direktorovanju" v KZ Lendava postal vodja prodaje v lendavskem Varstroju. »Vedno sem se najbolje počutil med delavci. Vendar sem bil nekoliko presenečen, ko so mi povedali, naj bi prevzel dolžnost predsednika medobčinskega sveta zveze sindikatov. To je odgovorna in zahtevna funkcija. Še posebej sedaj, ko so naloge, dolžnosti in pravice sindikata v združenem delu in družbi na sploh zelo poudarjene. Večkrat razmišljam, ali smo vsaj v naših organizacijah sposobni prevzeti in uresničiti vse naloge, ki jih ima sindikat!? Vselej morda še ne, vendar pa javna razprava o osnutku zakona o združenem delu kaže, da bo vse manj težav, če se bomo dobro organizirali in če se bodo naši aktivisti zares usposobili za sleherno akcijo. Prav javna razprava o osnutku zakona o združenem delu je zato preizkušnja sindikalne organiziranosti in učinkovitosti po zadnjem kongresu." »Da“, nadaljuje Mirko Hajdinjak, »v javni razpravi, ki je zajela v Pomurju najmanj 90 odstotkov delavcev, smo tudi spoznali slabosti naše organiziranosti, spopadali smo se spolprole-tarsko miselnostjo, ki je ponekod še zmeraj globoko zakoreninjena. V takih razmerah delavci prepuščajo vse vzvode upravljanja vodilnim strukturam ter se zadovoljujejo le s tem, da odbijejo svoj delovni čas, dobijo plačo in nato popoldne nadaljujejo z delom na svoji kmetiji. Prav v tem nas čaka še mnogo dela. Nele sindikat, temveč vse družbenopolitične organizacije. Ocenjevali pa smo zakon tudi s stališča, kolikšno spodbudo pomeni za hitrejši razvoj našega gospodarstva, kako se lahko povezujemo med seboj in z delovnimi kolektivi v razvitih predelih republike. Pomurje naravnost vpije po večjih naložbah v nove industrijske zmogljivosti, vendar pa moramo storiti tudi vse, da bomo sedanje čim bdj izkoristili. Do sedaj smo v sindikatih posvečali premalo pozornosti največjemu bogastvu Pomitrja — živilsko predelovalni industriji in kmetijski proizvodnji. Našega vpliva skorajda ni bila Se letos bomo zato usmerili svoje sile tudi na to področje. Na to nas opozarja vse glasnejša zahteva delavcev, ki so začasno zaposleni na tujem, da želijo doma dobiti delo. Poleg teh vprašanj pa smo v sindikatih usmerili akcijo tudi v zboljšanje zdravstvenega varstva; kjer imamo stare in težke probleme, ter v urejanje odnosov med gospodarstvom in družbenimi službami, kot je to zapisano v ustavi in v osnutku zakona o združenem delu." M. HORVAT ŽIVOMIR DŽURIČ: Nova tovarna pomeni začetek industrijskega razvoja naše občine VERA DŽURDŽEVIČ: Srečna sem, ker sem dobila delo v tovarni MILIJAN ANDŽELIC: Mladi bomo dobili vsakdanji kruh v domačem kraju MILESA KOVAČEVIČ: Kaj pomeni mlademu človeku več kot to, da se lahko z lastnim delom osamosvoji? MILE RADOVIČ: Doslej smo v občini poznali le drobno obrt SREČKO ŠENTJURC: S tovarno smo ustvarili mnogo več kot pa samo novo proizvodnjo PRED OTVORITVIJO NOVE TOVARNE TIM LAŠKO V MIONICI KO BESEDE POSTANEJO STVARNOST Edinstven primer pomoči nerazvitega nerazvitemu — Kako so Laščani postali bratje nerazvite Semberije — Most tovarištva prek republiških meja Enajstega septembra, ob 32. obletnici osvoboditve Mimice, mesteca z nekaj več kot tisoč prebivalci, z edino asfaltimo ulico, bo ta del Semberije praznoval. Zato so prisluhnili težavam občanov tega dela nerazvite Srbije, razumeli vse do Šumadije- To bo slavje, da malo takih: po več letih naporov, prošenj, obljub, načrtovanj bodo tega dne prvič zaropotali stroji v prvi njihovi tovarni, v prvem njihovem industrijskem obratu, za katerega so občani sami zbrali veliko denarja in v katerem bo dobilo delo 208 občanov. Gre za tovarno, ki jo gradi kolektiv TIM iz Laškega z delom svojega denarja, ki so ga prihranili nekdanji rečiški rudarji. Rudarji, ki so še pred leti morali sami iskati kruh drugje, dokler si niso zgradili tovarne za proizvodnjo stiropora. In tako se je zgodba skorajda do pičice ponovila — tudi rečiški rudarji so bili sprva sami s svojimi težavami in problemi, brez potrebnega denarja in načrtov, brez svetlejšega jutri. Zato so prisluhnili težavam občanov teda dela nerazvite Srbije, razumeli so njihov boj, spoštovali napore in sprejeli pobudo. Tako so med prvimi prenesli ideje in sklepe zveze komunistov v prakso. BRATJE Z VELIKO ZAČETNICO „Naša občina sodi med najnerazvitejše občine v Srbiji," pravi MILIVOJ NINKOVIČ, predsednik skupščine Mio-nica. „Od približno 22.000 občanov, kolikor jih je v občini, se jih 80 odstotkov ukvarja s kmetijstvom. V občini imamo le 900 delovnih mest, narodni dohodek na prebivalca pa znaša le 40 odstotkov poprečja republike Srbije. Pri zavodu za zaposlovanje je trenutno 600 občanov, ki iščejo zaposlitev, enako število pa jih je zaposlenih v zamejstvu. Po vsem tem je razumljivo, da doživljamo izredno migracijo, da naša mladina zapušča občina To pripovedujem, zato da bi delovni ljudje Slovenije spoznali, kaj nam pomeni tovarna, Id jo v Mionici gradijo rečišld mdarji oziroma HM Laška Naši občani, predvsem pa mi, ki smo se srečevali s tovariši iz Laškega, verna koliko naporov je bilo potrebnih, da smo uspeli. Gre za ljudi, za brate z veliko začetnico v neki nerazviti sloven-ski občini, Id so razumeli težave in pomagali občanom v nerazviti srbski občini Iščoč rešitve za naše gospodarstvo, smo skupaj z Laščani ugotovili, da je Mionica glede na svojo lego zelo primerna za gradnjo tovrstne tovarne. Nam v prid je dejstvo, da imamo dovolj delavcev, da smo od velikih industrijskih centrov, kot so Beograd, Kraljevo, Valjevo in Titovo Užice oddaljeni manj kot 100 kilometrov, kar poceni prevoz in proizvodne stroške. Zaradi naše nerazvitosti smo bili tudi upravičeni na denar iz fondov za nerazvite v fepubliki in federaciji. T oda pri tem ne gre samo za ekonomske aspekte. Mionica je del območja, Id je skorajda izkrvavelo med zadnjo vojna Gre za dolg nas, Id smo se borili in obljubljali, kako bo po vojni vse drugače in bolje, žal pa doslej nismo uresničili obljub. Tudi ob tem projektu smo naleteli na mnogo težav. Nekaj primerov je bilo takih, da nam niso v ponos, tu mislim predvsem na polena, ki so nam jih metali pod noge tovariši iz konkurenčnih podjetij. Kljub vsemu smo uspeli in to je najvažnejše." LJUDEM SE JE POVRNILO ZAUPANJE „Ko smo v občini prišli s tem projektom pred ljudi, smo doživeli neverjetno podporo. Se več. To je bilo ravno v času, ko smo razpiso- vali samoprispevek. Ljudje so predlagali, da bi poskušali zbrati tudi del denarja med občani. Odmevnost je presegla vsa pričakovanja. Zbrali smo poldrugo milijardo starih dinarjev, kar je neverjetna vsota glede na zmožnosti našega prebivalstva,“ nadaljuje RADIŠA STANKOVIČ, sekretar občinske konference ZK v Mionici. ,,Prav tako kot v Sloveniji smo tudi pri nas sprejeli sklepe zveze komunistov in s tem tudi naloge ter obveznosti v zvezi z gospodarskim razvojem občin. Žal smo se nenehno vrteli v krogu, ob dogovarjanju, obljub.ah in načrtovanjih ter taktiziranju, kar je povzročilo samo ogromne izgube časa, medtem pa soljudje počasi izgubljali zaupanje. V Sloveniji in ponekod v Srbiji si bržčas težko predstavljate navdušenje naših ljudi, ko so bili priče prvi zasajeni lopati za novo tovarno. Za našo prvo tovarno. Danes stoji poleg tovarne TIM že skelet tovarniške dvorane Mikroliva, v kratkem pa bomo zgradili še veliko klavnico. Kaže, da smo uspeli, da smo na pravi poti in da bomo jutri že laže govorili o Mionici. Za nas je najbistvenejše to, da smo med prvimi v državi na tako konkretnem primeru uspeli utelesiti bratstvo in enotnost naših narodov. Zato ima ta tovarna tolikšen pomen ne samo za to našo območje, ampak za vso državo. Dejstvo je namreč, da je v naši republiki precej kolektivov, ki niso znali ali hoteli uporabiti razpoložljivih sredstev, da bi tako pomagali sebi in nam, našemu gospodarstvu. Zato so občani Laškega v naši občini vedno dobrodošli, zato z njimi navezujemo stike na vseh ravneh, zato smo se pobratili. Vse to pase ne da izmeri ti z denarjem .. Že vse poletje je v Laškem na priučevanju in usposabljanju več deset mladih strokovnjakov in delavcev, ki bodo predstavljali v novi tovarni jedro strokovnih sil. Na njih bo slonela proizvodnja, odgovorni bodo za to, da ta projekt ne bi izgubil ugleda. Gre za mlade ljudi iz Mionice in okoliških krajev, ki niso imeli možnosti najti zase delovnega mesta, medtem ko se jim zdaj odpira lepa perspektiva. Prisluhnimo, kaj menijo o novi tovarni in o sodelovanju z Laščani PRIDOBITEV ZA MLADE ŽIVOMIR DŽURlC, strojni inženir, 29 let: „Ta tovarna je, kolikor venvprvi primer, da je zrasla na osnovi sodelovanja dveh republik. Za Mionico in njeno zaledje je neprecenljive vrednosti, saj pomeni zametek industrije z nekaj sto novimi delovnimi mesti Poleg tega moramo k temu prišteti še velik vpliv, ki ga bo imela na družbeni standard celotne občine in ljudi v njej. Ne smemo pozabiti, da bo v tovarni prislužen denar ostal v občini in se v njej oplajal. Ponosen sem, da smo uspeli, ker je bilo doslej že več poskusov, vendar ni bil no-beh projekt realiziram" VERA DŽURDŽEVIČ, visoko kvalificiran kemik, 26 let: „Čeprav nisem doma iz Mionice, sem srečna, da sem dobila to delovno mesto. Tako je postala Mionica moje mesta Ne vem. kaj pomeni za druge, meni pomeni tovarna izredno velika Verje mo pa tako čutijo tudi vsi, Id so dobili v njej delovno mesta" MILIJAN ANDŽF.LlC, strojni tehnik, 23 let: „Glede na ta da sodi Mionica med najnerazvitejše občine v Srbiji, je vrednost te prve tovarne izjemnega pomena. Za nas mlade pa predstavlja poravnan dolg, saj bomo dobili mladi vsakdanji kruh v domačem kraju. Vsakdanji utrip tovarne bo za seboj potegnil še prenekatero dejavnost od športa do kulture. Torej vse to, kar je v Mionici y veh ki meri manjkala" MILESA KOVAČEVIČ, kemijski tehnik, 20 let: „Strinjam se z mnenjem tovarišev. Kaj pomeni miademu človeku več kot ta da se z lastnim delom lahko osamosvoji! Ob tej naši pripravi v Laškem pa smo mi, torej nas 61 mladih, kolikor nas je tu, dodobra spoznali ljudi in Slovenija kar je prav tako pridobitev. Gre za navezovanje stikov, za spoznavanje ljudi in življenja v republiki, ki jo moji sovrstniki le malo poznaja" MILE RADOVIČ, strojni tehnik, 24 let: „V naši občini smo doslej poznali le drobno obrtno dejavnost, na kateri pa ne more sloneti razvoj neke občine-Prav zato pomeni gradnja TIM v Mionici izredno pridobitev tako za občino kot za širše območje okrog Mionice. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da skoraj 50 let v naši nerazviti občini ni bilo zgrajenega niti enega industrijskega objekti. Zdaj se je premaknila" TOVARNA, KI BO KORISTILA VSEM „Odločitev, da bomo gradili novo tovarno izolacijskega materiala v Mionici, sloni na ekonomskem izračunu enako trdno kot na dmžbenem pomenu," pravi SREČKO ŠENTJLIRC, generalni direktor TIM Laško. ,,ko so se odločali za lokacijo, smo upoštevali več vzrokov, na osnovi katerih smo se odločili za Mionico. Naši rudarji in delavci TIM vedo, kaj je to nerazvitost in kaj je to stiskanje pasu. Ko smo kolektiv seznanili z dejstvi, se je odločil za Mionico. Gre za tovarno, ki bo veljala v prvi fazi 56 milijonov dinarjev in zaposlovala 208 delavcev. Po načrtih bomo do 1980. leta dogradili še eno tovarno, tako, da bo celoma naložba veljala 90 milijonov dinarjev, tovarna pa bo takrat predvidoma zaposlovala 340 ljudi. Temeljni kamen za novo tovarno smo položili 17. aprila letos, s poskusnim obratovanjem pa bi naj tovarna začela za občinski praznik Mionice. Tudi pri gradnji tovarne gre nedvomno za velik uspeh, ki ga enačimo s tistim, ko smo tovarno, ki nam je pogorela zgradili v skoraj šestdesetih dneh. Resnici na ljubo moram povedati, da je pobudo o gradnji tovarne v Mionici dal Janez Kocjančič, ko je bil še predsednik mladine Ko smo predlog pobliže spoznali in si zadevo ogledni, smo se odločili zanj. Da smo z gradnjo in zbira-, njem denarja uspeli, pa gre nedvomno zasluga vodstvoma obeh republik, ki sta skupaj z gospodarstveniki obeh republik idejo podpirali in nam pomagali pri uresničitvi načrtov Res je, od tovarne bomo imeli korist, vendar gre za mnogo več Besede o 'tem zveze aktivistično, vendar so resnične in še kako stvarne Dovolj zgovoren dokaz za to je navdušenje tamkajšnjih ljudi, njihova pripravljenost pomagati pri premostitvi preprek, in pomoč, ki jo nudijo. Vemo, da s samo postavitvijo tovarne še niso rešeni vsi problemi, vendar ne dvomimo, v uspeh. Trdno sem prepričan, da smo s to tovarno ustvarili mnogo več kot pa samo novo proizvodnjo .. ." JANEZ SEVER NOV NAČIN obračuna celotnega DOHODKA IN OSEBNI DOHODKI PO SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH O RAZPOREJANJU DOHODKA IN DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE. Bržčas bomo še pred koncem meseca seznanjeni tudi z zbirnimi podatki o polletnem poslovanju organizacij združenega dela in o učinkovanju samoupravnih sporazumov o razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodka-Kot opozarja Služba družbenega knjigovodstva, je že iz predhodnih podatkov razvidno, da pro hod iz fakturirane na vnovčljivo realizacijo terja dodatne napore za objektivno oceno doseženih resolucijskih razmerij. Prav tako je očitno, da so iz istega razloga tudi dogovorjena sredstva za osebne dohodke po merilih samoupravnega sporazuma v mnogih primerih nižja, kot znašajo razporejena sredstva za osebne dohodke v pr vem polletju letos in moramo glavni razlog iskati v relativno, ponekod pa celo absolutno nižjem dohodku, kot smo predvidevali Čeprav ne PO KATERI POTI smemo vseh težav in izkazanih tgub pripisati le novi knjigovodski tehniki, je očitno, da količine - višine kazalcev v mnogih samoupravnih sporazumih, ki določajo normalni poslovni uspeh, ne ustrezajo letošnjim razmeram. Kažejo se težnje, da bi te količine spremenili, praviloma znižali. Ob tem se zastavljata vsaj dve vprašanji: - Za koliko popustiti v kvantifikacijah modelov samoupravnih sporazumov, dane bi zlasti v letu 1977 prišli do ponovnih zaostrovanj modelov samoupravnih sporazumov? - Ali je potrebno priti do tovrstnih sprememb samoupravnih sporazumov po dolgotrajnem zakonskem postopku, ko vemo, da je problem splošen in predvsem značilen za letošnje leto? Če se ozremo v dosedanje petletno obdobje samoupravnega sporazumevanja, moramo priznati, da se samoupmvno sporazumevanje poglablja in pridobiva na vsebini in pomenu šele takrat, ko udeleženci spoznajo, da gre za usklajevanje medsebojnih odnosov in razlik ter da so jim vsi družbeni dejavniki in usklajevalci v oporo in pomoč. Zaradi tega bi verjetno morali najti pot, da bi se o omenjenih vprašanjih pogovorili udeleženci različnih samoupravnih sporazumov (denimo predstavniki skupnih komisij) in našli približno enotno rešitev za letošnje leto-Seveda lahko udeleženci spremenijo tudi samoupravni sporazum Če pa upoštevamo, da so večinoma skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazumov že pooblaščene za sprejemanje smernic in sklepov glede na tekočo ekonomsko pditiko, sprememba samoupravnega sporazuma po predpisanem postopku nov ege obračuna celotnega dohodka ni nujna Poleg tega sprejemamo zakon o zdmženem delu, kmalu bo v razpravi sindikalna lista za leto 1977in družbenoekonomska politika za leto 1977, kar vse pa bo gotovo terjalo tudi spremembe samoupravnih sporazumov po predpisanem zakonskem postopku. Menimo, da je sedanja naloga udeležencev samoupravnih sporazumov in njihovih skupnih komisij, da analizirajo svoje dosedanje delo ne le s stališča finančnih rezultatov, temveč tudi glede medsebojnega povezovanja in reševanja skupnih problemov. Prav tako pa velja biti kritičen do tistih udeležencev, ki se že več let ali la v zadnjem času neodgovorno vedejo v razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke- Pri tem mislimo tako na primerjavo dinamike in višine osebnih dohodkov glede na finančne rezultate udeleženca samoupravnega sporazuma kot tudi na primerjave z udeleženec istega samoupravnega sporazuma Prav za ocenjevanje letošnje dinamike osebnih dohodkov je značilno, da je teža primerjav na dinamiki osebnih dohodkov z dinamiko produktivnosti dele in z življenjskimi stroški, ma?ijpaz realiziranim dohodkom Ker pa imajo skupne komisije dokaj dober vpogled v finančni učinek prehoda s fakturirane na vnovčljivo realizacijo za svoje udeležence, pričakujemo, da bodo njihove (Kenc finančnih rezultatov in delovanja samoupravnega sporazuma še najbolj objektivne To pa je pogoj za sprejemljiv dogovor, kako prebroditi letošnje težave in se v svoji aktivnosti osredotočiti na tiste udeležence, ki ne spoštujejo osnovnih intencij samoupravnega sporazumevanja Se bolj kot doslej bi morah biti zlasti kritični delegati komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov in republiški ster) Denms Healey, bo laburi 'vna vlada morala od več kot 44,; jarde funtov, kolikor naj bi zna , državni proračun za leti '7/78, odškmiti 2,25%, sice e8ne funt doleteti ponovna krizi košnjo jesen. | bo gledal ijjj Ijenje. JANEZ SEVER l!!!ll!llllllllllllllll!!!llllll!lllllllllllllllllll!!llllll!lllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll INI NA OBISKU V NOVOLES;°ZD TOVARNA AKRILNIH PROIZVODOV TREBNJE Več svetlobe tudi za Trebanjce Ko se pot proti mirenski dolini v Trebnjem odcepi na desno, tam nekje za zadnjimi hišicami ob obeh straneh poti se popotniku ustavi pogled na tovarnah, ki pomenita uresničitev dolgoletnega sna nekdaj revne in nerazvite trebanjske občine. Tu namreč danes raste industrijska cona, ki naj bi v prihodnjih letih uvrstila Trebnje med srednje razvite občine v Sloveniji. In ko luje 9 tefT1/n!?r9anizacij in delovna skupnost5 . služb. Poleg vezanih plošč, Stroškovnega pohištva ter gugal/M„.a arneriško tržišče proizvajaj«v, ''Olesu tudi plastifici-rane tegaleGj/'e Plošče in še nekatere drug® p ;0cle, ki ne sodijo pov_ sem v lesn..nri v°dnjo. Prav tovarna akrilnih Pr® ^ v v Trebnjem sodi tak0 n6nov: skupino sektorja. 'anega nelesnega nijo v zmes, ki jo je potem v kalupih možno oblikovali v plošče z izredno gladko površino prozornejšo od stekla. Steklo prepušča 85 % svetlobe, akrilna plošča, kot jo proizvajajo v Trebnjem, pa prepušča 92% svetlobe, pri tem pa je sedemkrat odpornejša na udarec, kot pa je steklo enake debeline. Akrilne plošče je možno obarvati v vseh barvah in jih lahko termično oblikujemo. Ža krilnih plošč se je N0V0leSri°iu SV®*3 1972’ k0 ie v pomeriibn ... J-»r\| ^ bi bilo ko^jažvijati po|eg projz_ ’ tudi tako proiz- svojem ril* obci/.ll enega svojih lbn; 2l, Takrat SO namreč NovoleSk> r^jki Predlagali, da vodnje le^./^kov \ V Z katero ki , , • 1 iaK0 Proiz" vodnjo, ..ro 'ahko oplemenitili les. Kot P (d ^ te usmeritve je bil sprejet Pednje tovarne litega akrila' Kizri!m,je Novoles P°d- danes trebanjska občina proslavlja svoj krajevni praznik, praznik, ki spominja in nas vrača v tiste slavne dni boja za osvobditev, povejmo, da so bile Trebnje v tistih letih majhna vas in si prebivalci niti v sanjah niso mogli predstavljati, da ho trideset let življenja v socialistični družbi prineslo preobrat, kakršnega danes doživlja Trebnje. Vendar ni vse šlo gladko niti v teh tridesetih letih. Ko smo v republiki ugotovili, da nekateri kraji kljub nenehnim prizadevanjem zaostajajo za poprečno stopnjo rasti republike, se je razlegel poziv: razvijmo nerazvite. Prva tovarna, ki je prisluhnila temu klicu, je bil Lesni kombinat Novoles iz Straže pri Novem mestu. LESNI KOMBINAT GRADI KEMIJO Lesni kombinat v Straži zaposluje že več kot 1800 delavcev. V Novolesu de- pisal po?S-wnsko tvrdk0 KBE 0 nakupu kn win proizvo(jne |injje za proizv^ 1000 ton akrilnih plošč letno. VELIKE pRpEbKlOSTl AKRILNE AkriInsP .i® proizvod, ki ima re-lativnokr^dovino. Prve zamisli so se P° , ki ima re- '"'/riile 'Jvin°. Pr /Pn>a£ed dru9° svetovno vojno, k° J o zadalo znanstvenikom nal hi,za‘ zdeiajo plošče, s katerimi bi la^altek|ili letalske kabine. S tem TdStV0 se ukvariali Združenih , n Amerika v Ar.niiii; d0živela vojni potnr!?el razvoj in ko je bilo po rebno acitete 2aPosliti vse vojne Kap* lzkaza|o da jma novi ma na; veliko uporabno vrednost v irazlicnejših proizvodnjah. In kai je Pr0Vjaprav akrilna plošča? Osn0nVHn vpH^ temnni° 80 smole’ ki se pod P ^Perature spreme- Iz akrilnih plošč je možno oblikovati tudi svetlobne kupole. V Trebnjem so začeli po skusno proizvajati v maju lani, od tedaj dalje svetlobne kupole krasijo najrazličnejše kraje od Sevojna, Krapine, Rožaja, Šibenika, Nevesinja, Beograda, Šabca itd. Za tovarno je zato izrednega pomena sodelovanje s trebanjsko sosedo TRIMO, ki je proizvajalec montažnih hal. NIČ POMEMBNEGA MIMO SINDIKATA Sindikalno organizacijo so delavci Novolesove tovarne v Trebnjem ustanovili kmalu po začetku poskusnega obratovanja. Takrat je v tovarni delalo 26 ljudi; po dveh letih šteje njihova sindikalna organizacija 70 članov. »V naši sindikalni organizaciji smo si zadali,« pravi predsednik osnovne sindikalne organizacije Jože Rajer, »da nič pomembnega ne sme iti mimo sindikata. To nalogo tudi dosledno uresničujemo. Ko smo se letos konstituirali kot temeljna organizacija združenega dela, smo v sindikatu imeli veliko dela. Izvolili smo samoupravne organe, sodelovali pri nastajanju naše samoupravne zakonodaje. Zdaj je spet sindikat nosilec široke razprave o osnutku zakona o združenem delu. Bili smo tudi med prvimi v trebanjski občini pri vpisovanju posojila za ceste. Pravzaprav smo akcijo končali v enem dnevu, saj smo vsi vpisali posojilo in dosegli najvišji odstotek v Novolesu — 139% predvidene vsote. Tudi s tem smo pokazali, kakoznamo ceniti solidarnostno pomoč, ki smo jo dobili v Trebnjem, v nekdaj nerazviti občini. Drugi del dejavnosti našega sindikata je skrb za počutje delavcev. Včlanili smo se v samoupravno skupnost za oddih in rekreacijo. Radi bi organizirali tudi kulturne prireditve, zlasti obisk nekaterih prireditev v Ljubljani; vendar ni denarja, pravzaprav, ni ga toliko, da bi zadovoljli vse naše želje. In ker smo mlad kolektiv, moramo še do konca leta organizirati tudi mladinski aktiv. Imamo dobre mladince in’podpreti jih moramo vnjihovih prizadevanjih. E. P. x VMS mma Pomoč Posočju Da bi pomagali krajem, ki jih je prizadel potres v Posočju, so sindikati Slovenije pozvali vse delovne ljudi, da prispevajo poleg sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč še dodatna sredstva v višini enodnevnega zaslužka, in to bodisi z dodatnim delom ali iz svojih sredstev. V ta namen so v vseh občinah odprli zbirne račune, s katerih se sredstva sproti stekajo na skupni zbirni račun pri Rdečem križu Slovenije. Na zbirni račun se je do 30.avgusta letos steklo po občipah: Enodnevni Zbrano Odsto- Občina zaslužek dinarjev tek Ajdovščina 939.573 406.615,50 43,'28 Brežice 754.845 295.955,25 39,20 Cerknica 647.045 387.354,85 59,87 Črnomelj 672.685 146.492,55 21,77 Celje 5,520.312 2,415.348,85 43,75 Dravograd 345.696 70.504,05 , 20,39 Domžale 1,595.568 521.351,50 32,67 Gornja Radgona, 739.453 601.365,80 81,33 Grosuplje 762.304 774.927,80 101,66 Hrastnik 708.794 332.603,48 46,93 Ilir. Bistrica 629.706 170.268,55 27,04 Idrija 893.700 548.826,35 61,41 Izola 749.520 108.860,05 14,52 Jesenice 2,339.865 338.539.80 14,47 Kamnik 1,364.015 512.463,60 37,57 Kočevje 981.463 437.038,.5 44,53 Koper 3,157.857 662.682,95 20,99 Kranj 4,671.315 3,132.755,90 67,06 Krško 1,253.645 519.703,20 41,46 Laško 797.160 540.362,25 67,79 Lendava 693.972 251.887,05 36,30 Lenart 219.898 153.703,40 69,90 Litija 604.611 318.314,90 52,65 Logatec 362.880 42.575,10 11,73 Ljubljana Bežigrad 4,898.310 5,140.481,55 104,94 Center 11,937.510 8,100.120,60 76,28 Moste-Polje 3,486.690 1,941.404,65 55,70 Šiška 5,310.500 2,773.102,50 52,22 Vič-Rudnik 3,103.826 2,318.351,00 74,69 Ljutomer 509.625 376.318,85 73,84 Metlika 316.479 Mozirje 492.420 231.506,40 47,01 M. Sobota 2,003.850 1,682.401,85 83,96 Maribor 12,656.877 5,201.998,55 41,10 Nova Gorica 3,855.770 2,413.402,80 62,59 Novo mesto 3,121.764 533.320,65 17,09 Ormož 361.698 172.486,25 47,69 Piran 948.236 308.549,15 32,54 Postojna 1,092.624 692.539,95 «,38 Ptuj 2,211.000 936.571,65- <,42,36 Radovljica 1,690.458 211.465,35 12/51 Radlje '5 V ob Dravi 588.088 68.106,15 11,58 Ribnica 358.255 82.323,50 22,98 Ravne na Koroškem 1,719.963 172.488,20 10,03 Sevnica 654.300 582.071,10 88,80 Sežana 1,169.516 729.559,90 62,38 Slovenjgradec 811.206 233.851,20 28,83 Slov. Bistrica 1,067.269 701.788,90 65,76 Slov. Konjice 821.400 819.064,05 99,72 Šentjur pri Celju 351.948 36.837,45 10,47 Škofja Loka 1,974.545 296.031,85 15,02 Šmarje pri Jelšah 734.944 166.572,70 22,66 Tolmin 816.291 885.978,95 108,54 Trebnje 482.400 216.769,20 44,94 Trbovlje- 1,734.600 1,006.854,55 58,03 Tržič 835.312 511.860,10 61,28 Velenje 3,212.960 434.887,05 13,54 Vrhnika 651.015 379.363,65 58,27 Zagorje 7-92.792 652.548,95 82,31 Žalec 1,422.300 367.070,70 25,81 Skupaj 109,602.623 55,068.550,65 50,24 PREGLED ZBRANIH SREDSTEV ZA POSOČJE Vsa doslej prispela sredstva na žiro račun RO RKS 64,071.582,35 I. Od tega nakazano v Novo Gorico 47,791.777,25 Tolmin 5,400.446,75 Idrijo 1,666.815,70 Skupaj nakazano 54,859.039,70 II. Poravnani računi (po sklepu repu- bliškega operativnega štaba za odpravljanje posledic potresa v Posočju) 9,212.542,65 Skupaj izdatki — dohodki 64,071.582,35 SALDO sklada 30. 8. 1976 — PREGLED DAROVALCEV 1. Zbrano v krajevnih skupno- stih 6,345.151.75 2. Od organizacij RK Slovenije in Jugoslavije 2,657.879,95 3. Enodnevni zaslužek 55,068.550,65 Skupaj zbrano 64,071.582,35 : t LJUBLJANA, 30. avgusta 1976 iz osnovnih organizacij 4. septembra 1976 stran novice iz organizacij CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD drobnogleS t BREST CERKNICA Zamujena priložnost Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu je nedvomno ena najpomembnejših družbenopolitičnih akcij v zadnjem času, ki naj bi tudi neposredno poglabljala samouprav-Ijavsko zavest slehernega našega delavca. Tako sodijo sindikalni aktivisti v cerkniškem Brestu, ki so bili v okviru svoje OOS pobudniki in usmerjevalci javne razprave o osnutku male ustave v največjem kolektivu cerkniške občine. „Ugotovili* smo," pravijo v Brestu, „da je bila v javni razpravi večina delavcev seznanjena z namenom novega zakona ter z njegovimi bistvenimi določili in novostmi, zlasti še, ker so bile razprave zvečine organizirane po sindikalnih skupinah. Hkrati pa je treba tudi ugotoviti, daje bilo to seznanjanje preveč formalno oziroma ozko informativno in da je bilo ob njem premalo življenjskega soočanja z našimi izkušnjami in sedanjim stanjem samoupravnih odnosov v Brestu.' ’ TAM MARIBOR Nova stanovanja Stanovanjska komisija pri osnovni sindikalni organizaciji sindikata skupnosti TOZD cestna vozila TAM Maribor je julija razdelila 80 novih stanovanj prosilcem, ki so zaposleni v tej skupnosti. Skupnost TOZD cestnih vozil je kupila 70 stanovanj s pomočjo posojila občinskega solidarnostnega sklada za svoje delavce, ki so izpolnjevali razpisne pogoje glede na višino mesečnih osebnih prejemkov na družinskega člana. Deset stanovanj je skupnost TOZD cestnih vozil namenila drugim prosilcem, ki niso izpolnjevali pogojev za dodelitev novih stanovanj, zgrajenih iz solidarnostno združenih sredstev, vendar niso bili njihovi stanovanjski problemi nič manjši od najbolj prizadetih. TERMIT DOMŽALE SOLIDARNOST Podobno kot številne delovne organizacije po vsej Sloveniji so se pred kratkim tudi delavci domžalskega Termita na pobudo svoje sindikalne organizacije odzvali akciji 'za pomoč prizadetim krajem na Tolminskem in Goriškem. Tako so skupaj z delavci Mlinostroja in Avtoservisa v I Domžalah kupili počitniško pri- kolico in jo podarili ogroženemu območju v Posočju. Prikolico so delavci Termita sami odpeljali v tolminsko občino in jo v vasi Žaga podarili eni izmed najbolj prizadetim družin, ki ima še tri predšolske otroke, od njihove hiše pa so po potresu ostale le ruševine. --------------------------\ DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE TREBNJE ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM v ________________________/ Dejanja bogatijo aktivnost !akor Nve Na Nie Nalog, ki so sindikalne organizacije v kranjskem Tekstilindusu čakale po 8. kongresu ZSS, 5%^ se lotile z vso doslednostjo in odgovornostjo za njihovo uresničevanje v vsakodnevni samO j^eb upravni praksi ^ feks Se Pred dnevi nas je pot vodila v Kranj. Obiskali smo sindikalne delavce v Tekstilindusu. Naša namera, da pokramljamo s sindikalnimi aktivisti v tej tovarni, ni bila naključnaj tudi takrat naš sindikat ni skrbel zgolj za ozimnico, izlete in zabave, marveč še za marsikaj drugega, so nas dodobra izučile. Spoznali smo, da mora biti sindikat povsod tam. Sonja Ječnik, predsednica izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije TOZD predilnica: „Od uvedbe samoupravljanja sem je bil naš sindikat pomemben dejavnik, prek katerega so delavci neposredno vplivali na vsebino svojih samoupravnih norm in na njihovo uresničevanje.“ Franc Istenič, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v Tekstilindusu. „Naš sindikat je zadnja leta posvetil največ pozornosti sprotnemu in učinkovitemu urejanju delovnih in življenjskih problemov za-lih, predv poslenih, predvsem pa delavk.1 saj so osnovne sindikalne organizacije Tekstilindusa pred letošnjimi prvomajskimi prazniki dobile visoko priznanje za svoje dolgoletno plodno delo - zlato odličje dovenskih sindikatov. ,,Priznanja nismo dobili zato, ker smo dobro delali samo lani," so nam pripovedovali, ..marveč za leta nazaj. Čeprav odličja nismo pričakovali, se zavedamo, da nas zlati znak obvezuje, da še bolj okrepimo naše sindikalno delo. Sedaj je sindikat dejansko bolj naš, zlasti pa smo zadovoljni, ker zdaj aktivno dela v njem veliko več članov, kot pred leti." Približno tak je bil uvodni del našega pogovora, Id smo ga imeli v kranjskem Tekstilindusu s predsednikom konference osnovnih organizacij sindikata Francem Isteničem in predsednico izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije TOZD predilnica Sonjo Ječnik. — V naši delovni skupnosti - v njej je v petih temeljnih organizacijah združenega dela zaposlenih 24 00 delavcev," pripoveduje Franc Istenič, ,,se zavedamo, da sloni glavno breme sindikalne dejavnosti na osnovni organizaciji. Ta pa ima, kot vemo, po sprejetju ustave, predvsem pa s partijskimi in sindikalnimi kongresnimi dokumenti še kako pomembne in odgovorne naloge. V Tekstilindusu smo se nalog, ki so nas čakale po celjskem 8. kongresu, takoj lotili z vso doslednostjo in odgovornostjo za njihovo uresničevanje v vsakodnevni samoupravni praksi Izkušnje zadnjih let, čeprav kjer se naši delavci sestajajo kot samoupravljavci in odločajo o svojih delovnih in življenjskih problemih. V Tekstilindusu smo si to za razliko od drugih zagotovili z delom po sindikalnih pododborih." NOVA ORGANIZIRANOST SINDIKATA Delavci Tekstilindusa so organizirani v petih osnovnih sindikalnih organizacijah, te pa se združujejo v sindikalno konferenco na ravni delovne organizacije. Sedanje osnovne organizacije sindikata, ki delujejo na ravni TOZD, so bile ustanovljene v začetku 1974. leta. torej že nekaj mesecev pred celjskim kongresom. Od 2400 delavcev, članov sindikata, jih danes 94 opravlja različne delegatske funkcije v sindikalnih organih, 490 v samoupravnih organih temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacijo in 125 v delegaci jah za zbor združenega dela občinske skupščine ter za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. ..Ponosni smo," pripoveduje Sonja Ječnik, „da je bila naša sindikalna organizacija od uvedbe samoupravljanja naprej, zlasti pa ob sprejetju-sedanje samoupravne organiziranosti, Id jc usklajena z novo ustavo, pomemben dejavnik, prek katerega so delavci neposredno vplivali na vsebino svojih samoupravnih norm in na njihovo uresničevanje-** Sindikat v Tekstilindusu je posvečal zadnja leta največ pozornosti učinkovitemu urejanju delovnih in življenjskih razmer zaposlenih, predvsem pa delavk- Pri tem je uspel, da so v delovni organizaciji nočno delo žensk zmanjšali za 90 %, kar. pomeni, da dela ta čas v nočni izmeni le ,100 delavk, medtem ko so nočno delo za delavce, mlajše od 18 let, ukinili že 1974. leta. Vsekakor velja zapisati tudi to, da stanovanjske probleme delavcev rešujejo v 2400-članski delovni skupnosti kranjskih tekstilcev z neposrednim sodelovanjem sindikata. „Tako je doslej dobilo najemna stanovanja že več kot 450 naših delavcev, 94 zaposlenih pa kredite za nakup družinskih in samskih stanovanj," pojasnjuje Franc Istenič. Seveda ne gre prezreti tudi tega, da je kredite za individualno stanovanjsko gradnjo dobilo 450 delavcev, da imamo v Stražišču samski dom z 271 posteljami. .,. 1% POVSOD, Pltt KJER JE TREBA POj Da ne bi preždi: v Novigradu, Bo- “1 še hinju in na Krvavcu, kjer imajo svoje to g počitniške domove, zagotavljajo za' |ltye poslenim in njihovim družinski® ta$el članom prijetno in ceneno' letova težnje. Večje zmogljivosti letoviški!1 ^ objektov so bile nujno potrebne, saj | ^ je samo lani in letos preživelo svoj k j1 dopust ob morju in v planinah nekaj r. J* sto delavcev s svojimi družinami, z.a- ^9 nimanje za organizirano preživljanje r1'' letnega oddiha pa med zaposleniini f^jal v kranjskem Tekstilindusu narašča kitj,-iz leta v leta K j „Ko govorimo o skrbi za zaposlc l|w ne, ne smemo pozabiti, da smo de L bro uredili tudi družbeno prehrano- [h' Tako imamo kar tri restavracije, v L" katerih dobiva dopoldanski top*' P” obrok in kosila vseh 2400 delavcev, poseže v pogovor Sonja Ječnik ia 0 t doda, da sindikat v njihovi delovni Ibv, organizaciji pomaga socialno šibkitn llov delavcem tako, da jim finančno pe m maga pri nakupu ozimnice, vsako ^ leto pa najmanj petdesetim zdrav L,, stveno in socialno najbolj prizade- j J tim omogočijo tudi brezplačno lete vanje. Pa ne samo to: delavci z nir kimi osebnimi dohodki imajo tudi prednost pri dodeljevanju najemnih stanovanj, samo lani so jim izročili ključe od 28 stanovanj. Ne gre pa prezreti tudi njihove skrbi za izobraževanje ob delu, za j dvig množične športne rekreacije, za njihovo kulturno razvedrilo.. - Skratka, z akcijami za učinkovito Q urejanje delovnih in življenjskih raz- 'J mer delavcev v Tekstilindusu misli tovarniški sindikat nadaljevati vse dotlej, dokler ne bodq ugotovili, da | se njihov delavec dobro počuti v j, svojem vsakodnevnem delovnem in r j življenjskem okolju. ^ IVOVIRNIK tol OŽI •os] GRADISOVE IZKUŠNJE Most med teorijo in prakso Delegati konference osnovnih organizacij Gradisa so na zadnji seji obravnavali delo, uspehe in neuspehe na področju inovacij in racionalizacije v podjetju. Sindikat se v celoti zaveda pomena novacij in racionalizacije za uspešno delo in nadaljnji razvoj, zato temu vprašanju posveča posebno skrb ter ga vključuje v celotni samoupravni proces, hbve ideje, predlogi za inovacije in racionalizacije so bolj in upoštevani in tudi nagrajeni. Teorija in praksa sta si podali roke, kajti delavci kot nosilci novih idej, organizacije in tehnologije so postali tudi porabniki. Proizvodnja je materialna osno- va napredka in vsak dvig ali izboljšanje proizvodnje pomeni korak dalje. Zato je vsak najmanjši predlog za izboljšanje dela, organizacije poslovanja in tehnologije dobrodošel. V ta proces vključujejo vse pomembne racionalizacije in prihranke delavcev na delovnem mestu. Številni rezultati, ki so jih v Gradisu že dosegli pri inoviranju mehanizacije, proizvodov in tehnoloških procesov, so samo dokaz, da je potrebno tej dejavnosti posvečati še več pozornosti. Tako kot se krepi skrb za nova-torstvo, se krepi tudi zanimanje delavcev za to področje. Tako se je v Gradisu število koristnih predlogov letos v primerjavi z letom 1971 P0-večalo za 150 %, tehničnih izboljšav pa je bilo kar Za 200 % več kot v letu 1971. Spodbudno je tudi def stvo, da so se pojavili v Gradisu tudi prvi pravi novatorji, ki bodo skušali patentirati svoje izume. »j< »es •ih •je- lo F h b ge I Vse te predloge in izboljšave v Gradisu tudi primerno nagrajujejo. Prav s tem v zvezi so delegati OOS na seji konference predlagali, da bi denarne nagrade spremenili v drugačno, bolj spodbudno nagrajevanje - morda v obliki poučnih ekskurzij, študijev ali podobno. STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI Zakon o varstvu pred hrupom V Uradnem listu SRS št. 15 z dne 4. 6. letos, je bil objavljen Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. Zakon sestavlja 5 delov: 1. Splošne določbe 2. Ukrepi varstva pred hrupom 3. Posebni ukrepi za varstvo pred hrupom in družbena organiziranost 4. Kazenske določbe 5. Prehodne in končne določbe Med splošnimi določbami določa zakon subjekte, ki imajo pravico in dolžnost stalno in načrtno preprečevati ali omejevati hrup, v naravnem in bivalnem okolju. Ti subjekti so: delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skup- nosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. V drugem členu zasledimo definicijo hrupa. Ta definicija se nekoliko razlikuje od mednarodne definicije, prav tako pa tudi od fizikalne določitve hrupa. Drugi člen obravnava tudi pojem prepovedanega hrupa, to je hrupa, ki je glede na'čas ali kraj, kjer nastaja, premočan ali presega s predpisi, normativi ali z drugimi določili določene maksimalno dovoljene ravni hrupa. Splošne določbe v zakonu nadalje tudi določajo, kaj se šteje za zavarovano naravno in bivalno okolje. Ta določitev je zelo pomembna, ker določa površine in prostore, za katere veljajo določila o varstvu pred hrupom. V nadaljnjem členu zasledimo določila, kaj obsega varstvo pred hrupom. To so predvsem ukrepi in postopki, s katerimi delavci v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih ter družbenopolitične skupnosti urejajo svoje okolje tako, da hrup ne presega maksimalno dovoljene ravni. Ta člen govori še o samoupravnem sporazumevanju, kot osnovi za uresničevanje pravic in dolžnosti v zvezi z varstvom pred hrupom. Prav tako pa štejemo med splošne določbe tudi določilo, da so sredstva za odpravo oziroma preprečevanje prepovedanega hrupa dolžne zagotavljati tiste organizacije združenega dela oziroma občani, ki hrup povzročajo. Posebno zanimiv je zadnji odstavek, ki določa, kdo pripravlja, sprejema in izvaja sa- nacijske programe za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa. Zakon določa glede tega občinsko skupščino, občinskim organom pa nalga, da dajejo delavcem v organizacijah združenega dela in občanom pobudo, da sprejemajo samoupravne sporazume o odpravljanju prepovedanega hrupa. Že iz teh splošnih določb spoznamo, da zakon o varstvu pred hrupom sestavljajo zelo jedrnata pravna določila, ki bodo imela velik pomen za premagovanje hrupa. Za to pa bo potrebno zelo razviti zanimanje in pripravljenost delovnih organizacij, da s pomočjo raziskovalnih in projektantskih organizacij poiščejo najustreznejše rešitve za uveljavljanje določil tega zakona. sprašujete y^dg0varj„m0 Prosim za odgovor na naslednji vprašanji: Na kateri relaciji se delavcu povrnejo stroški za prihod na delo in odhod z dela in na kateri kilometrini? ali je regres za prehrano med delom v višini do 250 dinarjev na delavca enak za vse mesece ne glede na število delovnih dni? V. Ž. - Bizeljsko Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: Stroški za prihod na delo in odhod z dela se povrnejo na osnovi določil samoupravnega splošnega akta na relaciji od stalnega ali začasnega bivališča delavca do sedeža njegovega delovnega mesta. Kilometrina - nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene - pa se povrne za relacijo od sedeža delovnega mesta do kraja, kamor gre delavec na službeno pot. V sindikalni listi je določeno, da znaša regres za prehrano med delom, upoštevaje pri tem možnosti in težavnost dela, največ v višini do 250 dinarjev mesečno na delavca,. Pri tem ni pomembno število koledarskih dni. ampak po našem mnenju število delovnih dni, ko je delavec prisoten na delu in upravičen do regresirane in organizirane, prehrane. Po navadi delovne organizacije vedno upoštevajo 30 dni mesečno m tako tudi oblikujejo sredstva za regres. Število delovnih dni pa je iz meseca v mesec različno, zato je možno, da delovna organizacija na osnovi vnaprej predvidenih delovnih dni v mesecu razdeli regres na dnevno višino a|i pa na osnovi letnega poprečja ugotovi število delovnih dni poprečno mesečno in tako tazdeli regres za prehrano na delavca v poprečju na dan. P\ tti ta te Ve P< h K k ti » h la le ii Si t; Ji ti j Spodbuda , naključje, da osnutek 3 0 z^mženem delu ' lVeča pogodbenim organi-_ združenega dela kar ^enov, saj gre za novo, jO^iembno obliko združe-0'!ajk Sredstev> za prehod iz d, °nega v družbeni sektor. ► Jemlji v o, da bo šele ^ L,- pokazala, ali so se-ddočbe zakona dovolj ,‘jive za zasebne obrtnike, p^ajo možnost ustanoviti jj Morda bo o tem tre-^ HoSe kaj reči, todanedvom-» za pornemhen člen ,, jr^ovanja med delom z j- lenimi proizvajalnimi h tvi in z zdmženim de-ij ^ Takih organizacij doslej >j j°veniji ni veliko. Kaže, ‘i o Je vzrok za majhno šte-l' l° Tozd predvsem v „stra-e sedanjih lastnikov proiz-a IiLalnih sredstev, da ne bi j^° >,izgubili" svoje lastni-r , 1,1 pravic, ki izhajajo iz r Ta strah pa ni uteme-> !?• V 291. členu osnutka v la^?na 0 združenem delu je ^ zapis3110, da poslo- pja svobodno odloča, ah Vsa sredstva ali del sred- f. , n jj j|tev. ki jih je pridobil iz na-r rja lastninske piavice v po-o P^eni organizaciji zdmže-- dela, ponovno zdmžil r V. O. [i ti 11 b*bBUANA Oživitev Gospodarske ^ dejavnosti 1 Patistični podatki kažejo, da kiv '.ndustrijska proizvodnja v , ustalila približno na n,.™ lanskega poprečja. Razpo-. /Ve zmogljivosti, število za-- i, eriih in tudi oskrbljenost s ^.evinami in energijo omogo-1° oceno, da bi v prihodnjih ■ lariko dosegli postopno Jntev industrijske proizvod-jf' Osnovni problem je še ved-I ...Prodaja na domačem kot 1 r} tujih tržišAh. V tem pogle-LjJpKo pričakujemo ugodnejše ' taT Predvsem zaradi priča-• r»kTe8a večjega povpraševanja . r.blvalstva in večje Ukvidnosti jjjpodarstva ter zaradi oživlja-L, konjunkture na zunanjih ^n. Investicijske naložbe, ki so 'M ■ tv’eno pospeševale proiz-pa v letošnjem letu ne jj*10 tako spodbudno vplivale j ®*t industrijske proizvodnje v uiuuo UljaKC piUtZ,VUUUJC aP^odnjih mesecih, saj nabava L/jtače opreme ni dovolj vi-liwi’ c'a ^1 poživila celotno go-vvuarsko aktivnost pa tudi traak aKuvnosi pa iuui g j;b*na aktivnost je letos manj- V. B. RAZVOJ PROMETA DO LETA 1980 VEČJE ZMOGLJIVOSTI IN KAKOVOST Prenos težjega tovora na železnice — Individualni cestni promet se bo umaknil javnemu — Luka Koper bo pretovorila 3,5 milijona ton tovora — Povečana letališča in flota Tudi v letošnji turistični sezoni se na vsakem koraku srečujemo z zastoji v prometu, ki nas spet opozarjajo na neodložljive naloge pri razvijanju tega pomembnega gospodarskega področja naše infrastrukture. Nič čudnega torej, če smo v srednjeročnem načrtu družbenega razvoja uvrstili promet med prednostne dejavnosti. Železnico bomo v prihodnje razvijali tako, da bo prevzemala vse težje tovore, zlasti na večje razdalje. Železniško gospodarstvo bo magistralne proge usposobilo za najmanj 20-tonski osni pritisk in najmanj na tehnično hitrost 80 km na uro. Dokončalo bo elektrifikacijo gfavnih železniških prog ter moderniziralo signalno varnostne naprave, ranžirne postaje in prometna vozlišča. Za uresničevanje programa razvoja železniškega prometa bo treba — na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnega plana razvoja železniških zmogljivosti — v osnovna sredstva železnice vložiti blizu 5800 milijonov din polanskih cenah. Luka Koper se bo razvijala glede na potrebe gravitacijskega zaledja in tranzitnih storitev zlasti z Madžarsko, Avstrijo, Češkoslovaško in ZR Nemčijo. Na razvoj luke bodo vplivale tudi nove možnosti sodelovanja z neuvrščenimi državami in drugimi prekomorskimi deželami Vse to pa zahteva povečanje zmogljivosti luke in izboljšanje njene infrastrukture. Po samoupravnem sporazumu o temeljih samoupravnega plana razvoja luških zmogljivosti bodo zato v Luki Koper v letih 1976—1980 povečali zmogljivosti luke za letni promet 2,5 milijona ton generalnih tovorov, za milijon ton razsutih tovorov ter za 0,8 milijona ton nafte. Dokončali bodo gradnjo prvega luškega pomola in začeli z gradnjo drugega, Zgradili bodo 'kontejnerski term nal ter izboljšali splošno luško infrastrukturo. Vse kaže, da bo cestni prevoz obdržal sedanje mesto pri prevozu potnikov v mestnem, primestnem in medkrajevnem prometu. Zaradi učinkovitejšega prevoza potnikov v mestnem in primestnem prometu in varstva okolja bo treba povečevati delež javnega prometa na račun individualnega. Tovorni promet pa bo prevzel pomembnejšo vlogo v nadaljnjem razvoju integralnega transporta v sistemu „od vrat do vrat". Prednost bo obdržal v prevozih lahko pokvarljivih tovorov na razdaljah, ki ne potekajo vzporedno z železniškimi progami. Program gradnje cest v naslednjih letih je javnosti znan, zato ga ni treba predstavljati, poudariti pa velja, da so se podpisniki sporazuma zavzeli za delitev prometnega davka od pogonskih goriv v korist sredstev za gradnjo cest, saj bo od količine tega denarja odvisen tudi začetek del na odsekih Razdrto—Fernetiči, Naklo-: Ljubljana in Dolgi most—Škofljica. Razširili in posodobili bodo tudi letališke zmogljivosti osrednjega slovenskega letališča Ljubljana-Brnik in dokončali letališče v Mariboru, skladno s potreb^ : ’ nžfc.-nrv-ospodar-' skega '■.- i oljne-- ' Mari-bc :va'< boi' vgradnjo .t . j.v.iicoe šport- nega in turističnega letalstva. Sredstva za uresničitev teh nalog bodo zagotovile organizacije združenega dela letališke dejavnosti na podlagi medsebojnega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupaj z upravljavci poslovnih bank in z zainteresiranimi organizacijami združenega dela. v. O. SLOVENSKA BISTRICA Rast industrije Po predlogu družbenega plana razvoja občine Slovenska Bistrica za obdobje 1976—1980 bo industrijska proizvodnja glavni nosilec razvoja v občini. Tako v planu predvidevajo, da se bo celotni dohodek v tem obdobju realno povečal za 70,5 %, celotni družbeni proizvod na zaposlenega za 64 %, zaposlenost za blizu 21 %, investicije in izvoz za 133 % in sredstva za poslovne sklade za več kot 62 %. Ob tem v občini poudarjajo, da bo z izgradnjo prenosnega visoko in nizkonapetostnega omrežja občutno izboljšana preskrba občine z električno energijo, ki je osnova za nadaljnji razvoj večine gospodarskih panog. Znatno povečanje proizvodnje pričakujejo tudi v Impolu kot naj večji delovni organizaciji občine Slovenska Bistrica. V tem kolektivu si bodo prizadevali za strukturno preusmerja nje ur predvsem za večjo kvaliteto aluminijskih proizvodov. To pa naj bi omogočilo skoraj 2,5-krat večji izvoz. Kljub težavam je mogoče pričakovati nadaljnji uspešnejši razvoj tudi v proizvodnji elementov radijske in elektro tehnike. Velike razvojne možnosti vidijo v Slovenski Bistrici tudi v ročni proizvodnji votlih razsvet-Ijavnih teles iz bistriške steklarne, pa. tudi izvozne možnosti njenih izdelkov na nekatera zunanja tržišča. Z dodatnimi investicijami pričakujejo tudi v gradbeni industriji bistvene kakovostne premike. Med panogami, ki bodo bistveno prispevale k rasti industrije bistriške občine v letih 1976—1980, je tudi lesnopredelovalna industrija. Pričakujemo tudi lahko, da bodo uresničili syoj plan v Tovami dja Slovenska Bistrica, kjer nameravajo do leta 1980 povečati proizvodnjo za b^zu 70 %. V. H. i KJE JE DOMISELNOST? V gospodarstvu smo prišli do absurdnega položaja, ko nam bolj kot finančnih sredstev primanjkuje zdravih gospodarskih idej in pobud. Ob tem je še bolj osupljivo dejstvo, da hkrati s tem, ko ugotavljamo pomanjkanje zamisli, kaj izdelovati in tudi kako, ne manjka spodbud za investiranje V kaj? Mnogi programi, bodisi razvojni, investicijski ali pa sanacijski, ki so jih izdelali v delovnih organizacijah - lil! GOSPODARSKI! KOMENTAR še posebej velja to za manjša podjetja — dokazujejo, da se vodilnim kadrom niti ne sanja, v kakšno proizvodnjo velja vložiti prihranjena sredstva. Pri tem ne mislimo na primere, ko so v nedavni preteklosti posamezna podjetja zavoljo obilnega dohodka vlagala svoja sredstva v proizvodne programe, ki z njihovo osnovno dejavnostjo niso imeli nič skupnega Naša pozornost tokrat velja podjetjem, Id želijo vlagati v širjenje proizvodnih zmogljivosti ali gradnjo novih kapacitet ter podjetjem, ki morajo zavoljo slabega gospodarskega položaja nekaj spremeniti v svoji proizvodnji. Sanacijski programi so za mnoga podjetja pretrd oreh. Pozabljajo namreč, da ni dovolj, če zagotovijo samo sredstva za odpravo trenutnih težav. Sanacija je nekaj več: zagotoviti mora trajno socialno varnost zaposlenim delavcem, kar pomeni da morajo v podjetju ,,izbrati" takšen proizvodni program, Id bo zanimiv za trg. Pri izbiri pa največkrat naletijo na žalostno resnico, da takšne izdelke v dovolj velikih količinah za potrebe trga že izdelujejo v sorodnem podjetju. Dejali bi torej, da je do tržno zanimivega proizvodnega programa vedno teže priti. Drži čeprav je hkrati res, da so za to postavljeni kadri v podjetjih vse premalo zavzeti pri iskanju takšne proizvodnje, Id jo bo trg sprejel. Za Slovenijo, žal, nimamo enako- vrednih podatkov, toda najbrž e pri nas ni dosti drugače kot v sosednji Hnutski. Zagrebški inštitut za gospodarstvo - tako poroča Ekonomska politika v predzadnji številki -je namreč v anketi ugotovil, da četrtina podjetij iz predelovalne industrije že pet let ni ničesar spremenila v svojih proizvodnih programih, več kot 60 od- ._ stotkov anketiranih podje- '1 ti j pa tri leta. Tolikšno „spanje na lovorikah" pa v hitro spreminjajočih se tržnih gospodarskih pogojih ter ob velikem napredku tehnologije v svetu kajpada ni nič drugega kot gospodarski samomor. Zlasti še, ker je anketa nedvoumno pokazala, da sprememb ni bilo izključno zavoljo pomanjkanja novih zamisli ni pobud Skratka finančna sredstva in pobude za investiranje so, veliko manj pa je temeljnih odgovorov m vprašanje, kaj izdelati. Res je, da je temu deloma krivo pomanjkanje ustreznih kadrov tako v podjetjih, kot tudi v ustanovah, ki se tako ali drugače ukvarjajo z razvojem gospodarstva. Vendar posamezni primeri v gospodarstvu dokazujejo, da tudi kadri, ki so, lahko ob primerni zavzetosti spremljajo tržna gibanja, novosti v tehnologiji in druge značilnosti gospodarskega napredka in razvoja. Na pomlad letos so slovenski sindikati ponudili zanimivo zamisel: ustanoviti bi bilo treba stro kovno službo, nemara kar m republiški ravni, ki bi lahko podjetjem, ki želijo ali morajo spremeniti pro izvodni program, pomagala pri iskanju pravilne poslovne usmeritve. Razumljivo je, da je pot do uresničitve zamisli dolga, toda nikakor ni moč trditi, da je ob primerni preusmeritvi dela raziskovalnih ustanov, večji prizadevnosti v samih podjetjih, pa tudi dmžbene skupnosti ne bi mogli uresničiti. Vsekakor pa bo treba kaj hitro začeti drugače uporabljati investicijska sredstva, sicer bomo še naprej capljali za bolj domiselnimi poslovnimi konkurenti iz razvitih dežel B. RUGELJ Vojna prepirljivcev 1 6: Azra Kristančič, dipl. psihologinja >,Ne vem, kaj je ljudem! Vča: Haiv «•? ažali, napade, kot da bi narečji razbojnik. Premišljujem tj, v®m, zakaj? Vem sicer, da konfliktom ne da izogni Poč ■ ?em prepričan, da ljudje rSv .I0 v SLvnem brez prave °Ka,“ je pripovedoval direkti Mir i° Pravi vzroki ali ne, je teži >o m kahko pa zapišem, da so ve fs n 'vi. Včasih gre za osebni inl ^.Peramezmka, včasih skupine, n tj - a I6 zaradi nečesa prizade Utn ^ c*0 nekega trenutka molčal ezo Pa z^*a z velikimi curki v “»•fitSiSS.'0""51'13 Cnnikti s posameznikom so p taH užaIj®n in prizadet je žara - in'6 oth°čitve vodilnega delav rea6'ra- Včasih ustrezno, n šteje neustrezno. In tako ckne »vojna". jen^ se „bori“ prizadet in už P°sameznik? Zelo živahno prizadeva, da bi dokazal, da ima prav. Zbira somišljenike in išče njihovo podporo. Pravi motiv največkrat zamolči, ker je pogosto takšen, da bi ga drugi obsodili. Zato mora lagati in pretiravati, kajti „v vojni so dovoljena vsa sredstva"! Zlasti še, če je ta ..bojevnik" človek s slabimi osebnimi lastnostmi. In ko se vojna začno, gre do konca Razen, če ne dobi podpore tam, kjer jo je pričakoval. V takšnem primeru se za nekaj časa potuhne in čaka na svoje zadoščenje, hkrati pa marljivo zbira ..materiale" in „dokaze“, s katerimi bo ob pravem trenutku že pokazal ljudem, kakšen je v‘resnici njihov šef. Pričakovanje, da bo odnehal, ko bo videl, da se je prenaglil, se ne uresniči. To lahko naredi le razumen in osebnostno zrel človek, kT bo prvi ponudil roko sprave. Prepirljivec pa bo boj nadaljeval Z vsemi sredstvi Na pomoč bo poklical forume zunaj kolektiva pa tudi tisk. In ko reče zadnjo besedo sodišče, tudi takrat ne odneha, češ, ,,kaj drugega pa bi lahko pričakoval, saj revež ostane vedno revež!" Napako pa je naredil tudi vodilni delavec. Ljudem bi moral takoj povedati pravi motil konflikta. Vse bi bilo manj boleče, ker bi ostal prepirljivec bržkone sam. Konflikti s poštenimi posamezniki sc po navadi hitro končajo. V glavnem jih odpravi iskren pogovor, včasih pa tudi - čas. Zavedati pa se moramo, da se kljub vsemu prizadevanju včasih ne bomo mogli izogniti konfliktom, kajti v kolektivu so vedno različni tokovi, javni in tajni motivi posameznikov in skupin, različne težnje. Če pa-so konflikti le prepogosti, naj se približno takole vprašajo tisti, ki imajo vpliv in besedo v kolektivu: „Ali ni mordh nekaj v nas, kar na ljudi provokativno vpliva? Vsi ljudje, s katerimi smo v konfliktu, prav gotovo niso nevrotični prepirljivci!" DENARNA POMOČ DRUŽINI UMRLEGA DELAVCA VPRAŠANJE: Zanima nas, ali so po sindikalni listi vsa podjetja oziroma organizacije dolžne ob smrti delavca izplačati njihovim družinam kot pomoč dva ali tri poprečne mesečne osebne dohodke? Zanima nas tudi. ali morajo delovne organizacije tako izplačilo predvideti v svojih pravilnikih oziroma samoupravnih sporazumih ali pa je dovolj, da o izplačilu odloča delavski svet podjetja. PRIZADETI ODGOVOR: Sindikalna lista je skupen dogovor organov in organizacij sindikata o nekaterih vprašanjih razporejanja in delitve dohodka oziroma delitve sredstev za osebne dohodke. V prizadevanju, da bi ta vprašanja čimbolj enotno urejali, vsebuje sindikalna lista razpone posameznih prejemkov, v teh mejah pa samoupravni sporazumi organizacij združenega dela določajo konkretne višine posameznih prejemkov, dodatkov, pomoči itd. Sindikalna lista zato nima neposredne pravne moči. Njena priporočila po- Y kupon O PRAVNIK SVETUJE stanejo veljavna šele po sprejetju v samoupravnih sporazumih, kc torej postanejo njihov sestavni del. Vsako podjetje lahko torej določila sindikalne liste upošteva šele tedaj, ko jih delavci sprejmejo in vnesejo v svoje samoupravne sporazume. V vašem primem torej delavski svet na podlagi sindikalne liste ne more sam odločati o višini enkratne pomoči družini umrlega delavca, pač pa lahko odloča šele na podlagi določil vašega samoupravnega sporazuma. Ijilllllllfiillllllliilllillllllllllllllliiiiiiiiiiiiiilliilllliiliiliilllllllllllllllllliiiliiiiillilllllliiiliiiiiiiiilillillllllllillliiiiii Več odkritosrčnosti! Po formalni plati smo v minulih letih uredili marsikatero zelo pomembno sistemsko vprašanje na področju telesne kulture. Gre vsekakor za spodbudne premike, za nekatere dolgo porajajoče se spremembe, ki pa v nekaterih primerih še niso prinesle tega, kar bi morale, kar smo pričakovali; med drugim, denimo, tudi finansiranje teles-nokultume dejavnosti „po novem", če lahko uporabimo to besedo. ■ Telesnokulturne skupnosti naj bi torej pri rezanju kruha mislile na vse, ne le na tekmovalni šport in naše ..reprezentance", temveč tudi na množično telesno vzgojo, na športno razvedrilo vseh naših občanov, ki jim naj bi prej ali slej postala športna rekreacija vsakdanja navada. Jasno 'smo namreč zapisali - in ob tem ni imel nihče ničesar pametnega pripomniti - da mora vsa dejavnost sloneti na množičnosti, naj bosta tekmovalni in vrhunski špcfrt le nadstavba načrtne skrbi za telesnokul-tumem področju v naših šolah, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in seveda v športnih organizacijah. Z drugimi besedami povedano: dogovorili smo se najprej za množičnost pa tudi tekmovalni šport in ne za obratni vrstni red. In kar je bilo na samem začetku vsem jasno in samo po sebi umevno, je danes marsikomu znova zelo nejasno. Vsaj praksa kaže tako. In tudi pri tako pomembnem vprašanju, kot je finansiranje. Še vse preveč je namreč primerov, da nam nikoli ne zmanjka sredsev, ki jih zbiramo za telesnokulturno dejavnost, za zelo nepomembne ekipe oziroma tekmovalna moštva, ki redno potujejo, enkrat tedensko tudi tekmujejo, drugo z drugim pa živijo na precej veliki nogi in trošijo zelo veliko družbenega denarja. Občudovalcev, ki jim pravimo tudi gledalci, jo malo ali nič, za družbo pomenijo zelo malo ali skoraj nič, saj od sebe pravzaprav nič pametnega ne dajejo, ob vsem tem pa štejemo med glavne potrošnike sredstev, ki jih družba, točneje povedano naši delavci, dajejo od svojega dohodka za telesnokulturno dejavnost. In teh primerov ni malo! Preveč, da bi o njih molčali. Tako nas veljajo nekateri ..tekmovalci", od katerih zares nihče ničesar nima, še gledalci ne, letno tudi po sto in več novih tisočakov! Ob tem vemo, čigav denar trošijo in vsi smo prepričani v to, da ne svojega. Če bi bilo sredstev za športno dejavnost dovolj, če šolska športna društva ne bi prelivala znoja, da si lahko nabavijo najcenejše športne rekvizite, če ne. bi bil problem zvrtati denar za najpotrebnejše množične telesnokulturne akcije, kot so, denimo, „naučimo'se plavati", če se ne bi tako pogosto zataknilo pri vprašanju finansiranja različnih TRIM akcij ter organizacije aktivnega oddiha zaposlenih ..., potlej bi morda še molčali. Sicer pa je prav, da na glas povemo, kako smo se zmenili za eno, v mnogih primerih pa delamo nekaj čisto tretjega. Nekaj takega, kar nikomur ne koristi, še najmanj pa nadaljnjemu razvoju naše telesnokulturne dejavnosti. In če bi bili priča številnejšim javnim opominom, če bi se pogosteje odkritosrčno pogovarjali o tem, kako uresničujemo sprejete sklepe, potlej bi bila praksa gotovo nekoliko bliie vsemu tistemu, kar smo tako zelo lepo in pametno zapisali v naših dokumentih, ki govore o telesni kulturi. A. ULAGA V rokometu je bil rezultat 15:11 za Mehaniko . PRVE ŠPORTNE IGRE PRIJATELJSTVA Igre bodo postale tradicionalne! Kolektiva Mehanike iz Trbovelj in KPD Dob pri Mirni praznujeta letos že deset let plodnega poslovnega sodelovanja. Zato so za poveri obeh de- lovnih organizacij odločili, da popestrijo svo'e prijar<' • i, ezi še s športnimi igrami, saj je med delavci veliko ljubiteljev aktivnega razvedrila. Tako so minulo soboto organizirali svoje prve „športne igre prijateljstvi", ki pa naj bi postale v prihodnje tradicionalne. V tem primeru gre torej za nekoliko drugačen vrstni red, kot pa smo ga navajeni v večini primerov: najprej za sodelovanje pri vsakdanjem delu, to je za sodelovanje v proizvodnji, iz katerega se je kasneje rodilo tudi sodelovanje na športno-rekreativ-nem področju. Tokrat so bili gostitelji delavci KPD Dob pri Mirni. Na sporedu so bila tekmovanja v malem, nogometu, kegljanju, rokometu, streljanju in šahu, ekipe pa so bile mešane. Rokometaši in nogometaši so tekmovali na zelo lepih špormih terenih ob novi osemletki v Mirni, strelci in šahisti so merili svoje znanje v Dobu, medtem ko so kegljači podirali keglje v Mirni peči. Vreme je bilo tekmovalcem izredno naklonjeno, udeležba je bila za prvič na moč spodbudna, iger se je namreč udeležilo blizu sto predstavnikov obeh delovnih organizacij, zato so prve športne igre prijateljstva lepo uspele. Za vse to gre seveda zasluga tudi požrtvovalnim organizatorjem, ki so več kot dobro opravili zahtevno delo. V popoldanskih urah je bilo ob bazenu v Mirni na sporedu še tovariško srečanje. Tu so se predstavniki obeh kolektivov tudi domenili, da se bodo prihodnje leto pomerili v Trbovljah, saj bodo v prihodnje igre vsako leto. Pa rezultati! No, ti res niso najpomembnejši, saj v tem in podobnih primerih zares še vedno velja pravilo ,,važno je sodelovati". Pa vseeno, za marsikoga so važne tudi točke! Zato naj ob koncu povemo še to. da so v skupni uvrstitvi tokrat slavili zmago predstavniki Mehanoteh-nike. Bil so boljši v treh športnih panogah, domačini pa v dveh. S tem pa seveda še ni rečeno, da bo tako tudi prihodnje leto v Trbovljah. Železarji na Triglavu ob V soboto, 28. in v nedeljo ^ avgusta je bil tradicionalni^ avgusta je uu uameiu..-- • ^ sedmi pohod slovenskih ". zarjev na Triglav. Kar 470 ucle - j, žencev se je povzpelo na vr11 .... šega očaka, ki je ta dan „g0* sega uca*.a, ki je la U3' 4. Melamin Kočevje 48, _ Color Medvode 46, 6. Ash Ljubljana 25, 7. Commet Ljubljana 21, 8. Jub Dol 16.y; do 10. Arbo Podgrad in ja-impex 5, 11. Chemo Ljlll, Ijana 2. p R Investicije v dom se obrestujejo SEVNICA KOČEVJE Tudi delavci celjskega Aera še vedno vztrajajo pri svojem počitniškem domu. Imajo ga na Lošinju, in čeprav ima blizu 60 ležišč, je v poletnih mesecih tako zaseden, da vsi, ki se zanimajo za m počitnice na morju, ne pridejo na vrsto. Poleg doma na Lošinju pa imajo delavci Aera še svoje počimiške kapacitete na Golteh, ki so Celjanom zelo „pri roki" in so zato tudi dobro izkoriščene. Do lanskega leta je imel počitniški dom na Lošinju le 33 ležišč, kar pa je bilo, glede na veliko povpraševnje, odločno premalo. Zato so se delavci Aera odločili za povečanje kapacitet, saj so spoznali, da se jim investicije v počimiški dom vsestransko obrestujejo. Celodnevna oskrba na Lošinju velja 90 dinarjev, otroci pa so seveda deležni popusta. Ob tem je treba povedati, da so vsi zaposleni prejeli regres: tisti z višjimi osebnimi dohodki 900 dinarjev, ostali pa 1100. Ker pa si nekateri delavci kljub vsemu niso mogli privoščiti zasluženih počitnic na morju, gre predvsem za nekatere matere samohranilke in socialno šibke, jim je priskočila na pomoč sindikalna organizacija. J. ZAVRŠNIK NOVA GORICA Nova sekcija SD Meblo Športno društvo Meblo, ki ima na skrbi predvsem rekreacijo zaposlenih, se je odločilo, da že v bližnji prihodnosti ustanovi novo športno sekcijo za tenis. Pobudo za ta korak so dah seveda delavci sami, v glavnem tisti, ki jim je tenis, kot šport, najbolj pri srcu. S tem v zvezi so v Meblu že pričeli z udarniškim delom, saj bi imeli radi kar v najkrajšem času lastno igrišče za tenis. In vse kaže, da bo nov športni objekt nared še ta mesec. Odslej dalje bo torej imelo SD Meblo že dvanajst sekcij. R. KOLENC Pomanjkanje objektov Poleg tega, da je kolektiv sevniške Kopitarne dobro poskrbel za dopustovanje svojih delavcev, saj je treba odšteti za dan počitnic na morju komaj 42 dinarjev, imajo zaposleni tc delovne organizacije tudi lepe možnosti za dnevno rekreacija Športniki Kopi tame sodelujejo na najraz-ličnejših sindikalnih tekmovanjih, najaktivnejše pa so strelska, šahovska in kegljaška sekcija. Šahisti štejejo celo med najboljše v občini. Ker poteka športna dejavnost tudi v tem kolektivu pod okriljem sindikata, najpotrebnejša finančna sredstva nikoli ne predstavljajo ne premostljive ovire pri uresničevanju zastavljenih načrtov. Več problemov pa je s športrtftm objekti, saj imajo svoj prostor v Kopitarni le strelci in šahisti, medtem ko morajo cbtali športniki iskati gostoljubje drugod. - a. Nogometaši po noven1 Zaradi novosti v slovenski telesni kulturi bodo v prihodnji sezoni tudi kočevski nogometaši tekmovali po novem sistemu. Nastopali bodo namreč v dolenjski medobčinski ligi, ki bo združevala tudi nekatere močnejše ekipe, kot na primer nekdanjega člana conske lige Bela krajina iz Črnomlja. _>a bi bili nogometaši čim 1,0 7 d m vi je ni za novo sezono, so p1®, eh nekaj tekem z Ribnico, ^ iom iz Ribnice, Grosupljem 13 lekaterimi ekipami. Ta sreč ) bi dala odgovor na vprašanje, ) so kočevski nogometaši prip^' d za start v novem tekmov33) Z eajd>gA JESENICE Več rekreacije na dopustu- Komisija za oddih in rekreacijo pri jeseniški železarni si prizadeva, da bi obogatila letni oddih zaposlenih. V železarni namreč sodijo, daje to vprašanje razmeroma zapostavlja no. saj je izkoriščanje prostega časa med letnim oddihom povsem prepuščeno pobudi posameznikov. Zato člani omenjene komisije ra: čunajo, da bodo že prihodnje po- je poskrbeli za organizit330 •acijo zaposlenih v času ledn^., nega dopusta. V počitniški ^ ivih v Crikvenici in v Bi°gr do poskrbeli za potrebne 3I>0ju(ii :vizitc, organizirali pa bodo plavalne tečaje, ki bodo nanK’ ■ tako odraslim kot t'3*1 ajšim. 4. septembra 1976 stran 11 iz zgodovine delavskega gibanja 40-LETNICI VELIKE TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI (Vlil.) PETINTRIDESET ODLOČILNIH DNI ^e: Dr. France Kresal OBLAST ZAHTEVA IZPRAZNITEV TOVARN , Ker delavci 3. septembra zju-®ai niso končali stavke in prišli z rednim delom v vseh to-J^fnah, so industrije! 4. septem-ra preklicali svojo izjavo z dne . ^ptembra in podali novo iz-Iav°> zelo podobno tisti, ki jo je sPrejela zveza industrijcev 26. 111 27. avgusta, kot odgovor na na^aljevanje stavke na Gorenj-.^m. Ta mariborska izjava, ki bila objavljena 5. septembra v ‘°vencu, se končuje: „Tek-sblni industrijci so sprejeli izja-.Vo tako, kakor je bila sestavina, pod pogojem, da gre de- tarni poti, je ban izdal 5. septembra uredbo o stavki^ ki je 7. septembra izšla v Službenem listu in z istim dnem začela veljati. S to uredbo je ban legaliziral nasilno intervencijo oblasti. Z banovo uredbo je stopil štrajk v novo fazo. Boj industrijcev proti ..nezakonitemu načinu stavke" je dobil pravno podlago. Časniki nič več ne pišejo s simpatijami o stavki. O stavki molčijo, ali pa govore o ..neodgovornih in temnih elementih, ki so zavedli delavce"; o stavki prinašaj odslej največ le uradna poročila. Centralni nimi podjetji, ki so pri tem mezdnem gibanju udeležena in pri katerih je treba morda računati s kakimi posebnimi razmerami, ki jih centralni tarifni odbor za tekstilno delavstvo ni mogel dovolj predvideti in pregledati, ko je sestavljal svoj predlog za kolektivno pogodbo. Delavstvo tistih tekstilnih tovarn, ki še niso šle v stavko, pa naj v stavke ne stopa, ker zaenkrat za to ni nikakega povoda. Nobena nova stavka v tem trenutku ne bi mogla pogajanj pospešiti. Dragocene sile je treba čuvati, da se zastavijo v tistih pod- ^ekstilna stavka v tovarni Inteks v Kranju: delavci čakajo na hrano ... avstvo naslednjega dne v ’ Mariborskih tekstilnih tovai na deiD s tem so tekstilni ir StriJci storili vse in odstranili °v're, ki bi mogle opraviče adaljevanje tega štrajka. Kr niso zakrivili in zato oc vajo vsakršno odgovornos bledice štrajka. Gorenjski tekstilni podje 0 bili zelo nejevoljni zaradi nja Mariborčanov ob zač Javke. Ogorčeni so bili nac ^.aom, da bi že prvi dar sili končali štrajk. Ot u Jim nelojalnost in jim . .ali polomijo v zvezi s %vo z dne 2. septembra. enjski podjetniki so se že Povijali na drugačno likvid; jMvke. Pričakovali so ajšnjo pomoč oblasti za n° izpraznitev tovarn in 1 aciio stavke. Zbrali so pod ° °^8anizatoijih stavke, jih t°^b policiji z zahtevo po ac*ji in izpolnjevali tako ,0vane črne liste, kamor si |e go rij ah vpisovali zavi elavce, ki so se v stavki a ° udejstvovali. Take črne Izpolnjevali v vseh podje °r se je znašel na črni JMga podjetja, so mu bila ®je zaprta vrata v vseh t< b. Zanj ni bilo več dela ii ^užka. Ker oblast ni mogla več adati situacije po parlai tarifni odbor poziva tekstilce k disciplini in odkrito grozi z obračunom in izključevanjem posameznih zavednih delavcev in celotnih podružnic. 5. septembra je izšel razglas tekstilnemu delavstvu, ki so ga poleg centralnega tarifnega odbora podpisali še tajniki vseh treh strokovnih organizacij. Ta razglas, ki so ga na letakih razširili med delavstvom in ga je v izvlečku 9. septembra objavila tudi Delavska politika, se je glasil: ..Tekstilnemu delavstvu Slovenije ! V svoji veliki borbi ste mogočno in solidarno manifestirali svojo zahtevo po čimprejšnji sklenitvi kolektivne pogodbe za vseh 14.000 tekstilnih delavcev v Sloveniji. V tej borbi se morate zavedati, da je potrebna na eni strani odločnost in požrtvovalnost, na drugi strani pa brezpogojna disciplina in pa pravilna taktika. 10.000 stavkajočih tekstilnih delavcev nam priča o tem, da vam odločnosti in požrtvovalnosti ne manjka, Čemur se imamo zahvaliti, da smo prišli do resnih pogajanj za kolektivno pogodbo. Pogajanja so v teku. Ne sme vas motiti, da ta pogajanja med zastopniki industrije in zastopniki delavskih strokovnih organizacij le počasi napredujejo. Zavedajte se tega, da ni lahka stvar najti soglasje s 67 tekstil- jetjih, v katerih se še ne stavka in ki ne bi hotela pristopiti h kolektivni pogodbi. ' V tovarnah, Iger se stavka, pa je nujna dolžnost stavkajočih, da urede svojo taktiko tako, da se v podjetjih ne bo delala škoda in izzivali nepotrebni spori z zastopniki podjetij. Zato ponovno pozivamo vse krajevne in tarifne odbore, strokovne odbore in funkcionarje strokovnih organizacij ter delavstvo sploh, da si prizadevajo: 1. da se blago v tovarnah, ki je izpostavljeno kvaru, takoj spravi na varno oziroma stori vse, da se odvrne škoda; 2. da prepuste vse obratne pisarne in telefonske naprave vodstvom podjetja in dovolijo vodstvu in uradništvu vstop v pisarne; 3. da se v podjetjih, koder so v delu novi tovarniški objekti (dozidava objektov, dimnikov itd.), ki jih izvršujejo gradbena podjetja, ne preprečuje izvršiev teh del Tisti, ki bi nadalje priporočali ukrepe, ki bi mogli spraviti stavkajoče delavstvo v nasprotje z oblastmi in zakonom, bi prevzemali nase težko odgovornost. Zato vam svetujemo, da takim pozivom ne sledite! Zavedajte se, daje le disciplinirana in organizirana delavska armada zmagovita!" (Nadaljevanje prihodnjič) BREZ BESED Karikatura A. Novak ' S'"s c- 'S 'S - — Tale bi bil na olimpiadi naš zmagovalec v maratonu z ovirami... Karikatura: I. Antič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 8. 9. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dallmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. DE LETOVIŠČE BLItU UMiVBA ZAZNA-MOVANTE SLOVENSKI SUKAR RUS.M IME (N06OME- ta5 Murnu) FRANCOSKI PI5ATELT (,Nana*) rimski nadzornik ■JAVNIH ZGRADB STAR. AH. FILMSKA igralka CES14A PRITRDIL- NICA RAVEN, GLADINA DRAGO TRŠAR SVETOVNO 2.NAUI FINSK-I ARH/TOOT stoRTNlK PAVČIČ PREBIVALK MOVF lELAfJDIje VRIO&čt- Vt)E,0E.lA- wrtv SREJIJ PolnittNl SELftVtt RENU SLOVENSKI SOAHRTELJ (VMIUJ) TMNO DEiimnE 0VO3 OBLAK. BRANE galecta VRV GLINASTA PIŠČAL TORINO LADO „ „ AM6R0ZC \ELIWW)Vil! NR1?KI meščanski filozof VR5T>> ŽITA REKA V POSAVINI 0SLCVSK.I &LA5 ETUI, TULEC IRACNI AVTOBUS ELEKTRIČNA MBA NAMAjA G. Ttf&IE REKA. V SZ • KING COf SRši