Kmnt, delovee bi obrtrlk na} bodo nnr;>-ctu vodnik 1 IE Izhaja vsako »rede. Maretnln*: n eelo leto Uln JO"— a pol let* „ II"— x za Inozemstvo n telo leto Din M — Imeratl po tarltu. - Pie-■aenlm vpraSinJem nm| •e prlloil znamko za od-, — Netranklrena ee m »prejemaj ». Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke' ve« Mtdove svojega dela ln marljlvoitl I ezt—nr Rokopisi t« ne vra->a]o. — Plaža in toii se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ■Ud St. 7. — Telefon hiter. »t. »SO«. — Ra«ua pH poitnl kranllaM H. 14.1M. Položaf v Beogradu, Novoizvoljeni parlament se še ni' sestal. Prva seja novega parlamen-j ta bo šele v sredo 5. oktobra. Na| tej seji pa bržkone še ne bo padla končnovel javna odločitev o razdelitvi moči. Zaenkrat je gotovo le to, da gre SLS na vsak način skupaj z radikali. Ni pa gotovo, ali se bo SLS v srbijanski radikaliji utopila, ali pa bo ostala še zanaprej stranka »s svojim slovenskim političnim programom«. Radikali trdijo, kakor smo že zadnjič povedali, da tvori SLS »levo krilo radikalne stranke«, a »Slovenec« to še taji. Važen del današnje vlade tvorijo demokrati, ki jih vodita Davidovič in Marinkovic in s katerim so združeni tudi bosanski muslimani pod vodstvom g. Spaha. Ni pa še goto vo, če bo ta skupina v celoti ostala v vladi, kajti ni izključeno, da se ali razcepi, ali pa da kot celota izstopi iz vladne skupine. Izstop cele demokratske skupine iz vlade je manj verjeten, prav lahko pa je mogoče, da izstopi iz vladne sku- pine g. Davidovič s svojimi pristaši. Ako pa se demokratska skupina razcepi, obstoji za vlado nevarnost, da izgubi večino. Za ta slučaj bi se radikali radi zvezali znova s Hrvaško kmečko stranko. Veliko vprašanje pa je, če bo iz te moke kaj kruha. Na drugi strani pa se vrše pogajanja, da bi se osnoval demokratski blok, v katerega bi vstopili že zgoraj omenjena demokratska skupina, ki je danes v vladi (Davidovič in Marinkovic), potem samostojni demokrati in radičevci. Kako stoji danes s tem blokom, se še ne more natanko reči. Gotovo je le to, da bi tak blok imel večino v parlamentu, vprašanje pa je, kaj bi rekli k temu bloku Srbijanei, kajti v tem bloku bi imeli večino prečani! Položaj je torej zelo zapleten in do 20. oktobra, ko se bo sestal parlament na svoje redno delovanje, i je pač treba počakati. Občinske volitve na nobeno politično zakonodajo, navadno odločevali liberalci ali pa klerikalci, ki se morajo slepo pokoriti političnim diktatom svoje gospode, ki so ji razmere v kmečkih občinah popolnoma tuje. To pa ne bi smelo biti, če bi bili kmetje zavedni in če se ne bi dali raznim liberalcem in klerikalcem voditi za nos. Pravilno je samo to. da morajo v kmečkih občinah odločevati v gospodarstvu s kmečkim denarjem samo dobri kmečki gospodarji brez ozira na liberalstvo in klerikalstvo. To pa je tisto, kar hoče doseči Slovenska kmečka stranka. Namen in cilj naše stranke je, da slovenske kmete zlasti v občinah osvobodimo pogubne in kmetom škodljive konfande verskih in neverskih političnih strank in da kinete toliko dvignemo, da bodo sami odločevali o svojem denarju in o svojih dokladah, zlasti v občinah, brez vsakega upliva cerkvene ali posvetne gospode. Pripravljajte se torej povsod pridno na občinske volitve, in glejte, da pride v občinske zastope kolikor mogoče malo liberalnih ali klerikalnih politikonov, zato pa toliko več neodvisnih kmetov, ki bo-go gospodarili z visokimi občinski- Prihodnji teden bodo na Štajerskem (v mariborski oblasti) občinske volitve. Občina je za kmečko podeželsko ljudstvo najvažnejša politična ustanova, ker je kmetom najbližja in okoli občine in fare se odigrava največji del kmečkega javnega življenja. Zadeve, o katerih odločuje okr. glavarstvo ali okr. zastop ali pa še višje instance, za kmečkega posestnika pač tudi prihajajo v poštev, ampak le ne tako neposredno kakor občinske zadeve. Zato je dolžnost kmetov, da se v prvi vrsti brigajo za svojo občino in za delovanje domačih občinskih odborov. V delokrog občine spadajo zelo važne stvari, ki globoko posegajo v kmečke žepe. Občina mora skrbeti za občinska pota, mora skrbeti po zakonu za onemogle in bolne občane, mora vzdrževati šole. Vse te stvari stanejo denar. Kjer pa gre za denar, tam morajo sedeti v občinskih odborih pametni gospodarji, ki vedo z denarjem ravnati. Politični hujskači ne spadajo v občinske zastope. Tudi na Štajerskem so ljudje v glavnem razdeljeni na dva tabora, na »liberalce« in »klerikalce«. Toda vprašati se je treba: Ali ima klerikalstvo ali pa liberalstvo (na-prednjaštvo) kaj opraviti s pametnim in dobrim občinskim gospodarstvom, kjer gre samo za denar? Samo kakih dobrih sto korakov poglejte okrog sebe v svoji domači občini, pa boste videli na svoje oči, da živi med nami mnogo klerikalcev«, ki so jako pametni in dobri kmečki gospodarji, videli pa boste tudi »klerikalne« kmete, katerim vsak dan grozi boben zaradi zanikrnega gospodarstva. Prav tako je z »naprednjaki«. Tudi med temi so dobri gospodarji in slabi gospodarji. To je dokaz, da dobro gospodarstvo nima nič opraviti ne z vero in ne z nevero, ampak samo s pametjo, z znanjem in poštenjem. To je eno. V občinsko gospodarstvo spadajo torej samo pametni in pošteni gospodarji. Kdor ne zna gospodariti s svojim premoženjem, bo znal to še manj s tujim, ne glede na to, ali je sicer liberalec (naprednjak) ali pa klerikalec. Drugo, na kar morajo paziti kmetje, je pa to, da pride občinsko gospodarstvo v kmečkih občinah v kmečke roke. Doslej je bila žalibog skoro povsod navada, da so tudi pri občinskih volitvah, kjer ne gre za prav nofcengi politiko in za mi • dokladami tako, kakor bo to koristno kmetom, ne pa tako, kakor bi to rada imela politična gospoda! Naj opozorimo kmečke pristaše naše stranke še na nekaj. Mi vidimo iz naših spiskov, da imamo v vsaki občini nekaj pristašev. Od teh je lepo število organiziranih v naših krajevnih organizacijah, še mnogo več pa je neorganiziranih. Občinske volitve so najlepša priložnost, da stopijo pametni kmetje, ki hočejo imeti kmečko gospodarstvo v svojih občinah, čim prej skupaj in da pri tej priložnosti ustanove svojo krajevno organizacijo. Za začetek je taka organizacija lahko še tako majhna, to prav nič ne stori. Glavno je, da je organizacija sploh tukaj. Kolikor več in kolikor boljših od vse gospode neodvisnih in res svojih organizacij bodo kmetje imeli, toliko boljše bo za njih same. Vsa tozadevna pojasnila dobite takoj, če pišete na naše »Tajništvo Slovenske kmečke stranke v Ljubljani, Kolodvorska ulica«. Primite za delo sedaj, ko je čas in dokler je čas, kajti začeti z delom v zadnjem trenutku je navadno brezuspešno. Občni zteor Zveze društev Icmetsicih fantov In V nedeljo, dne 25. oktobra se je vršil v Ljubljani občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet, na katerem so bila zastopana vsa delujoča društva iz Slovenije. Po poročilu predsedstva in funkci-jonarjev odbora je bil sprejet z velikim navdušenjem načelen program in smernice bodočega dela Zveze. Občni zbor je posetil tudi tov. minister n. r. Ivan Pucelj in člani načelstva SKS. Tov. Pucelj je sredi med zavedno in ponosno kmetsko mladino v krepkih in globokih besedah povedal vso važnost mladinskega gibanja in njihove organizacije, ki mora z živim ognjem in idealnim delom širiti na deželi veliko kmetsko misel Matije Gubca. Dosedanje delo »Zveze« in njenih članic ter novo predsedstvo s tov. dr. J. Novakom in dr. I. Rosi-nom nam jamčijo, da se bo življenje med kmetsko mladino poživelo in da bo kmetska misel v njej našla svojega zvestega zaščitnika in vrednega nositelja. ! V naslednjem prinašamo sprejeto resolucijo: Smernice izobraževalnega Slovenska kmečka mladina predvsem ugotavlja, da je neopravičeno podcenjevanje njenih duševnih sposobnosti in očitanje, češ, da je neumna in zabita. Res večina kmečkih fantov in deklet duševnih sil, s katerimi se vsakdo rodi, rie more dalje vežbati v višjih-šolah — ali je delo in življenje samo tudi šola opazovanja in tudi ta šoia uči samostojno misliti. Tako se tudi kmetski človek lahko povzpne do samostojnosti v mišljenju — tisti pa, ki samostojno misli in opazuje je inteligent, pa če hodi v višje šole ali ne . Slovenska kmečka mladina hoče v bodoče zaupati svojemu samostojnemu opazovanju in razmišljanju in bo pozdravljala le tistega šo-lanca, ki jo bo učil samostojnega opazovanja in razmišljanja, zavrnila pa bo vsakogar, ki bo zahteval od nje, da mu slepo verjame in se slepo podredi njegovemu vodstvu. Slovenska kmečka mladina dobro čuti, da tisti, ki samostojno misli, tudi sam sebi zaupa. Kdor pa sebi zaupa, tudi sam sebe spoštuje in sam sebi pomaga. Da se pa ne bi samozavest slovenske kmečke mladine, ki hoče sebi zaupati in sebe spoštovati, izvrgla v puhlo domišljavost in ošabnost, bo kmečka mladina vežbala svoje duševne sile, opazovala, razmišljala in se izobraževala. Posluževala se bo šol, tečajev, knjižnic. Skrbela bo za sa-moizobrazbo potom svojih društev in svojega tiska in bo skrbela za prireditve kmečke mladine, ki vzgajajo tudi srce in nudijo mladostno zabavo. To je prva in glavna točka našega programa. Smernice gospodarskega dela. Druga točka našega programa pa je po važnosti prvi enaka: Zavedajoč se važnosti kmečkega dela hoče kmečka mladina spoštovati tudi svoje delo. Svoje ljubezni do zdravega in splošnokoristnega dela na polju in v gozdu si ne bo dala zagreniti od resnice, da je to delo težko in često neprijetno, temveč bo skušala z uvajanjem novih načinov obdelovanja, z naprednostjo v kmečkem gospodarstvu to svoje delo čimbolj olajšati in ga napraviti čimbolj prijetnim, tako da bo to delo kmečko mladino privlačilo, ne jo pa podilo v mesta in fabrike. Kmečka mladina bo skrbela, da se ne izgubi spoznanje, pridobljeno v času vojne in zadnjih gospodarskih kriz, o tem da imajo vsi sloji sredstva za življenje in kulturni napredek, če jih ima kmet. Kmečko blagostanje je torej tudi temelj za blagostanje drugih slojev. Gospodarska politika torej, ki vodi k obubožanju kmečkega sloja, je škodljiva splošnosti, narodu, državi. Odklanjamo načela, češ, da je kmet napreden samo pod davkar-skim bičem. Spoznavamo, da je čim uspešnejše kmečko delo v interesu splošnosti in uvidevamo, da je treba biti radi čim uspešnejšega dela napreden v gospodarstvu. To pa je tudi v interesu samega kmeta, ki ima torej dovolj razlogov biti napreden gospodar in se lepo zahvali za tak dobrohoten davkarski bič. Posebno mi kot bodoči kmečki gospodarji in gospodinje se hočemo poslužiti kmetijskih šol, kmetijskega pouka in hočemo vse storiti, da bomo res kmečko-strokovno izobraženi do takrat, ko bomo prevzemali gospodarstva. Smernice našega kulturnega in političnega dela. Kot Slovenci, ki se ogrevamo za kulturni napredek slovenskega naroda na solidnih temeljih dosedanjih uspehov, odklanjamo tako slovensko narodno kulturo, ki bi jo tvorila in uživala samo gornja plast naroda, bogata na račun obubožanih kmečkih in delavskih mas. Mi zahtevamo kulturen napredek in civilizacijo celega naroda, vseh plasti. Ugotavljamo pa, da kmet in delavec ne more kulturno napre- dovati, če mu njegovo delo, če mu njegova kmetija ne nese, če kljub 12 in večurnemu povprečnemu delu doživlja le izgubo za izgubo, če je vsled teh izgub za njega nedosegljiva srajca, kaj pa šele knjiga. Gospodarsko blagostanje na vasi je predpogoj za kulturo in napredek na vasi. Prepričani pa smo, da tega blagostanja na vasi ne bo, če bo kmečko in delavsko ljudstvo brez politične moči, kajti meščanska gospodarska politika v državi se vodi vedno na škodo kmečkega ljudstva, posebno če je to ljudstvo brez vsake politične moči. Kot kulturni delavci bomo torej skušali predvsem politično organizirati kmečki sloj, da se bo mogel ta sloj potegniti za svoje gospodarske koristi, za svoje blagostanje in se s tem usposobiti za kulturen napredek. Prvo kulturno delo med kmečkim ljudstvom je torej pomoč kmetu, da se politično organizira, da pride potom te organizacije do politične moči. Hinavci so tisti, ki govoričijo po vaseh o izobrazbi in napredku j kmečkega ljudstva, v resnici pa .vodijo tako gospodarsko politiko, vsled katere naše kmečko ljudstvo obubožava. Smernice naše borbe. Spoznavamo, da izkorišča državo vedno v svojo korist tisti sloj, ki ima potom parlamentarne večine v rokah vlado in državo. Ta ! sloj, ki je pri nas bil do sedaj vedno meščanski, je vedno stavil v prvo vrsto svoje interese in s svojo požrešno politiko često obubožal kmeta tako daleč, da je ves narod prišel v gospodarsko krizo. Z bor-jbeno opozicijo moramo vladajoči meščanski sloj svariti pred tako narodu škodljivo politiko. Skušali pa bomo s politično organizacijo kmečkega sloja doseči kmečkemu sloju, ki tvori večino naroda, tudi večino v parlamentu, da bo mogel kot vladajoči sloj staviti v prvi red koristi, ki so tudi po prirodi in s splošno narodnega in državnega stališča prve: to je kmetske koristi. Kmečki sloj pa te večine ne doseže, čeprav ga je 90 %, ker ga meščanski sloj premoti z lažnjivim časopisjem in agitacijo, podkupovanjem. Naša naloga je, bojevati se proti takim nemoralnim sredstvom. Vemo pa tudi, da bo potrebno s pestjo braniti kmečko vlado pred atentati meščanstva, s katerimi bo tudi pri nas meščanstvo skušalo oteti državo iz kmečkih rok, kadar si jo bo s kroglico osvojil. To pest bo pripravljala kmečka mladina potom naše organizacije, vzgajajoč borce Matije Gubca. j Moralni in verski temelji. Povdarjamo. da so moralni in verski temelji naše organizacije nauki naše cerkve, ki jo hočemo spoštovati vsi, tako tisti, ki imajo milost vere, iz verskih in družabnih nagibov, tisti pa, ki bi te milosti slučajno ne imeli, iz družabnih nagibov, kajti ona je cerkev našega naroda, naše družbe ter jo mora vsak član te družbe kot družabno ustanovo spoštovati. Upoštevamo nauk o vzajemnosti med vsemi ljudmi in stanovi (krščanska solidarnost), povdarjamo pa, da je na- ša borba samoobramba. Mi hočemo čuvati samo svoje, zahtevamo, da ostanejo kmetu sadovi njegovih žuljev, nočemo pa prikrajševati drugih slojev in jih izrabljati v svojo korist. Zahteva, da so koristi kmečkega sloja prve, je v skladu s prirodo in je v koi'"st tuli drugim slojem, ki so po orirou^ odvisni od kmečkega blagostanja. V duhu teh smernic in načel naj pristopi odbor Zveze društev kmečkih fantov in deklet kakor tudi odbori posameznih društev že v tekoči jeseni k praktičnemu delu. V duhu teh smernic in načel naj propagira naše glasilo »Gruda« med kmečko mladino pravo kmečko zavednost ter služi splošni in strokovni izobrazbi kmečkega naraščaja. V duhu teh smernic in načel naj se naša društva brigajo za prospeh politične stranke kmečkega sloja, za njene krajevne organizacije itd. Kot naraščaj Slovenske kmečke stranke bomo zahtevali od te stranke vedno načelno kmečko politiko, ki radi momentalnih koristi pozablja v koaliciji z meščanskimi strankami na zahtevo, naj bodo kmečke koristi v interesu splošnosti na prvem mestu. Strahovit poraz klerikalcev v Ljubljani. V nedeljo dne 2. oktobra so se vršile po petih letih gerentstva in komisarjatstva zopet občinske volitve v Ljubljani. Kakor po deželi so klerikalci hoteli tudi v Ljubljani izvesti volitve z nasiljem in grožnjo. Imeli so ves aparat v rokah j in sam dr. Korošec je v petek za-žugal odvisnim volilcem, da bo SLS korigirala stališče napram njim,, ako jih ne bodo volili. Toda vsi šib-1 kejši sloji so se klerikalcem uprli in klerikalcem je bila v nedeljo v Ljubljani glava strta. Klerikalci in njihovi zavezniki radikali so dobili 4377 glasov, dočim so dobile druge stranke skupno 6055 glasov. Naša okrajna organizacija v Ljubljani je napravila kompromis z neodvisno skupino in si priborila enega odbornika v osebi primarija g. dr. Vinko Gregoriča. Celoten izid občinskih volitev je sledeč: SDS 23, SLS 19, Soc. 2, Komunisti 2, NRS 2 in SKS 1 odbornika. Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Dne 30. oktobra se vrše volitve v trg. in obrtno zbornico. Dosedaj so se vršili pregovori za kompromisne liste. V industrijskem odseku je prišlo do kompromisa, v trgovskem in obrtnem odseku pa so klerikalci pogajanja razbili. V tr-j govskem odseku je bil predlagan j ključ 6 SLS, 6 SDS, 2 SKS, 1 radi- j kal in 1 neodpredeljen (g. Jelačin).! Na to klerikalci niso pristali in so' zahtevali za se še 7. mandat na račun SKS. Vsled tega so se pogajanja razbila in sestavljajo klerikalci svojo listo, vsi drugi pa skupno eno, ne kot politične skupine, ampak kot trgovske organizacije. V obrtnem odseku še ni jasno, koliko list bo, a že danes opozarjamo naše pristaše in prijatelje, naj ne dajo nikomur nobenih obljub, že sedaj pa organizirajte povsod naše volilne odbore, ki bodo poskrbeli, da se bo v zbornici slišala tudi naša beseda. Prihodnjič bomo dali podrobna navodila za te volitve. Volilni imeniki so razpoloženi na vseh županstvih do 8. t. m. Zaupniki preglejte imenike in vreklamirajte vse naše obrtnike in trgovce, ako so izpuščeni. Listine, ki jih je priložiti reklamacijam, so: obrtni list ali pa potrdilo okrajnega glavarja ali občine, da kdo izvršuje obrt, oziroma trgovino. Za člane zadrug je potrebno potrdilo deželnega ali okrožnega sodišča, da so vpisani v register že eno leto. Vse oblasti morajo izdati vsa potrdila v treh dneh. Vsa potrdila in vse zahteve za potrdila j so prosta vseh taks. ! Reklamacije je poslati na naslov: Volilni odbor Zbornice za trgovi-jno, obrt in industrijo, Ljubljana. ! Pisma so poštnine prosta. Razne politične vesti. »Mesar in baron sta torej zastopnika slovenskih kmetijcev«, tako vpije zadnji »Slov. Gospodar«. Da, mesar je naš zastopnik in poleg te--' ga še dober kmetski gospodar. Kakšno kmetijo ali obrt pa imajo klerikalni zastopniki, ki so izvoljeni od kmetov in obrtnikov: kaplan dr. Korošec, župnik dr. Hohnjec, kaplan Jerič, župnik Klekl, kaplan Smodej, župnik Škulj Ud. Koliko imajo ti gospodje" pojma o kmetiji in obrti, to bi radi vedeli vsi oni kmetje in obrtniki, ki so jih volili. — No tistim mariborskim mesarjem, ki se pretepajo za klerikalno gospodo, pa prav iz srca čestitamo, da se »Slov. Gospodar tako iz njih norca brije. »Jugoslovanskega kluba« ni več! »Slovenec« poroča v torek, dne 4". oktobra iz Beograda o seji radikalnega kluba sledeče: »Dalje je g. Vukičevič razlagal, kako je prišlo do sporazuma s SLS. Naglasil je, da je bil sporazum napravljen še za časa volilne borbe, da ima značaj delovnega sporazuma in da bo SLS na podlagi tega sporazuma delala skupno z radikalno stranko na političnem, gospodarskem in kulturnem napredku našega naroda v okviru obstoječe ustave ... Obstoja želja, da se ustvari e n klub med radikalno stranko in SLS, da se ustvari skupna parlamentarna zajednica, ki bi imela skupno p r e d s e d -n i š t v o in ki bi se v parlamentu sploh pojavljala kot celota. O tem bo klub sklepal.« — To se pravi z drugimi besedami, da je dr. Korošec s celo Slovensko ljudsko stranko vred postal srbi-janski radikal in v seznamu parlamentarnih klubov ne hot več najti »Jugoslovenskega kluba.« Ce bodo torej gospodje klerikalni volilci na svojih shodih izrekali zaupnice, jih ne bodo mogli več izrekati »Jugoslovanskemu klubu«, ampak srbijanskim radikalom! Daleč je prišla največja »slovenska« (?) stranka, jako daleč ... l>o Kranjska. Kostanjevica na Dolenjskem. — Volilna borba je v polnem teku. Stranke se pripravljajo z vso resnostjo na odločitev. In imajo tudi le premnogo povoda za to. Tako gospodarjenje, kakor je danes v občini, mora presedati pač že vsa-| kemu. Niti misliti si človek ne more. da se tako ogromni izdatki po-Irošijo za občinsko upravo. 212 tisoč letno, to niso mačje solze. Sam gospod tajnik vleče okroglih 100 tisoč kron, kar bi mu lahko zavidal marsikateri dolga leta službujoči državni uradnik z dolgoletnim študijem in z mnogo odgovornejšim delom. Zato pa, ker SLS vidi, da ima ljudstvo le preveč prav in ker se boji obsodbe za vse prelahko-miselno gospodarjenje, so si izmislili nekaj, kar prav gotovo ne dela čast njih morali. Pojasnimo! Poleg liste SLS obstojate še dve nastopiti z vso odločnostjo. Druga skrinjica je skrinjica reda in dela! Žabnica. V torek, dne 27. septembra t. 1. nam je priredila skupina-srbskih zadružnikov seljakov pod vodstvom velikega župana g. dr. V. Baltiča in predsednika uži-škega oblastnega odbora g. Smi-Ijanoviča s svojim poučnim kmetijskim izletom poseben užitek. — Pripeljali so se iz Škofje Loke, kjer so si ogledali tamošnjo mlekarno, spotoma pa še čebelarstvo g. Žontarja v Virmašah ter dospeli ob 11. uri v Dorfarje, kjer so jim priredili Zabničani lep sprejem. — Poleg obilnega občinstva so prišli pozdravit srbske kmete odborniki •± gospodarskih zadrug iz Žab-nice in okolice ter dekleta in fantje v narodnih nošah. Po kratkem ogledu sadne drevesnice g. Andreja Hafnerja iz Dorfarjev so se odpeljali gostje v Žabnico, kjer so se ob razstavi kmetijskih strojev, lepe razstavljene živine zelo pohval-=, no izrazili, zakaj doma bojde nima-...... . , 3 jo vse tako pripravno urejeno. Po- dmen listi m sicer kmecko-gospo- trebna po;asni]a glede kmetijskih darska in lista takozvanih agrarnih razmer sta podala kmetijski oblast- reformistov. So to povecmi ljudje, ---- ki so navezani na iznajmljene njive, da tako preskrbijo družine s ni referent g. M. Štibler in srezki kmetijski referent g. I. Hladnik. ... ., „ . . *t -i . Izletniki so si ogledali nato še hi-potrebmmi pridelki za zimo. Vsled - gtnika Iv. ši{rerja iz žabni- tega se pa tudi pojavlja težnja, da ce 2Q ^ osnovno golo, katera je bi že enkrat prišlo do razdelitve in odkupa teh zemljišč. To je pravi povod, da se ie lista, ki nosi po vrstnem redu štev. 2, tudi obrazo-I vala. Na tej listi je podpisal tudi ■ j neki kmet Smole. Ker je nepismen, je za njega podkrižal in pristavil svoje ime Anton Košak, ki je pa slučajno nosilec liste kmečko-gospodarske. In tu se je začel špas. zanimala posebno izletnike-učite-lje, katerih je bilo med njimi tudi četvorica. — Nato so ogledali še nekaj hlevov, ki so opremljeni z novimi modernimi napajalniki, kar jim je posebno ugajalo. — Potem so se podali proti župni cerkvi, kjer jih je pozdravil g. župnik in jim razkazal cerkev in pokopališče, katerih lepa ureditev jim je •ms i • gvv^ 1V iv/I X XX X v_> IAI vvi x ^v, * |XI>A J Poklicali so Smoleta v urad (tukajjtudi zelo dopadla. Na gast dragim ne bo pomagala nasprotna trditev) 1 gostom so priredile zadruge v in mu sugerirali. da je on podpisal. Gagiinem domu kosilo, pri kateri samo za njivo, da jo bo dobil.priliki so se izmenjavale napitnice kakor pa ne kandidatne liste. Zra-;g prisrgnimi pozdravi. Ker so se ven tega so izkonstruirali se druge, moral} ravnati strogo po vnaprej stvari in tako opreml jen zapisnik I določenem izletniškem načrtu, so dali podpisati Smoletu, ki ga^ je ge žal ob u uri že od nag poslovi_ seveda tudi brez crhniti podknzal. u ter g0 jih vozovi odpeljali dalje proti Kranju. Vsa Žabnica je bila veselo razpoložena in srečna, da je imela v svoji sredi mile brate iz južnih krajev naše lepe domovine. Iz občine Sv. Gregor. Kot odgovor dopisniku »Domoljuba« in v vednost volilcem naše občine, sprejmite g. urednik sledeči članek: V zadnjem »Domoljubu« je napisan članek, ki pa na vsak način zahteva pozornosti. Navaja razne neresnice in snubi volilce za kroglice. Zaletuje se v njemu nasprotne kandidatne liste. Da pa bo dopisnik bolj na jasnem in volilci naše občine, bodi povedano, da se je lista sestavila vsled tega. ker do sedaj se je volilo tako-le: Boter, vi mene, jaz pa vas.« Pod tem geslom so bili izvoljeni, odborniki le okrog Sv. Gregorja, a mi okoličani smo igrali vlogo »ubogega Lazarja«. Da bi volilce odvrnili od naše Gospodarske liste, hinavsko širijo, da so proti milijonski škodi občine radi šole v Dvorski vasi. Pod pretvezo proti dvorski šoli ste nas gnali na srezko poglavarstvo protestirat, a imeli ste nas za štafažo, ko ste nas imeli za vnete manifestante nove šole pri Sv. Gregorju, katero ste tudi dosegli in mi lahkoverneži jo tudi že plačujemo, tako ste nam občanom naprtili za gregorsko šolo 460.000 Din, Dvorjanci pa; 280.000 Din, skupaj 740.000 Din.! Torej volilci, davkoplačevalci, j oglejte si te številke, pa boste uvi-j deli, da je boljše, da kroglico pogoltnete, kot jo daste njihovi kandidatni listi. Mi nismo za razsipa-vanje denarja. Zabavljanje čez naše kandidate, da so sami »ta mladi« Vas presneto grejejo! Kajti mladina je z nami. Zato se pridružujemo opazki »Domoljubovega« dopisnika. »Na dan volitve vse kroglice v skrinjico poštenja in pametnega občinskega gospodarstva. Dvorska vas pri Vel. Laščah. V zadnji številki »Domoljuba« se je njegov dopisun široko razkoračil ; in kaže svojo moč v 261. bojevni-ikih. Jezi se, da se predrzne kdo j samostojno sestavljati kandidatne liste. — Smatra vse, kar se ni v njegovih možganih rodilo za sleparijo. — Varuje občino milijonskih j stroškov itd. Kdo pa je šel na srez-' ko poglavarstvo?- Izposloval komisijski ogled in razpravo za novo šo-jlo pri Sv. Gregorju, katera je tudi ! dovoljena in mora biti do leta 1931 j ugotovljena, katere proračun znaša 460.000 Din ter so letos že vsi občani naše občine plačali 4 dinarje in 50 par na en dinar direktnega davka. — To so storili samo nekateri okrog Sv. Gregorja. In to tisti, ki v »Domoljubu« varujejo občino milijonske škode, delajo pa dva-milijonsko škodo. Da boste pa okrog Sv. Gregorja še bolj presenečeni, povemo javno posebno volilcem občine Sv. Gregor sledeče: Občinski možje so v letu 1912 določili in kupili pri Sv. Gregorju v hišni štev. 16 pravico do porabe ene sobe, »za last porabe pisarne«. V letu 1912 se je izplačal prvi obrok znesek 500 kron letno, zadnji obrok pa v letu 1918. vsega skupaj okrog 4000 K (zlatih kron). [Takratni možje so se pa zanesli, i da bo ta pravica tudi nekje zapisana in tudi držala, a varali so se! V lanskem proračunu pri dohodkih je postavka: »Kot vračilo občini 1000 Din«. To se pravi: Občini se je vrglo 4000 K in »za last porabe pisarne« se občina pod nosom obriše. Po današnjem kurzu je občina oškodovana za 43.000 dinarjev. — Da smo pa Dvorjanci postavili svojo listo, je pa ta-le vzrok: Nočemo, da se nam pred-baciva, da so nam Slemenci izvolili mandat. (Dvorska vas lahko sama izvoli 3 mandate.) Nočemo, da bi se agitiralo z našo šolo, (ker hvala Bogu že stoji) mi hočemo imeti čisto vest. Nočemo biti duševni sužnji gregorskih patriotov. Hočemo, da se napravi red v občinskem gospodarstvu. Hočemo, da se odpravi občinski nepotrebni davek. Hočemo biti enaki med enakimi. Zato bodo šli Dvorjanci in soseščani z nami, da tako preprečimo sleparije in da se v bodoče ne bodo več vršile. To bodi volilcem povedano, dopisun se očivid-no boji ljudske sodbe, ko milo prosi kroglic. Mi pa rečemo: Po njih delih jih sodite. — Dvorjanci. Kostanjevica. Znaten napredek Kmetske stranke pri zadnjih dr- žavnih volitvah od onih leta 1925 znaša 120 procentov ali dvig od 40 na 86, kar ni dosegla nobena druga stranka. Četudi je sestavljalec volilnih imenikov in reklamacijski aparat prikrajšal več kot 40 našim volilnim upravičencem volilno pravico in četudi se je vpisalo nad 30 neupravičenih oseb, smo napredovali od zadnjih državnih pa tudi oblastnih volitev tako častno, da se nam v nobenem oziru ni bati zo-petnih volitev v občinski odbor, pri katerih volitvah bomo nastopili vsi skupno proti samovladi du-hovske in posvetne gospode, ki se je vgnezdila v občinski hiši. In tako stojimo letos v poštenem pa potrebnem boju za izboljšanje občinskega gospodarstva, ki se mora vendar enkrat ločiti od nesrečne politike, ki so jo vpeljali tuji gospodje v našo občino. Zato smo sestavili Kmetsko gospodarsko listo, na kateri kandidirajo samo najboljši gospodarji iz mesta in okolice. Že 15 let nam županuje g. Co-larič. Vsi pa vemo, kdo je župan! In kakor ni dobro, če je v enem kraju toliko časa eden in isti uradnik, žandar ali financar, tako tudi pri našem županstvu ne bi škodovala sprememba, ki jo vsi občani brez ozira na politično prepričanje že dolgo zahtevajo. Vsak ve, da nova metla dobro pometa in zakaj nov župan ne bi pošteno pomedel in prezračil občinskih prostorov? Občani kostanjeviški! Ali ne veste, da smo poleg zapostavljanja utrpeli tudi na svojem imenu, da nam režejo kruh drugi in da ga režejo najprvo sebi, potem šele nam? Kmet in meščan pa imata sedaj odločitev v svojih rokah. Veliko ne-zadovoljščine in zabavljanja je takrat, kadar si ne morete pomagati. Sedaj pa, ko ste poklicani, da volite novo občinsko zastopstvo, lahko prenaredite po svoji volji. Posebno Oštrčani, črnečani in sosedni občinarji bodete morali vendar enkrat spregledati, kako vas vodijo za nos. Ali še niste spoznali, čemu se s cesto na Hrvatsko odlaša od leta 1912 naprej? In, da se ta cesta ne začne graditi niti letos, ko je denar dovoljen, ko je kredit zanjo v državnem proračunu določen. Tudi župan in višji njegovi vedo, da bo ob novem letu zapadel ta denar novi sneg in da bo zapadel kredit. Kar pa enkrat zapade, tega v Beogradu ne dajo več nazaj in tudi vi tega denarja ne bodete več videli in ga vaša. cesta ne bo deležna. Zato spoznajte, da se oštr-ška cesta toliko časa ne bo gradila, dokler jo klerikalna stranka potrebuje kot v o 1 i n o o b I j u -b o. In če bi se bila ta cesta že pred vojno speljala, tedaj bi že pred 15. leti zmanjkalo volilnega ovska, ki ga mole konjičku, dokler teka prost in svoboden po oštrški gmajnici. Tak ovsek pa mora biti, dokler bodo volitve, saj gajžla pride pravočasno in zagotovo, ko je konjiček privezan, da se ne more več ganiti. Tak bič vas čaka tudi po letošnjih občinskih volitvah, če bodete še vedno imeli mreno na očesu in bombaž v ušesu, da ne slišite in ne vidite, kaj se z vami namerava. Ako bodete še zanaprej metali svoje kuglice v Kobetovo škatljo, bodete ostali hlapci svojih slug in vseh tistih, ki jim sami plačujete. In Orehovčani, ožji rojaki županovi! Ne pozabite, kdo vas je hotel rubit za tisto kazen zastran apnenic, ki jih v svojem znoju gradite, iz lastnega kamna sestavljate in s svojimi drvami kurite. Ne pozabite, da vas je v življenski stiski zapustila vaša občina in da vam je pomagal zastopnik kmetske stranke, ki se je pritožil preko vašega župana. Ako ne bi lani v juniju bilo te pritožbe, plačati bi morali preko 2000 dinarjev ali 8000 kron kazni, bi danes za večne čase morali vsi apnarji od Orehove,a do Vodenic plačevati patent, prositi za obrtne liste, morali bi napraviti nove po zakonu predpisane in po dragih komisijah pregledane apne-nice, bi morali plačati visoke premije v bolniško blagajno za vsakega domačega delavca in davkarija bi vam vsako leto odmerila pridob-nino. Vsled pravočasne pritožbe in tej sledečega posredovanja pri oblastih in trgovski zbornici pa ostane vaš apnarski posel sestavni del kmetijskega gospodarstva, ki ga vršite nemoteno dalje, kakor doslej. Kljub temu pa dobro vemo, da vam bodo hoteli zopet razni Sušniki dokazati, da so vam to oni preskrbeli in da vas je za tisto kazen pravzaprav hotel rubit občinski odbornik B. in ne županstvo kostanjeviško. Mi pa vemo in izkušnja uči, da taki gospodje, ki od drugod pridejo na občino, že od nekdaj nič ne dajejo, pač pa samo jemljejo, večkrat celo javno zahtevajo. »Če pridete k nam, prinesite nam, če pridorrio k vam,' pa dajte nam!« je že stara pesem na naši občini in jo znamo že dolgo na pamet. Zato naša občinska uprava ni samo slaba, temveč je tudi jako draga! Nad 150.000 kron stane na leto samo pisarna in kaj imamo od nje občani? Imamo od nje prelepo dolžnost plačevanja in molčanja in na vsako reč je že naklada. Pa tudi doklade na davke so se morale zvišati, ker se je zopet zvišala lansko leto plača občinskemu osobju. Tako pa ne gre več naprej. Občina mora postati vsakemu občinarju mila mati in občinska pisarna pomočnica občanom v slučaju krivic, mora biti v pomoč tudi onim, ki jih kaznuje oblast. Politika pa mora iz pisarne ven in politikanti ven iz občinskega odbora. To je naša prva in glavna zahteva, ki mora zmagati 9. oktobra. Šele potem se bo vrnil v občino mir in red, stvarno gospodarsko delo, od katerega bodo tudi občani in domačini imeli kake koristi ali zaslužek. Edino na ta način se bomo oprostili sladkega ovska, ki ga nam kažejo, pa ne dajo, in grenke gajžlice, ki jo čutimo v resnici. Zato nas Bog ovaruj zanaprej kuge domače nesloge, šibe tujih zdražbarjev, nesrečne politične vojske in lakote občinskih zajedalcev. r. štajerska. Dramlje. »Tajno in naj ostane med štirimi očmi . Taka pisma so dobivali naši pristaši' od klerikalcev. V teh pismih se jih skuša na vse načine strašiti s pokojnimi sta-riši, s sorodniki, z nebesi, s peklom itd., da bi odstopili od naše stranke, ali pa da bi vsaj volili klerikalce. Takih stvari je zmožen najbolj pokvarjen človek in propalica. Res sramotno je početje klerikalcev. Ali nikdar se ni trajno držala na površju nobena liunparija in se tudi ta ne bo. Sv. Andraž v Halozah. Tukajšnje domače tamburaško društvo »Triglav je priredilo v nedeljo, dne 18. t. m. veselico z vinsko trgatvijo, ki je nad pričakovanje dobro uspela. Vsa čast nad dovršeno prireditvijo gre gostilničarju g. Vregu in kmetskim mladeničem Žuranu, Šmigocu in dr., ki so se potrudili, da pride zopet enkrat nekaj vese- lja in življenja v naš črni Lesko-vec. G. župnik Škambec je prav ; po svoji stari navadi seveda spet odpovedal večernice, kar pa ni zmanjšalo obiska. Pogrešali nismo na veselici tudi prav nič onega, ki ob vsaki priliki pravi, da smo mu vsi Leskovčani v želodcu in ki je skregan že z vsakim Leskovčanom, samo z litrom še menda ne. Naj bo uverjen, da ga imamo tudi mi v želodcu prav pošteno in je skrajni čas za njega, naj počne premišljevati na »riikcug« tje, od koder mu je klerikalna zvezda repatica pri-j svetila v naš napredni Leskovec. J — Končno bo tudi čas, da si »čital-jnica« pom6nca svoje zaspane oči in se prične živahneje gibati. Zimski čas se približuje in bo kmečka mladina vesela zanimivih leposlovnih in gospodarskih knjig. Planina pri Sevnici. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« nekdo na vso moč poveličuje v imenu klerikalne krajevne organizacije klerikalno zmago v našem volilnem, okraju, a obenem naravnost na ostuden način blati druge stranke. Ne bi, g. dopisnik, reagiral na vaš plitki člančič, a ker že govorite o sijajni zmagi, hočemo, da ne bi bila širša javnost napačno informirana, obelodaniti pripomočke in sredstva, s katerimi ste dosegli to zmago in naj javnost sama presodi, li je zmaga res tako »častna« za vas. Res je, da ste napredovali od zadnjih oblastnih volitev za celih 26 glasov, za kar gre glavna zaslu-za vaš napredek pač novemu g. župniku, ki se je na dan volitev toliko spozabil, da je zamenjal cerkev s kakim volilnim shodom, kajti cela njegova prepoved ni bila drugo nego zgolj agitacija za SLS. In sedaj se upate v dopisu nam na tak farizejski način očitati, da smo mi mešali Boga v politiko, ko je vendar notorično dejstvo, da je g. župnik na dan volitev pridigoval v cerkvi o neomadeževanem pra- poru SLS, agitiral za prvo skrinjico in med drugim tudi rekel, da se dvema gospodoma ne da služiti, ali Bogu, ali hudiču. Torej indirektno povedal, da oni, ki vrže kroglico v prvo skrinjico, je za Boga, kdor pa vrže v drugo, je za hudiča. In neki klerikalni možakar se je celo po volitvah izrazil, ker so dobile antiklerikalne stranke 27 glasov, da je v našem volilnem okolišu 27 hudičev, oni pa, ki niso volili, pa še cincajo med Bogom in hudičem. Gospodje, ali si upate to negirati? Nikar se sedaj preveč ne razburjajte. Da smo prišli pač s temi argumenti na dan, ste krivi sami, saj ste nas v dopisu »Slov. Gospodarja« izzvali. Kar se pa tiče očitka, da smo mi mešali Boga v politiko, pa sledeče. Priznavamo, da je neki antiklerikalec v šali rekel nekemu klerikalnemu fanatiku, da se bo Bog razjokal, ako bo volil prvo skrinjico, ali to se še ne pravi agi-tirati z Bogom, toliko možgan bi že lahko imel v glavi g. dopisnik, ki je priobčil dopis v nekakem imenu krajevne organizacije SLS. Toliko v odgovor »Gospodarjevemu« dopisniku. Serviramo Vam pa lahko še, ako nas boste še naprej izivali, z drugimi stvarmi. Pa brez zamere, g. dopisnik! Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni in poso-fflnf dom v Lfnbljanf registrovana zadruga z neomejeno zarez« Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6 % ; na trimesečno odpoved po 8 %; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. PGBLJSTEK. Anton Stražar: * L© nazaj v domači ! Zgodbica iz vsakdanjega življenja. Gruntar Kremene, trden možak pri šestdesetih letih in njegov sin Jože, polovico mlajši od svojega očeta, sta sedela nekega nedeljskega večera, bila je jesen, pri veliki javorjevi mizi. Pa je udaril očka Kremene s svojo težko pestjo ob vogal mize in skoro zakričal nad svojim sinom: »Sram me je; Jože, da si moj sin in nosiš moje ime, pa še edini si! Kakšen zlodej te je zmotil, da si si kar na lepem vtepel v tisto svojo trmasto bučo, da hočeš iti z doma. Rad bi vedel, kaj te tako žene spod domače strehe. Lačen menda nisi, dela ti ne manjka, denarja imaš tudi za potrebo. Grunt bo pa itak tvoj, saj si sam! Jože se ni dosti bal svojega jeznega očeta. Zato se tudi ni razburjal, temveč si je počasi prižgal cigareto in nato odgovoril: >Vedno govorite, grunt bode tvoj, nikdar pa nc- poveste, kdaj mi ga bodete že enkrat izročili! Star sem menda dovolj Morda mislite, da vhb bora, čakal za grunt do sodnega dne? O, tisto pa že ne!« Te sinove besede so starega Kre-menca še bolj razkačile. Vstal je, še enkrat udaril z vso silo ob mizo, se jezno pridušil in odšel ven. Šele med vratmi je rekel: »Jože, ali je to tvoja zadnja beseda?« »Prav zadnja, oče! Če mi pa zapišete grunt, potem ostanem.« Tisto pa ne, dokler bom le še s tem mezincem migal!« se oglasi Kremene iz veže. * * * Tudi Jože je vstal, z nevoljo vrgel cigaretni ogorek na tla in odšel ven. Mesto, da bi šel kot po navadi krmit živino, je zavil v svojo malo sobico poleg hleva. Tam se je hitro preoblekel v praznično ter odšel v vas. Kar samo ga je zavleklo in brez pravega namena je vstopil v gostilno. »Pozdravljen, Joškok — ga je nagovoril Pripotnikov France — »Sedi, sedi malo k meni, bova kaj pokramljala.« France je bil Jožetov znanec in prijatelj še izza šolskih klopi. Po dovršeni ljudski šoli je odšel v znane žebljarske tovarne na Jesenice. Vsako leto se j* enkrat ali dvakrat oglasil doma, kjer je ostal po kakih štirinajst dni. Skoro vsakokrat je tedaj odšel kak njegov tovariš z njim na Jesenice. Tokrat se je domenil z Jožetom, da pojde z njim. Prigovarjal jnu je: »Imej no pamet, Jože! Saj vidiš} da ti stari ne bo dal grunta, ti pa tudi nisi tako neumen, da bi mu vedno zastonj garal! Tak fant kot si ti ima že lahko denar! S konopcem pa tudi nisi menda privezan za ognjišče?« Take besede so bile Jožetu olje na ogenj. Ker ni hotel oče o predaji grunta nič slišati, je trdno sklenil, da pojde s Francetom. Majaronč-kovi Pepci, svoji izvoljenki, je povedal, da bo zapustil svoj dom. Dekle je jokalo in ga milo prosilo, naj nikar ne hodi od nje. Jože pa se ni udal. »Pepca, jaz grem z doma, pa naj bo, kar hoče. Če me imaš res rada, pa pridi za menoj k In Pepca je bila res takoj voljna mu slediti na Jesenice. * * * Kako se je spremenilo vse pri Kremencu, odkar je odšel sin od doma! Gospodar in gospodinja sta hodila nekam potrta in molče okoli... Sin ie le poredkoma pisal domov, pa šr todaj urno po par vr- stic: da mu gre po navadi in da pusti vse lepo pozdraviti. Naposled so izostala še ta kratka poročila. Kar prejme nekega dne stari Kremne iz bolnice obvestilo, da se je njegov sin v tovarni ponesrečil in da leži v bolnici. »No, ali boš šel obiskat sina?« ie začela mati Kremenka. »Nak! Sam je silil od doma. Naj se mu godi še tako slabo, saj je sam hotel takok Kremenka je začela jokati, prositi, tudi oštela je svojega moža, a Kremene se ni dal omehčati. Samo rekel je: »Pa se ti pel ji k njemu, boš vsaj videla, kako mu je!« Pri tem je tudi ostalo. * H * Žalostno je bilo svidenje med materjo in sinom. Poleg postelje je sedela in spraševala, kako se rnu je nesreča pripetila. Zvedela je, da mu je padel težak kos železa na noge. Bog ve, kdaj bo zopet mogel hoditi, če bo sploh še kdaj mogel. »Kar domov te bom vzela, ko boš le malo boljši; doma se boš že po2dravil.< 5 BOB««* Novice in razno. Orlavas. Društvo kmetskih fantov in deklet »Zimzelen« priredi v nedeljo, dne 9. oktobra veliko kmetsko veselico na vrtu tov. Frana Plaskana z najrazličnejšim sporedom. Svira prvovrstna trboveljski rud. godba in domači tambura-ški zbor. Preskrbljeno je za izvrstno kapljico, kakor tudi za topla in mrzla jedila. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu, ter je za vsak slučaj najbolje preskrbljeno. iZa-četek ob 3. pop. Vse razvedrila in zabave željne, posebno pa prijatelje našega društva, najuljudneje vabimo! — Odbor. Občinske volitve v Metliki. SKS je dobila 102 glasova, SDS 160, SLS 34. SKS se v mestu Metliki prav krepko razvija in zato vsa čast Metličanom. Premestitev. Premeščen je okr. kmetijski referent Jakob Hladnik iz Kranja v Kočevje, okrajni kmetijski referent Leop.'Golmajer pa' iz Kočevja v Kranj. V Ljubljani štrajkajo pekovski pomočniki, a v Berlinu pivovarni^ ški delavci, ki jih je preko 7000. Potrebno bi bilo, da bi enkrat tudi kmet stopil v štrajk, ker on je od vseh stanov najslabše plačan za svoje 16 urno dnevno delo. V Begunjah pri Cerknici se bo 8. oktobra t. 1. vršil drugi letni živinski in kramrski sejem. i Laško. Podružnica Sadjarskega društva je sklenila, da bo za najlepše razstavljeno sadje na razstavi dne 9. oktobra nagradila sadje-rejce, člane podružnice, z premijami po 50, 100, 150, 200 in 250 Din. Nečlani, ki bodo razstavili lepo sadje, dobe sadjarsko orodje. Licitacija razstavljenega sadja bo v pondeljek, dne 10. oktobra popoldne. Okraden minister. Minister za izenačenje zakonov dr. Angjelino-vič je bil na povratku iz Zagreba v Beograd v brzovlaku okraden. Tat se je skrivaj splazil v njegov vagon in mu ukradel obleko, denarnico in zlato uro. Minister je šele pred Beogradom opazil, da mu je pustil ta samo očala. Minister ima okrog 10.000 Din škode. Nesreča na železnici. V sredo, dne 28. septembra je povozil tovorni vlak delavca Josipa Krajner-ja v bližini kolodvora Domžale na kamniški progi. Kolesa so mu strla obe nogi. Težko ranjenega so prepeljali nato v ljubljansko bolnico, kjer so mu odrezali obedve nogi. Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrši v Mariboru dne 9. oktobra t. 1. Vsem udeležencem velike skupščine je dovoljena polovična vožnja od 8. do zaključno 11. oktobra. Srbski kmetje v Novem mestu. Prvega oktobra so posetili Novo mesto kmetje iz užiške županije. Ogledali so si kmetsko šolo na Grmu in vinograde na Trški gori. 'Sprejeti so bili povsod prav prisrčno. V Užicah je veliki župan dr. Vilko Baltič. V razgovoru ž njim smo dobili utis, da je užiški okraj zelo rodoviten, le kmetijsko strokovne izobrazbe manjka tamkajšnjemu ljudstvu. Da bi vzbudil veselje do naprednega kmetskega gospodarstva, je g. veliki župan organiziral poučno potovanje po Sloveniji. Pri živinoreji sploh ne poznajo hlevov in je živina celo leto na prostem. Tudi krmo puste na prostem vse leto, tako, da zgubi glavne hranilne snovi, pa so vsled tega goveda zelo zanikarna. V nedeljo 2. oktobra so se Užičani napotili domov. »Veste, mati, domov pa ne grem drugače, če ne pridejo prej oče kaj k meni.« Veliko se je morala uboga mati potruditi, da je pridobila očeta, da se je odpravil po sina. Še po poti ji je večkrat rekel: »To ti pa povem, da se mora fant na vsak način ponižati pred menoj, kajti — njegov oče sem!« Žena je lepo molčala, ker bi vsaka beseda stvar lahko še bolj poostrila. Ko je Jožef ugledal svoje starše, ki so stopili v bolnico, je kar krik-nil: »Oče, oče, pozabite, kar je bilo! Jaz imam samo eno željo: Le nazaj, nazaj v domači raj!« V dobri domači oskrbi se je Jože kmalu pozdravil. V spomin na svoj samoglavi korak je na desno nogo za spoznanje šepal, pa to še ni bilo tako hudo. Kremene si je kar mel roke, ko je videl, kako se je njegov trmoglavi sin spremenil. Zato se tudi ni več obnašal napram njemu tako hladno kakor poprej. Ko sta sedela neko nedeljo zopet pri čebelah na klopci, je stari jam začel pogovor: »No, Jože ali se ne misliš nič ženiti? Slišal sem nekaj, da imaš neko dekle.« »Oče, ako vam je prav, Majaron-čkovo Pepco bi rad — drugače se pa tudi ne ženim nikoli.« »Kakor vidim, malo trmoglavosti je še vedno v tebi. Se pač pozna, da si starega Kremenca sin! Zoper Pepco pa tudi nič nimam. V denarju bo sicer malo lahka za naš grunt, drugače pa- je dekle, kakor se spodobi!« Dobra dva meseca potem je že bila pri Kremenčevih mlada gospodinja. Povsod se je poznalo, da so pri hiši pridne roke. Vladala je tudi najlepša sloga med starimi in mladimi, da so jo sosedje kar zavidali. Še večje veselje pa je bilo pri Kremencu, ko so dobili sina. S ponosom ga je pestoval stari oče in pravil: »Ce Bog da zdravje, še ne bo propadel naš rod!« Jože pa je pristavil: »Ko bo Joško fant, kakor sem bil jaz, tedaj mu born povedal svojo zgodbo o tovarni in bolnici. Ponovil bom oni svoj proseči klic: Le nazaj v domači kraj! Nočem, da bi se tudi njemu tako godilo, kakor se je meni, ko sem silil od polne sklede k prazni!« V Skoplju je umrl v 42. letu poročnik Josip Ilovar. Doma je bil iz Novega mesta. Nesreča pri streljanju. V vasi Veliki Gobi litijskega okraja so fantje streljali z možnarji. V nek star možnar so nasuli smodnika, a ko so ga vžgali, se ni hotel vneti. Vrčanov Tone je hotel možnar preiskati, stopil bližje in v tem trenutku se je možnar razletel. Kos železa je Tonetu odtrgal nad stopalom nogo. Trgatev po Dolenjski je končala. Pridelka je malo, a kakovost je iz-borna. Cene moštu se gibljejo med 24 in 32 K za 1 liter. Redukcija carinarnic v Sloveniji. Finančni minister je izdal odlok, s katerim se ukine veliko število carinarnic in carinskih ekspozitur. Te redukcije prizadenejo tudi Slovenijo, kjer se imajo ukiniti: carinarnice v Murski Soboti, Čakov-cu in v Tržiču ter carinska ekspozitura v Celju. Carinarnica v Bohinjski Bistrici se spremeni v oddelek carinarnice na Jesenicah. Z istim odlokom se ustanovijo: carinarnica v Kotoribi, carinski ekspozituri pri Sv. Ani in na Jezerskem (kot oddelka ljubljanske carinarnice) in carinska ekspozitura v Dolnji Lendavi (kot oddelek carinarnice v Kotoribi). Smrtna nesreča. V prostorih železni čarske nabavijalne zadruge v Ljubljani je pometal trgovski vajenec Edvard Podbevšek. S skladišča vozi v prodajalno železno dvigalo. Ravno, ko se je dvigalo spuščalo v spodnje prostore, je pristopil Podbevšek in pogledal kako to gre. V hipu predno je mogel glavo odmakniti, ga je dvigalo s tako silo udarilo po glavi, da mu jo je takoj odrobilo. Deček je bil na mestu mrtev. Slovenski delavci, delavke in uradniki so ustanovili te dni v Beogradu svoje kulturno in prosvetno društvo »Cankar«. Novo društvo, se obrača na vse Slovence v naši ožji domovini, da jim pomagajo osnovati potrebno knjižnico. Kdor ima kako staro prečitano knjigo, naj bi jo odstopil novo ustanovljenemu društvu. Otvoritev zdravstvenega zavoda v Zagrebu. V Zagrebu se je vršila v nedeljo svečana otvoritev zdravstvenega zavoda, zgrajenega s pomočjo Rockefellerjeve ustanove. Otvoritve so se udeležili predstavniki raznih evropskih držav. Med drugimi domačimi zastopniki je govoril tudi predsednik oblastne skupščine Štefan Radič v francoskem jeziku o pomenu zdravstve-ga zavoda in pozdravil vse zastopnike inozemstva. Velika brezposelnost v Italiji. Po časopisnih vesteh je v Italiji 600.000 brezposelnih. Zlasti v kovinski industriji je brezposelnost velika. Ali tudi v avtomobilski. Tvornice »Fiat«, ki imajo običajno 15.000 do 20.000 delavcev, jih imajo danes le 8000. Nov delavski santorij. Te dni se otvori na Klekovniku pri Ivancu v Hrvatskem Zagorju nov sanato-rij za tuberkulozne. Sanatorij ie uredil in prevzel v oskrbo Osrednji zavrovalni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. TEDENSKI KOLEDAR. 9. oktobra, nedelja: Dionizij. 10. oktobra, pondeljek: Franc B. 11. oktobra, torek: Nikazij. 12. oktobra, sreda: Maksimilijan. 13. oktobra, četrtek: Koloman. 14. oktobra, petek: Kalist. 15. oktobra, sobota: Terezija. SEJMI. 10. oktobra: Rajhenburg, Št. Vid pri Stični, Vinica, Kranjska gora. 11. oktobra: Radeče. 12. oktobra: Teharje, Semič. 13. oktobra: Sodražica, Čakovec. 15. oktobra: Planina v Ločah, Kamnik. Nedlesk pri Ložu, Nedelišče. Težka železniška nesreča pri Carigradu. V bližini Carigrada je skočil s tira brzovlak. Vseh trinajst vagonov se jč prevrnilo in zdobilo. Šest oseb je mrtvih in veliko število težje in lažje ranjenih. Naval krilatih mravelj. V ameriškem mestu Englewood se je te dni dogodil nenavaden slučaj. Prebivalci so naenkrat zapazili ogromen oblak, ki je zatemnel solnce. V trenutku se je oblak spustil na zemljo in celo mesto je bilo pokrito z milijardami krilatih mravelj, ki so se posedle po strehah. Na mah so priletele cele jate vrabcev in drugih ptic, katere so se celo uro gostile z mravljami. Moč domišljije. Pred dnevi so v nekem newyorškem zdravstvenem zavodu napravili poizkus s študenti. Med 50 diiakov so razdelili tablete, o katerih se je reklo, da vsebujejo neki strup, čigar učinek je lažjega značaja in hitro mine. V resnici pa je bila večina tablet prirejena iz mlečnega sladkorja, le nekoliko jih je bilo strupenih. Po vnanjosti in barvi so bile vse enake. Dijaki so morali tablete pogoltniti in natančno opisovati občutke zastrupi ienja, ki jim bodo prihajali. Domišljija, da so povžili strupene tablete, je vplivala na študente, ki so pogoltnili sladkorne tablete, da so jeli kar po vrsti tožiti o bolečinah in se pripravljati k bruhanju. Zdravniki so se na tihem imenitno zabavali, videč, da govore o najhujših znakih baš oni. ki so použili docelo nedolžno sladkorno snov. Le-ti so v bruhanju večinoma prekosili one, ki so použili resničen strup. Šele, ko so jim povedali resnico, so »bolečine« na mah prenehale. Več generalov, kot vojakov. V zamorski republiki Haiti, katere državljani so, kakor izgleda zelo bojeviti, ali se ne zadovoljavajo z malimi šaržami, je 7.000 oficirjev, a 6.500 generalov, dočim šteje cela vojska samo 6.500 vojakov. Razumljivo je, da vojaki zelo težko žive, ker morajo služiti tolikim gospodarjem, a ravno tako je razumljivo, da se žuri vsak navaden vojak, da postane general, kar v tej blaženi republiki in težko. Ker ti generali v vojski nimajo nobenega dela, iih država zaposluje v civilnih službah. Tako je upravitelj ženske kaznilnice v mestu Portan general. Odkritje spomenika padlim vo-jakom-židom v Beogradu se je izvršila preteklo nedeljo. V splitsko lu ko je dospela an-g}eška eskadra, obstoječa iz štirih velikih bojnih ladij. Na posebni ladji se nahaja tudi 50 aeroplanov. V Splitu ostanejo 12 dni. Zopet strašna smrt radi posilstva. Pred nekoliko dnevi se je vrnil iz zapora v Banjaluki v Bosni kmet Sava Starčevič, ki je bil obsojen na tri mesece zapora radi tatvine volov. Takoj po svojem po-vratku je hotel posiliti svojo 17-letno hčerko, katera se je obupno borila proti napadom očeta. Zverinski oče ji je raztrgal obleko raz telesa, a ker se ni mogla drugače ubraniti, je pograbila sekiro in s tako silo udarila očeta po glavi, da se je smrtno ranjen zvrnil na tla. Na tleh mu je potem z dvema udarcema odsekala glavo. Hčerka se je na to sama javila na žandarmerij-ski postaji, nakar je bila oddana sodišču. 40 fciš je porušil zadnji vihar v bosanski vasi Glomačani. Pri tem ie bilo tudi več človeških žrtev. Zlato v reki. V Sarajevu so otroci našli v reki Mil jački različne zlate predmete. Policija je uvedla preiskavo in našla še nekaj zlata na istem kraju. Domnevajo, da so tatovi vrgli pokradeno zlatnino v reko. Ves najdeni nakit tehta 3 kilograme. Novorojenček z dvema glavama. V vasi Srebrenice pri Sarajevu ie porodila neka kmetica dete, ki je rmelo dve glavi, štiri roke, a samo dve nogi. Dete je tehtalo 8 kg. Porod je bil zelo težak in so zdravniki z največio težavo rešili materi življenje. Dete je živelo samo 18 ur.' Slaba letina v Hercegovini. Nikjer v naši državi ni bila letina tako slaba kakor v Hercegovini, ki je poleg tega še najhujše prizadeta od suše in drugih vremenskih nezgod. Popovo polje je dajalo navadno preko 200 vagonov koruze, a letos je ni bilo niti 6 vagonov, torej niti toliko kolikor so jo vsadili. Pa tudi grozdja je bilo malo, a tobak jim država po sramotno nizkih cenah odkupuje. V nekaterih delih Hercegovine resno preti lakota. Velik gozdni požar pri Bihaču. Te dni je izbruhnil v državnem gozdu pri Bihaču v Bosni velik gozdni požar, ki se je razširil v kratkem času na površino 5 ha. Nemški novinarji v naši državi. Pretekli teden je prispela v našo državo večja skupina nemških novinarjev. V Mariboru so jim pripravili lep sprejem. Dalj časa so se zadržavali v Zagrebu in Beogradu. Ogledali so si razne znamenitosti naše države. Ti novinarji bodo kasneje vse svoje vtise, ki so jih doživeli v naši državi, popisali v nemških časopisih in tako nemškemu narodu prikazali nas v lepi ali grdi luči. Usnjarska razstava v Milanu. V Milanu se vrši od 20. do 27. oktobra t. 1. IV. usnjarski teden. Razstaviti smejo vsa, tudi inozemska, v usnjarsko stroko spadajoča industrijska podjetja. Premetena kmetska lepotica. Na otoku Sardiniji, v vasi Borora, se je dogodil zanimiv slučaj. Kmetsko dekle Katarina Pinna, katera slovi kot najlepša v svojem okraju, se je nenadoma vrnila iz Amerike, kjer je bila s svojim bratom polnih petnajst let. Čim se je Katarina pojavila v vasi, so se začeli fantje za njo potegovati. Prišlo je med njimi tudi do krvi in spopadov, ja celo na nože so se udarili. Dva sta se posebno sovražila radi lepe Katarine. Ko je dekle uvidela vzrok temu sovraštvu in nemirom je odločila, da temu početju prav po ameri-kansko napravi konec. Ker se ni mogla odločiti za koga bi šla, je sklenila, da bo tistemu fantu pripadala. ki bo zadel na lotriji. V to vsoto je izdala srečke, katere je sama prodajala. Temu srečkanju sta prisostvovala, se razume, tudi oba nasprotnika in zaljubljenca. Toda niti eden niti drugi ni imel sreče. Lepotico je dobil bogati posestnik Kontini, kateri je pokupil največ srečk. Ko sta videla prej- j šnja nasprotnika, kaj se je dogodilo, sta se pri čaši vina zopet pobratila. Silna vročina v Bukarešti. V Bukarešti, prestolici Rumunije, je vladala te dni silna vročina. Toplomer je kazal celo 46 stopinj Cel-zija. Največji aeroplan na svetu bo poletel preko oceana. Anglija gradi največji aeroplan na svetu. Aeroplan bo imel šest ogromnih motorjev ter bo stal 1,750.000 funtov šterlingov. Dolg bo 254 m. Vozil bo z brzino 70 milj na uro. S tem zrakoplovom namerava poleteti Bour-ney iz Anglije v neraziskane kraje v Ameriki, v katerih se nahajajo bogata ležišča dragocenih kovin. Iz Kanade. Dne 9. septembra je v rudniku v New Waterfordu ubilo j Ignacija Hočevarja iz Muljave. V Kanadi je bil ravno 5 mesecev, delo je dobil šele zadnje dneve tako, da je delal vsega skupaj samo 7 dni. V rovu se je utrgal premog in kamenje in ga je zasulo. Tovariši so ga takoj odkopali in dobili še živega, vsled ran na glavi pa je po par minutah umrl. Njegovi rodbini naše odkrito sožalje. Samomor z dinamitom. Mladenič Živadin Markovič je izvršil nenavaden samomor. Svojega mlajšega brata je poslal v neko trgovino po večjo količino dinamita in ko je bil sam v sobi, si je s cigareto prižgal dinamit pod vratom. Strahovita eksplozija je nesrečnemu Živadinu odtrgala glavo in ga silno razme-sarila. Pravijo, da se je Živadin končal radi neozdravljive bolezni. V trebanjski okolici se je pojavila vlomilska družba, ki je ople-nila trgovino Jakoba Gabrijela v Kamni gori že avgusta meseca, dne 23. septembra pa so se uzinoviči oglasili na Penski pri Janezu Ke-ku po domače Rajtelcu in odnesli razne obleke v vrednosti 4000 Din. Ostal brez roke, ker se je pajda-šil s tujo ženo. Te dni se je vrnil iz vojnega ujetništva Marijan Dažič iz Bosne. Nekdo mu je rekel, da se je njegova žena ljubimkala z njegovim sosedom med tem, ko je bil v ujetništvu. Dažic je na večer odšel s sekiro v roki k sosedu in hotel sosedu odsekati glavo. Ta se je z roko branil ter je mesto glavo odletela roka. Ameriški vojaki iz svetovne vojne so te dni zopet posetili bojišča na Francoskem. Prišlo jih je 18.000. Francozi so jih nad vse lepo sprejeli, kajti ameriški armadi se imajo predvsem zahvaliti za zmago nad nemško armado. Toda ta zmaga nad nemško armado jim ni prinesla drugega kakor deželi Alza-cijo-Loreno, na drugi strani pa gospodarski polom in zasužnjenje ameriškemu kapitalu. Torej pravo zmago slavijo le Amerikanci. Živi mrtvec. Iz Varšave poročajo: V židovsko sirotišnico v Luck je bil oddan v oskrbo 701etni starec Sokolovski. Po preteku^par dni je starec dozdevno umrl. Truplo živega mrtveca so prenesli v mrtvašnico, kjer so ga po židovskem običaju umivali. Med umivanjem se je starec prebudil, skočil z mize in zbežal iz mrtvašnice. Zaposleni židje so se od strahu razkropili na vse strani. 701etni starec je že skoraj popolnoma okreval. Že zopet strahoviti viharji v Ameriki. V četrtek 29. septembra je nenadoma prihrumel strahovit vihar nad mesto Sant Lous. Nad 5000 hiš je popolnoma porušil. Več kot 500 ljudij je mrtvih in ranjenih in na tisoče živine je utonilo. Smrt kralja, ki je imel 500 žen. V državi Cambodža v Zapadni Indiji, ki je pod protektoratom Francije, je te dni umrl moderni Salomon. Kralj Šisofah, ki je štel 88 let, je razpolagal s haremom, kakršnega je baje imel samo Salomon. Ta kralj je zasedel prestol svojih očetov leta 1904 in sicer skupno s svojim bratom. Leta 1906 je posetil Francijo in Pariz, kjer je radi svojega razkošja vzbudil občo pozornost in tudi mnogo smeha. Spremljalo ga je 20 žena, do-čim je pustil ostalih 480 boljših polovic doma. Z njim vred pa je prispelo tudi 70 orijentalskih plesalk, nebroj družabnikov, pažev in druge služinčadi. V Parizu se je kralj pojavil v narodni noši svojih prednikov iz 18. stoletja. Noge so mu tičale v črnih svilenih nogavicah ter rdečih čevljih, na glavi je nosil navaden klobuk, okrašen z briljanti. Fordovi dobički in premoženje. Na podlagi sklepanj, ki so jih objavili gotovi finančni viri v New-Yorku, kateri imajo upogled v finančno stanje Henryja Forda, je napravil v letu 1926 "89.940.895 dolarjev čistega dobička, leto poprej pa 115,078.388 doTariev. Tsti v!5? trdijo, da predstavljajo Fordova posestva in tovarne vrednost eno milijardo dvesto milijonov dolarjev. To je prilično premoženje, kakršnih pred nekaj desetletij nismo poznali. ZA SMEH. Srečanje z žensko. »Koliko let imate?« vpraša neko ženo predrzen gospod. »Sedemindvajset, osemindvajset, mogoče tudi več kdo ve?« »Kako, ali vi ne veste koliko ste stari?« »Gospod, jaz štejem moj denar. moje srebro, moje dohodke, ker vse te stvari lahko izgubim, toda mojih let mi nobeden ne bo ukradel, zato jih tudi nc štejem.« Telefon St. 214», mi Prešernova psi Ste sprejema hranilna vloga In izdala trg. kredita pod najugodnejšimi posojil asfcompt In Inkaso mani« ter trg. ceslj. - Makup vsakovrstnih pradvolnlh papirjev, prodala valut In devls po najugodnejših tetajlh. vH KMETSKI NUNI IN Brzojavke .Kmetski dom". Telefon St. 2847 mm**n poitn. hranilniceit. Masr rep. Mdr. z neoraej. _ v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. t, pritličje v!oge na knjižice O al e: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter ustavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kreri?!« v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščen! prodajala? sreilc driavne razredne Soterila. Obrestuje 6% eisiuh brez odpovedi Preskrbuje: Kavcije, inkase, sreClce in vrednostne papirje ier čske in nakaznica (nakazila) na druga mesta. Uradne ure: Vsak delavnik od 8. —12.*/, 1« od 3.-4.»/^ VeCfe ataln« vloge ln vlope v tekoCam računu po dogovoru. Podružnica ¥ iC&NUS&U na 6lavnem trga Mariborska porota. Poneverba. Drago Biščak, nameščenec mariborske občine, je bil j radi poneverbe kaznovan na eno; leto težke ječe. Vlom. Radi vloma v Turnišču v Prekmurju so bili obsojeni Franc Litrop in Štefan Bizjak na pet let težke ječe, Ciril Stanek na tri -• Ustanovljena leta 1889. (Sradska StedtonlcaS Najboljši 111 najlepši nakup blaga, jesenskega in zimskega za ženske, moške obleke in drugih potrebščin. Kupite lo v z^ani trgovini Pozor ^ ji neveste ff in ženini, pri nakupu bališča. // POZOR U šivilije, krojači! Zahtevajte vzorce! PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah la samo na debelo t Pramog, domači in Inozemski za do- maf'i Kurja-vo ln Industrijsko svrh«. Kovaški premog vseh vrat Koks, livarniški, plavžarskl ln pUniki. BrlkeU. Prometni zavod za premog d. d. v LJubflanl Miklošičeva cesta 15/1. m rmaammmtmmmamm^if^mBmme^ Poravnajte naročnino! Ustanovljena leta 1889. Telefon«. 2016. VLJ(JBLJANA9 Preširno¥a ulica Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov Din <9 sprejema vloge na hranilna knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanfu. Hranilnica plačuje zlasti za vloge ps-oti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje nsogole obresti. Pošt. ček. 13.533. {tanje vloženega denarja nad 1000 o milijonov kron Jamstvo sa vse vloge In obresti, tudi tekočega računa, |e vežje kot kJos-koSS drugod, ker jamži zanje poleg lasinega bfanilnUnega premoSenJa le mesto Ljubljana s vsem premoŽenjem in davčno rotijo. Vprav radi tega nalagajo prt sslej . sedllSa denar nedoSeSnih, Supnl|siti uradi cerkveni in o&žine obSinski denar. M\ rojak! » Amerik! nalagala svoja prihranke naj vel s naši hrsnlinid, ker je denar tu popolnoma varen. Srriaik: MILAN VSAVUE - Z« KoaiareiJ ^m^Vojs U«t*« TVAl PUSFU. ».rodni poriniM- U U»kan>o >M«kw<: A1TCBFJ 9EV1*