Ameriška Domovi ima

fw
AMERICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R
NO. 67
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, APRIL 6, 1953
Ob robu pripisane
*	ADLAI STEVENSON je nedavno povedal, kaj je odkril na svojem lanskem kampanjskem Potovanju po Ameriki, ko je Prepotoval 32,000 milj te dežele,
0	kateri je rekel, da se ji obeta Velika bodočnost. Rekel je, da s° čustva, ki ga, zdaj navdajajo ® tej deželi, prekipevajoča. —
Amerika je danes dežela Ijud-stva, ki stopa na prag svoje naj-slavnejše življenjske dobe, — Mladega naroda, ki prehaja v Sv°jo življenjsko zrelcist, polne-fa neverjetnih sil natančno ob casu> ki jih zahteva zgodovina crvilizacije. Mi smo fantastič-'!l0 ,shen narod, prešinjeni z vero n zaupanjem v svojo moč. Pri-Zadevamo si, nadaljevati svoje Z-apočeto delo; če smo pri tem ^Časih nestrpni, je tudi to neiz-ezno znamenje mladosti in am-, lc,1je. Naše smotre inspirirajo eJe, ki odklanjajo cinizem. — vesti svojemu prepričanju in Načelom smo nestrpni z odstranjevanjem ovir, ki nam postavajo na cesti proti usodi; izogi-jtaio se velikih ovinkov, ki ne ^tajo dovolj naglega prihoda ^ deželo, katero smo si obljubi-1- To smo mi, to je naša domovina”.
*	KUBLUKULUK je Eskim in |e eden najboljših lovcev na julne ob severni ebali Baffin ptoka, 2,000 milj od Montreala 'n samo 900 milj pod Severnim
ecajem. On in njegova žena T štirje otroci se hranijo s su-rovi(m mesom tjulnov in suro-.. rib, spijo v svoji ledeni koči , §i°) med gorami tjulnovih °2 ter žive s svojimi seisedi vred Pviftiitivno pa srečno življenje. a Je kanadska vlada uvedla si-ern- pomoči Eskimom, pod ka-eriirn prispeva Kublukuluku po dolarjev mesečno za vsakega ^ r°ka. In kaj je storil Kublu-. ub s prvim denarjem, ki ga ^ ^obil od vlade? šel je do prve ^Vgovske postaje na otoku Baffi-
1	ter kupil z denarjem 22 ur-
ki jih zdaj navija v dol-1 arktičnih nočeh, da mu zvo-e in delajo “kratek čas” . . .
preživeli komunistični
^ti, ki so se srečno izognili “arn. stare kominternske ge-^&racije ieta 1937 samo zato, j.er so v svojih domovinah sede-P0 zapcirih, so po mnenju ^Voinlja slabo izkoristili prilož-ki jim jih je še enkrat nu-a Kiominforma. Ne vera v človeka, ki bi svet nrav-preobrazil, pač pa vera v G^aPiko je jedro stalinističnih . 0V- 2a upravljanje te me-^^^ike so povprečni tipi, ki jih ip riniUČi'jo n°tranja kolebanja 'k HjVl°mb edino uporabni kuliji. ^ . ad televizijo je že marsikdo Še nQS> vendar ni najmanj-dvoma, da televizija prido-Pa svoji popularnosti in h'cs ^>rec^ seboj ogromno bodoč-si0 ' pregleda Radio-Televi-VicT ^ari'ufacturers Ass’n je taz-^.da je bilo v prvih enajstih
NE ZAUPAJTE Romuniia >e !ledi,a
MALENKOVU!
Tako pravi bivši sovjetski uradnik, ki je bil 20 let svetovalec sovjets-tega zunanjega urada.
(Pisec tega članka je Igor Bogolepov, ki je bil 20 let sveto-tovalec sovjetskega zun. urada, pa je svojo službo pustil ter nedavno dal važne podatke kongresnemu preiskovalnemu odboru o komunističnih infiltracijah).
WASHINGTON. — Ameriški narod bi moral imeti neprestano pred očmi svarilo: Ne zaupajte Malenkovu! Ne verjemite Malenkovu in zahtevajte od svoje vlade skrajno previdnost. Poznam Malenkova, poznam pa tudi komunistični režim in njegove cilje.
Kakor Lenin in Stalin ter ostali sovjetski mogotci, tako je tudi Malenkov obseden od ideje za uničenje kapitalističnega sveta, krščanstva in demokracije, na čigar ruševinah bi zgradil ateistično, totalitarsko, brezrazredno skupnost mož in žena, ^zasužnjenih po marksističnem sistemu. Mi vsi vemo, da kadar komunisti govore o demokraciji, mislijo o diktaturi, kadar govore o miru, mislijo o vojni.
Ameriško ljudstvo se mora vprašati: Kakšen bi bil rezultat mirovne poravnave z Malen-kovim? Ali bi bil to resničen, trajen mir, ali samo premirje pred novim spopadom?
Če bi bil ta mir samo odmor pred novo komunistično agresijo, si moramo staviti nadaljnje vprašanje: Čemu torej Malenkov potrebuje premirje?
Odgovor je preprost: Malenkov je pravkar prišel na oblast in mora konsolidirati svojo pozicijo, potrebuje pa tudi čas, da pripravi Sovjeti j o za vojno, kakor tudi Kitajsko.
Danes je Ktiajska šibka komunistična država. V desetih letih jo bosta Malenkov in Mao Tse-Tung industrializirala in naredila iz nje močno komunistično silo.
Zapad, posebno Evropa, pa bo istočasno demobilizirana po teh Malenkovih mirovnih potezah. Francozi in Angleži bodo kmalu povedali Ameriki, da zdaj ne potrebujejo več toliko oboroževanja, ker je Sovjetije sama dobra volja. Zapad bo slabel, do-čim se bo komunistična sfera krepila. Napočil bo dan, ko se bo Zpada zbudil pred sovražnikom, ki bo bolj pripravljen kakor je zdaj, da mu zada smrtni udarec.
zgledu Sovjeti je In odredila amnestijo
Politični opazovalci so prepričani, da je to storila po ukazu iz Moskve.
LONDON. — Sovjetski satelitski režim v Romuniji je v soboto naznanil, da boi tudi odprl vrata jetnišnic mnogim ujetnikom, kakor je storila Malenkova vlada pred enim tednom v Sov-jetiji. Obenem je romunska vlada naznanila, da bo omilila pro-sekucija.
Radio v Bukarešti je naznanil, da jetniki, ki niso obsojeni nad dve leti ječe, bodo oprtščeni. Kazni vseh jetnikov v Romuniji pa bodo ireducirane; postopanje proti osebam, ki zdaj pričakujejo -obravnave, bo ustavljeno.
Politični opazovalci pravijo, da je gcltovo, da je to akcija odredila in ukazala sovjetska vlada v Moskvi. Opazovalci tudi ugibajo, kako bo ta naredba prizadela Ano Pauker, ki je bila; prej zunanji minister Romunije. --------------o------
Novo "mirovno" politiko Sovjetije je odobrr! sam Stalin
Novo politiko so zasnovali, ker politika nasilja ni več uspevala, temveč le še bolj povezala svobodne narode.
BONN, Nemčija. — Neki viso-kostoječ zavezniški diplomat je dne 3. aprila izjavil, da je bila osnova za ncjvo sovjetsko “mirovno” politiko izdelana že pred Stalinovo smrtj o. To politiko j d sam Stalin potrdil.
Po poročilih tega diplomata so Stalin in njegojvi svetovalci že pred meseci sklenili in sprevideli, da agresivna politika Sovjetske zveze več ne uspeva — temveč da, vprav nasprotno-, združuje svet v tesnejšo lObr-aimbnoi zvezo. Posledica tega spoznanja je bila, da so izdelali osu novo za novo “mirovno-” politiko.
Nova sovjetska politika ne pomeni, da se je Sovjeti j a odpovedala svojim ciljem in smotrom svetovne revolucije, temveč samo pomeni, da bo poizkusila uresničiti svoje smotre in namene z drugačnimi sredstvi.
POTOP
TURŠKE
PODMORNICE
Podmornica je v temni noči zadela v Dardanelah ob švedski tovorni parnik ter se pogreznila z 91 možmi posadke.
ISTANBUL, Turčija. — V noči od petka na soboto se je v Dardanelah pogreznila turška podmornica Dumlupinar, pri čemer je izgubilo življenje 91 mož njene posadka. To je bila prejšnja moderna ameriška podmornica U. S. S. Bumper ki jo je dala Amerika Turčiji s štirimi nadaljnimi vred na podlagi sporazuma za skupno obrambo-.
Pet mož, -med njimi poveljnik podmornice, se je rešilo. Vsi omenjeni so bili -ob času nesreče — podmornica je namreč v temi trčila Gib švedski tovorni parnik Naiboland — v stolpiču, odkoder sio: bili vrženi v morje.
Možje, ki so bili v podmornici ko v pasti, so imeli telefonsko zvezo s površino ter so nujno pozivali na pomoč. Na mesto nesreče- je odhitelo mnogo ladij, med njimi tudi ameriški rušilec Higgins. Na dno so se nemudoma spustili potapljači, ki so neutrudno delali vso reč od sobote na nedeljo ter Ši prizadevali odpreti podmornico. V nedeljo zjutraj je bila malo upanja, da bi kdo izmed posadke ostal še pri življenju.
POMOČ ZA JUGOSLAVIJO
ŽENEVA, Švica. — Zveza družb Rdečega križa jie apelirala na vse svetovne organizacije Rdečega križa za pomoč 25,000 žrtvam poplave v Jugoslaviji. V kateri pokrajini1 je bila poplava, poročilo ne omenja.
40,000 AMERIKANCEV PRI KRONANJU V LONDONU
NEW YORK. — Britanska potniška zveza poroča, da to prispelo h kronanju angleške kraljice Elizabete 40,000 Ame-■rikancev, to je po ena -oseba izmed vsakih 3750 prebivalcev Združenih držav.
-----o----
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
Ukor kanadske vlade jugosloV' poslaniku
Vlada je obvestila poslanika, naj ne dela verske zdražbe v deželi.
OTTAWA, Kanada. — Kanadska vlada je ukorila Rajka Djer-manoviča, jugoslov. ambasadorja v Kanadi, zaradi njegovih govorov, v katerih je napadal kardinala Stepinca in kritiziral postopanje papeža Pij a XII.
Kanadska vlada je obvestila jugoslov. poslanika, da je “zelo obžalovanja vredno” da je podajal take izjave, ki so dovedle do kontroverz ter mu naročila, naj se jih v bodočnosti izogne.
Vladni uradniki so namreč sprejeli mnogo; protestov zaradi ambasadorjevih izjav, da je bil kardinal Stepinac “kolaborator” -nacijskega režima” in da je jugoslovanska vlada 'ogorčena nad potezo papeža Pij a, ki je povzdignil nadškofa Stepinca v kardinala.
Privatni državljani kakor tudi mnoge organizacije so poslale vladi v Ottawi protestna pisma, brzojavke in resolucije z izjavami, da jugoslovanski ambasador neti versko Sovraštvo v Kanadi. — Nadžkof William M. Duke v Vancouverju je ambasadorju javno odgovoril.
------o-----
Težka prometna nesreča v bližini Akrona; štirje ubiti
Ubiti so bili štirje delavci Fisher Body tovarne, ki so se hoteli peljati domov v North Carolino za praznike.
AKRON, O. — V bližini tukajšnjega mesta so bili v petek zgodaj zjutraj ubiti štirje delavci Fisher Body divizije General-Motors korporacije, ko je njihov avtomobil kolidiral s težkim tovornim avtom v Loyal Oaku v Summit County.
Smrtno ponesrečeni so Chas Henson, star 19 let; Cecil Perk-1 ins, 23 let, ki je stanoval na As-pinwall Ave., in brata Henry W.
5>175
leta 1952 izdelanih
194 televizij in 8,386,076 ra-
dijsPjL
iste ^ aparatov, dočim je bilo v hib111 razciQbiu leta l"! izd el a-ll5	televizij in 11,701,-
be ra^i')ev- To seveda nikakšolr y ^0rrieni, da je radio na potu ja }0fabo’ zakaj hišna gospodi-n-taj' Uka srajco in posluša po> r0 ^ ^dajam koncert ali opoji ’ °cbrL bi morala pri televizi-.^diti opero ali pa sežgati .°' To tudi nikakor ne po-bije zadnja ura knjižili \ •	.** še vedno se bodo do-
branJudie, ki bodo mislili, da je lp-aJev izobraževalno, važno ih °oasno im ki bodo ohranili
Papež pozdravil romarje v sedmih jezikih
VATIKAN. — Dne 2. aprila] je sprejel papež Pij XII. 8000 velikonočnih romarjev iz vseh delov sveta, katere je pozdravil in jim govoril v sedmih jezikih.
SMOWf*£
Vremenski
prerok
pravi:
Danes dopoldne oblačno in mrzlo. Popoldne in ponoči ne tako mrzlo.
v svojih rokah še toliko moči, da bodo lahko obračali liste knjig.
Nori grobovi
Anton Koprivec
Včeraj popoldne je umrl na svojem domu na 1007 E. 76. St. Anton Koprivec, star 73 let. — Njegovo truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri ob 1. uri popoldne v Zakrajšškovem pogrebnem zavodu Podrobnosti jutri
Jennie Hočevar
Včeraj zvečer ob 6:45 je umrla v Charity bolnišnici Jennie Hočevar, stanujoča na 1554 E. 49 St. V bolnišnici je bila 5 dni Ptgreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod na E. 62. cesti.
Helen Štiglic
Po kratki bolezni je umrla v Polyclinic bolnišnici Helen Štiglic, rojena Nagel, poprej Trulac, doma iz Hrvatske, kjer zapušča tri otroke. Tukaj zapušča soproga Franka, doma iz Verbos-kega na Hrvaškem, ter popol sestro Thereso v West Allis, Wis. Tukaj je bivala 4 leta in je bila članica društva Zvijezda, št. 14 HBZ, Cvet hrvatskih se-stara in Gosp. kluba. Pogreb bo v sredo pop. ob 1:30 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., in nato na Highland park pokopališče.
James Kušar ml.
V nedeljo je nagloma umrl, zadet od srčne kapi, poznani James Kušar ml., stanujoč na 381 E. 200 St. Euclid, O. Tukaj zapušča tri hčere, Mrs. Louis Wilken, Alice, Mjargie, očeta Jamesa, ter brate John, Frank, Joseph in sestro Mary Sopko. Mati mu je umrla leta 1938. — Rojen je bil v Clevelandu in je bil član št. 641 SNPJ. Zaposlen je bil pri mestu Euclidu. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9 uri in od tam na Calvary pokopalšče. --------------o------
Dve sovjetski potezi v smeri miru pri Združenih narodih
Sovjetija je baje pripravljena poravnati dolgo obstoječe razlike glede razorožitve.
ZDR. NARODI, N. Y. — Sovjetska zveza je naredila v sredo
LETO LHI — VOL. UH
»MM 'V«.;-• ••
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Beros Studio zopet odprt—
Mr. in Mrs. Beros, 6116 St. Clair Ave. sta se vrnila iz Floride, kjer gta bila na počitnicah, in sta spet na razpolago vsem, ki se žele fotografirati.
Tretja obletnica—
V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Cecili-j!c- Vidmar v spomin 3. obletnice smrti.
Redna mesečna seja—
Klub društev AJC na Recher Ave. ima nocoj ob 8. uri redno mesečno sejo. Vsi zastopniki društev in direktorji so: prošeni, da se seje udeleže. Na sejo je povabljen tudi Mr. Anton Grdina st. Nadzorni odbor je prošen, da pride že ob 7. uri.
Pogrešani deček—
Policija išče 12-letnega dečka Normana Zeitza, ki ga pogrešajo že teden dni. Deček, ki je sin Mr. in Mrs. Peter A. Zeitz, je izginil s svojega doma na 1369 E. 93 St. že v soboto, 28. marca. Seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj sejo v navadnih prostorih. Ases-ment se bo pobiral od 6. ure naprej.
Predsednik bo kupoval honde
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower in njegova žena sta se pismeno obvezala, da bosta vsak mesec kupovala obrambne bonde.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas samel
vsilo	proti
Carolino! mlru' ■uaia J6
d JL vJj. 1JL	t	i*
kitajsko - koreskim
potu domov v North za velikonočne praznike. Nesreča se je primerila 40 milj južno od Clevelanda.
Voznik tovornega avta, 35 let stari Leroy Paine iz Akrona, ni' bil ranjen v koliziji. Rekel je, da je s svojim trukom ravno vozil skozi intersekcijo na Rt. 261, kjer je imel proti sebi zeleno prometno luč, ko je pridrvel avtomobil ter se z vso silo zaletel v njegovo vozilo. Kolizija jel bil tako silna, da so odletela zadnja kolesa tovornega avta.
GLAVO SI JE ZAVAROVAL — Bivši illinoiski gover-ner Adlai Stevenson (na desni), si je poveznil na glavo čelado, ko se s poveljnikom 8. armade gen. Maxwell Taylor-jem odpravlja na ogled bojišča. Obadva imata na sebi takozva-ne oklepne jopiče.
svojioi pod,poro predlogom ter dala razumeti, da je pripravljena poravnati dolgo obstoječe nesporazume vprašanja splošnega oboroževanja.
Njena akcija glede razorožitve sie zdi prvo ugedno znamenje v tozadevnem sedemletnem mrtvilu. Zapad je vse od početka zahteval strogo kontrolo atomskega orožja, to je tako kontrolo, ki bi se jo res lahkjoi učinkovito izvajalo, kakor tudi omejitev oboroževanja.
Višinski se je izognil svojim trdim besedam preteklosti ter sprejel načrt Zapada za nadaljevanje dela Komisije za razorožitev. Poleg tega ni tudi naredil nikakega poizkusa, da bi obno-
ANGL. PARLAMENTARCI HOČEJO VIŠJO PLAČO
LONDON. — Skupina angleških parlamentarcev, delavskih
in liberalnih članov Parla™^n-^vil svojio zahtevo po tretjinskem
okmjenju oboroženih sil Velike petoriee, ’ in prav tako ni obnovil zahteve po talkojšnji prepovedi uporabe atomskega orožja.
ta, je sporočila premierju Win stonu Churchillu, da želi zvišano plačo. Sedanja plača poslancev znaša $2800 na leto.
------o-------
THOREZ SE VRNE DOMOV..
BONN, Nemčijja. — Neki zavezniški diplomat je izjavil, da je dobil francoski komunistični glavar Thorez vizo za potovanje preko Zapadne Nemčije v Pariz. Thorez je bil, kakor znano, dlje časa v Sovjeti ji, kamor je šel v svrho zdravljenja.
NAJNOVEJŠE VESTI
TOKIO. — Zastopniki Združenih narodov so se danes sestali s komunisti v Panmunjo-mu, odkoder poročajo o ugodnem poteku razgovorov za izmeno ranjenih in bolnih ujetnikov.
SEOUL, Koreja. — Tisoče Korejcev se je danes zbralo pred razstreljenim poslopjem kapitela, kjer so protestirali o pogajanjih za premirje, dokler ni združena vsa dežela.
MOSKVA. — Tukaj so pred mesecem dni z velikansko propagando očrnili celo vrsto ruskih zdravnikov, češ da so zastrupljali in hoteli zastrupiti razne najvišje sovjetske voditelje. Zdaj pa pravijo, da vse to ni res in so tisti zdravniki nedolžni. V zvezi is tem so zaprli kot glavnega grešnega kozla bivšega ministra za državno varnost Ryumina.
WASHINGTON. — Ameriške oborožene sile imajo smrtonosno raketo, ki leti z brzino 2,-700 milj na uro.
Sovjetija je ojačila čete v Madžarski
DUNAJ. — Sovjetska zveza je znatno ojačila število svojih čet v Madžarski. V teku enega tedna je prišlo v Madžarsko 10,000 novih sovjetskih vojakov, dočim jih je odšlo domov 8,000.
Lw*n*»*k #»»«»*;
»*•**•»
Ameriška Domovina
/VIVIK »*	MO Vt»
6117 SL Clair Ave.	HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_
General Manager and Editor: Mary Debevec_____
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
83
No. 67
Mon., April 6, 1953
Vprašanje Trsta
Tržaški slovenski list “Demokracija,” je v svojem uvodnem članku v št. 11 z dne 20. marca 1953 pod naslovom: Jugoslavija in STO zadel žebelj naravnost na glavo. Znano je, kako je jugoslovanska komunistična zunanja politika vprašanje Trsta spravila v tak položaj, da vse kaže, kakor da bo prišlo do razdelitve sedanjega samostojnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Po tej delitvi naj bi dobila Jugoslavija zono B, Italija pa zono A, t. j. mesto Trst s pristaniščem in vso slovensko okolico Trsta.
Da je taka delitev za vsakega iskrenega slovenskega človeka povsem nesprejemljiva, je na dlani. Pomisliti je treba le, da bodo Slovenci, ki živijo sedaj na ozemlju, ki je bilo po veljavni mednarodni pogodbi določeno kot Samostojno tržaško ozemlje pod nadzorstvom Združenih narodov, spet v znatnem številu izročeni pod italijansko državno oblast. Znano je, da podčrtavajo tržaški Slovenci tudi danes, kakor vedno poprej, da nikakor ne želijo priti pod Italijo. In vendar se jugoslovanska kupčijska zunanja politika nagiblje k zgoraj opisani rešitvi tržaškega vprašanja. Zakaj to? Naj na to vprašanje odgovori tržaška Demokracija! Takole piše:
“Posebno zatrjevanje, da so današnji slovenski uradni politiki tisti, ki silijo na razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja, med tem ko so Srbi in Hrvati za iskanje drugačnih rešitev, daje človeku misliti. Dejstvo je namreč, da se je v Trstu zbralo sorazmerno veliko slovenskih izobražencev, ki niso komunisti. Tu so slovenske srednje in ljudske šole, tu je slovenska radijska postaja, tu so krajevno zasidrana slo-\enska nekomunistična politična gibanja. V mnogih od teh ustanov slovenski nekomunisti sicer ne morajo delovati popolnoma pa svoji volji, toda ustanove jim dajejo vsaj možnost materialnega obstanka in nadaljnjega duševnega razvoja ter izpopolnjevanja. Poleg tega jim bližina domovine že sama po sebi omogoča, da ne izgube stika z njenim raz-vojem in problemi. Prav tako pa na drugi strani že sama prisotnost tega jedra, pa čeprav se vzdrži vseh neposrednih posegov v dogodke na drugi strani meje, nujno krepi odpornost slovenskega demokratičnega prebivalstva v domovini, mu vzbuja upanja ter predstavlja nekakšno skrito silo, katere obstoj današnjim slovenskim enostrankarjem ne more biti prijeten.
Če pride v Trst Italija, bo vse to izginilo. Slovenski kulturni vpliv in prosvetno delovanje bo nato izžarevalo samo iz Kopra, ki ga bodo zastopniki režima (komunističnega) trdo držali v svojih rokah. Tisto nekomunistično intelektualno in politično jedro, ki obstoja danes ob sami meji Slovenije, bo prenehalo obstojati.
Ali ni morda to bolj otipljiv in razumljivejši razlog, ki pripravlja«današnje slovenske komuniste do tega, da so večji privrženci zamisli razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja kakor Srbi in Hrvati? Ne služi morda bojazen o izgubi slovenskega morja (ki jo obešajo komunisti v Sloveniji sedaj na veliki zvon) samo za krinko, s katero tovariši žele prikriti svoj pravi namen?
Koroški in tržaški Slovenci se namreč še predobro spominjajo, da stara in gnila Jugoslavija” z vsemi svojimi diktatorskimi in nasilnimi režimi — kakor to pravijo titovci — ni nikdar stavljala svojim narodnimi manjšinam v tujini politično udinjanje kot pogoj za svojo podporo. Se morda tudi izven meja uveljavlja geslo: kdor ni z menoj, naj umre?
Trst v italijanskih rokah ne bi prinesel pomiritve v te kraje, temveč bi se nujno razvil v izhodiščno trdnjavo italijanskega iredentizma.”
To pisanje tržaškega lista Demokracija razkriva, kako slovenski krogi v Trstu motrijo razvoj tržaškega vprašanja. Zdi se, da so pogodili resnico.	Z.
•‘I: s;: S:
Ze večkrat smo poudarili, da je vprašanje Trsta prvenstveno slovensko vprašanje, ki ostale jugoslovanske narode sorazmerno malo prizadene. Na pariški mirovni konferenci ustvarjena državica Svobodno Tržaško ozemlje obsega v resnici celotno slovensko primorje od ustja Timave pri Devinu, pa sega v jugozahodni Istri še preko Dragonje. Le ta skrajni južni del državice je naseljen s Hrvati.
Če bo v resnici prišlo do delitve sedanje Tržaške državice med Italijo in Jugoslavijo, bo nad polovico slovenske jadranske obale prišlo pod tujo oblast, le njen južni del bo ostal v mejah ljudske republike Slovenije, medtem ko bo vse hrvaško primorje prišlo v okvir Hrvaške.
Če v tej luči gledamo na stališča, ki so jih zavzeli do vprašanja Trsta predstavniki Hrvatov in Srbov, moramo biti zadovoljni. Posebno odločno se zavzemajo za pravično rešitev tega vprašanja Hrvati. Dr. V. Maček, pa tudi drugi ugledni člani Hrvaške seljačke stranke so ponovno poudarili važnost Trsta za njegovo neposredno in oddaljenejše zaledje.
Tembolj čudna je torej novica, da so začeli titovci v Trstu zapirati svoje ustanove. Mesečnik “Razgledi” so enostavno ukinili, prav tako so zmanjšali število osobja pri
“Primorskem dnevniku”, pri “Slov. gledališču” in vseh drugih kulturnih ustanovah. To kaže, da se titovci iz Trsta že umikajo in je verjetno že odločeno, da ga bo zasedla Italija.
Titovsko mešetarjenje je močno prizadelo vse zavedne Slovence doma in v svetu. Odgovornost za izgubo slovenskega primorja bo težko obležala na Tito - Kardeljevi komunistični vladi. Slovenski narod tega komunistom gotovo ne bo nikoli odpustil. Sicer se pa oni zanj in za njegove želje itak nikoli menili niso.
---------o---------
Slovenska pesem in njen pomen
Ob prvem koncertu Korotana
nil, da si tudi na tisti poti pel. ,kot pošteni in pridni ljudje. V Vsaka pesem je spomin. Lep -svet smo šli s pridnimi rokami spomin. Spomin na mladost, na.in poštenimi srci in svet nas ja
fantovanje, na vse, kar v tem hitrem življenju včasih pozabiš, pa je bilo lepo. Zato je prav, da pesmi vselej rad prisluhneš, da sfe ob njej vrneš v mladost, v karje, kjer si se rodil. In če si
imel rad.
Ko bo tale moj dopis objavljen, bo “Veliki ponedeljek”. V mojih letih, ko sem. bil doma v starem kraju, je bil ta dan praznik. Na Velikonoč, to je v ne-
Cankar je zapisal, da Bog slovenske zemlje ni obdaril z bogastvom. Dal pa ji je dvoje1: lepoto in pesem.
Lepota in pesem! To dvoje imamo in od tega živimo. Ko je naš človek odhajal na tuje — večer je bil nemara takrat, io!b dnevu bi se premislil — se je vzdignila pesem čez vas. Nosila se je okrog vseh hiš in utonila za koraki teh, ki so odhajali. In je šla pesem za njimi. Tam iz Bele Krajine, iz Notranske, iz Dolenjske, iz Suhe Krajine in iz Gorenjske, od povsod so šle pesmi za ljudmi. In si slišal slovensko pesem v Hamburgu, ko so naši slovenski ljudje stali ob morju in si jo slišal na morju, ko so ljudje naslonjeni na ograjo ladje v pesmi* razdajali svojo žalost prostranim vodam. Prišla je pesem čez Ocean in se oglasila ob minesoitskih gmajnah, zapela je na sentclairskih cestah, zapela je v Chicagu, povsod, kjer je slovenski človek našel svoj novi dom.
In ta pesem še danes poje. Naj lepše smo vendar ohranili. Legli so stari pevci pionirji, za slovo so jim zapeli. Pesem pa ni umrla. Naprej živi, trdoživo se upira smrti in Bog daj, da je smrt, vsaj smrt slovenske pesmi v Ameriki, še daleč. Da ni še na-brušena kosa za to zadnjo žetev zakaj takrat, ko slovenski človek na tujem ne bo več pel v svojem jeziku, takrat se bo zaprla knjiga o. slovenskem življu na tujem in ostala bodo samo še imena. Imena, ki bodo imela korenine sicer šie doma-morda kje na Me-nišiji, morda v Dobrepoljah, morda v Žužemberku, morda v Strugah ali Kompoljah, toda te korenine bodo mrtve in v njih ne bo več moči, da bi pile sokove domače zemlje.
Zdaj slovenski človek v Ameriki še živi. Ne strada domače pesmi. Dobri zbo'ri so zrasli. Glasbena Matica je krepka in okreg nje so nanizana pevska društva. Mnogo jih je in vsako po svojih močeh prispeva k ohranitvi slovenske pesmi. Iz te sredine je zraslo novo društvo, ki z drugimi vred želi podaljšati življenje domači pesmi na tujem in z drugimi vred dokazati, da človek, čeprav odtrgan od domače zemlje, lahko ohrani svoj obraz.
Novi pevski zbor Korotan stoji pred svojim prvim javnim nastopom. Mladi ljudje so to, čeprav slo nadeli zboru staro in slavno ime zibelke slovenske omike-Korotan. Od Vrbskega jezera so pred tisoč leti prišle prve zapisane, slovenske besede. Menih jih je zapisal in poznane so kot brižinski spomeniki. Davno je že tega, ko je slovenski človek naseljen sredi gmajn moli 1 molitev iz brižinskih spomenikov. Korotan pa še stoji. Knežji kamen mu je srce.
Častitljivo in staro ime je Korotan Prav torej, da si je ravno pevsko društvo nadelo to ime in na ta način pokazalo, da hoče s pesmijio nadaljevati, kar je pred tisoč leti započel nepoznani menih. Buditi slovensko besedo. Buditi jo in klicati, znova j o. razvneti in tako odriniti smrt, ki je že nagnjena nad naš živelj.
Eno je gotovo če je slovenska knjiga hrbtenica slovenske zavesti, potem je slovenska pesem njen mozeg, življenje.
Umira tisti, ki otopi, ki se zaklene vase, ki se ogradi. Tisti, ki poje, živi
je toplota, dokler je idealizem, dotlej bomo še veslali. Dobro in pogumno veslali.
Si Belokranjec? Slišal boš pesem in boš videl svoj dom. Si Notranjec? Spomnil se boš domačih gmajn in pesmi tam, še ti, ki si iz Suhe Krajine in si zrasel ob fermentinu in revščini, še ti boš vesel in se boš spomnil kako si hodil iz Kompolj v Dobrepolje k maši. In, se boš spom-
morda tu rojen, boš iz pesmi spo- ;cjeljQ) se je post končal in smo! znal dušo tistih, iz katerih je nedeljo bolj slovesno in resno' morda tvoja mati, tvoj oče. I obhajali. Veliki ponedeljek pa Pesem veže. Topla in prisr-jje bil prv,i dan po postu, ko smo čna vez je to. Naj bo ta vez medLe smeli zopet poveseliti v go-nami živa. Naj ostane še dolgo. | stilnah pri plesu. Kako se je na
v Veliki ponedeljek pelo in plesa-
Pevski zbor Korotan bo aprilu javno stopil pred nas. Med mniolgimi zbori nov zbor, med mnogimi vezmi nova vez. Naj bi .se staro in novo prepletalo, oboje raslo, oboje v isti namen — da bi slovenska pesem V
lo! Marsikje so se fantje na plesih tudi pokregali in potepih — Vse je bilo le bolj radi ljubosumnosti. Ta ali oni je plesal s kakim dekletom, ki je bilo kakega drugega fanta. In se je začelo.
v srcu še pripeti na dom in domačo beseda.
Karel Mauser.
Zanimivosti iz Titovega raja
V jugoslovanskih listih je bil 12. feb. objavljen načrt zakona o verskih družbah. Naslednji dan je “Borba”, torgan zveze komunistov Jugoslavije, prinesla zanimiv članek, kjer je res na-gromadenih laži, da se človek čudi, le kako je mogoče tako nesramno lagati. Saj smo brali v “Sloveniji” od februarja spomenico jugoslovanskih škofov, kjer so navedena samo suha dejstva in številke o vseh krivicah, ki jih komunizem neprestano prizadeva katoliški Cerkvi. Ta članek v “Borbi” pa razlaga, da je svoboda veroizpovedi zajamčena že v ustavi iz 1. 1946. Potem pa razlaga, kako je država ves čas zavzemala korektno stališče napram katoliški cerkvi in kako je versko življenje ne le dovoljevala, ampak tudi podpirala. Poslušajte torej, komunisti so podpirali versko življenje s tem da so podpirali verske družbe. Potem je jasno, da vse one številke in dejanja, ki jih navaja spomenica jugoslovanskih škofov, niso nič drugega kot izmišljotine in propaganda proti komunističnemu režimu. Zato. jo Tito ni hotel brati in jo je škofom vrnil.
“Novo sredstvo proti ščitasti uši”
priporočajo kmetom v Jugoslaviji. Zakaj? Ker je bilo prejšnje, izdelano v Jugoslaviji, brez učinka in se je ščitasta uš (San Jose uš) tako razširila, da je navzlic masovnim akcijam mehaničnega čiščenja in kljub temu, da so škropili letno po 5 milijonov češpelj .in tudi več, sedaj že 15 milijonov češpljevih dreves napadenih od San Jose uši. Novo sredstvo, ki ga sedaj priporočajo, je “T. A. B. P. 38”, ki ga uvažajo iz Anglije. Pa so se toliko bahali s svojo kemična industrijo in s kemizacijo v poljedelstvu in sadjarstvu! Pa niti sredstvo proti ščitasti uši ni bilo učinkovito,, torej zanič.
Pittsburgh, Pa. — Na Cvetno nedeljo sva z mojim prijateljem Nickom ki biva gori v North Braddcicku, modrovala o starih časih. Nick je pripovedoval, kako je nesli na to nedelje lepo1 okinčano butaro k žegnu. Tudi! sol pa petrolej. Ni
jaz sem jo nosil in to kaj ponosno. Potem smof jo doma razvezali. Navadno je to opravil oče. Otrokom je dal vsakemu po enoi jabolko, včasih je bila v tudi kaka pomaranča, :
Ameriki ne utonila ampak bila ' Vvasijh je bongalo s krvjo. Mar-močan svetilnik vsem, ki so vsaj sjk(j0 je Za svojo prenagljenost
in razboritost potem delal pokoro v ječi. Je bila pač mlada, vroča kri.
Iz davne preteklosti obrnimo pogled v sedanjost in bodočnost. Pred nedavnim sem bral in ogledoval sliko novega avtomatičnega topa, katerega so krstili z i-menom “Sky-sweeper” — po naše bi bil to nekak “pometač obnebja.” Ta novi kanon je velika zverina. Pravijo, da tehta; okrog 85 ton. Merjenje na predmete, proženje in premikanje je vse pod avtomatično radarsko kontrolo. Na minuto oddda 45 strelov. Tla, kamor ga postavijo, morajo- biti kolikor toliko solidna, in izravnana vodoravno. Pritisk na gumb ga spusti iz leg na posebnem težkem motornem tr-uku na tla. Prav tako ga tudi pritisk na gumb -dvigne na-nazaj na kolesa in je v redu za; prevoz v druge kraje. Po dobri cesti vozi lahko- po 35 milj na! uro. Strelja učinkovito 4 do 5' milj v daljavo. In pri veliki brz-i-ni streljanja pomete naenkrat z učinkovitimi izstrelki vse ob nebje nad seboj in okrog sebe. Ako bodo za ta top izdelali še atomske krogle z veliko radioaktivno učinkovitostjo, ne bo mogel nad takim topom vztraja-in in vzdržati noben aer-oplan v območju desetih milj okrog njega, niti ne v višini do skoraj 30,000 čevljev. Je torej to res prava “metla” za pometanje ob neb j a nad seboj in okrog sebe. Letalo jie postalo učinkovito o-rož j e, ampak proučevanje vedno najde, proti vsakemu orožju tudi protiobramibo. Prej ali slej.
Bob La Follette Jr., je pred nekaj tedni “pobegnil” iz življenja. Pravim “pobegnil”, se, malo lepše isliši. Poročajo, da je storil to v obupu nad svojo ne-ozdravljivto' srčno boleznijo. Tako ali tako. Vera mas uči, da sam nad svojim življenjem ne moreš biti sodnik, mislim, da bi se smel sam obsoditi na- smrt. Njegov oče je bil zvezni senator več let. Tudi njegov sin Bob Jr. je bil senator in ga je pred nekaj leti porazil sedanji senator, republikanec Jos. MaCar-thy, kateri silno vznemirja komuniste in njihove -sopotnike. — Njegov o-če in sin, oba sta bila nekaka liberalna progresivca. jKake močne vere krščanstva nista imela. V krščanstvo se nista zaletavala, v tem oziru sta bila gentlem-ana. Ampak tistega poguma in vztrajnosti, ki zmaga tudi nad smrtjo, pa vsaj Bob Jr.
________________________________ni imel. Zato je obupal in s po-
j močjo “krogle” pobegnil iz živ-za veliko pečjo sedeli kar v te- ]jenja. življenje ni vsakemu mi. Tone s hriba v Jolietu ima človeku praznik, -pa je vseeno prav, ko pravi, da Belokraji-na 1 vesel. Milijonom priliva življe-ima prem-alo dobre orne zemlje nje pelin v kupe, ampak junaki za svoje ljudi. Zato pa je bilo! £o oni, ki te kupe spraznijo de tako, da je imel kmet komaj za dna in zmagajo nad obupom. — se živelo tam J Ali nam ne daje najlepši zgled
“Vse pod vodstvom naše partije”
Tako vedno beremo komunis-tičmo samohvalo v listih, pa naj gre za delovne zadruge, pa naj gre za velike -uspehe v industriji, v proizvodnji električne sile itd. — “Zaradi pomanjkljive kontrole v obratih premalo- pa-zijlc- na higij-eno, oškodujejo potrošnike z nepravilnim tehtanjem, mešajo moko, vlažijo sladkor. Kdo- bi moral to preprečiti?” — Tako piše “Ljubi, dnevnik” -od 16. januarja. Čemu to vprašanje? Vse dobriote socializacije je dala kamun. partija. —-Med temi dobrotami je tudi so-cializiana trgovina. Torej bi mo< rala partija to preprečiti.
Izseljevanje
“Pred v6jmo se je veliko ljudi izseljevalo (letno 25,000 v evropske države in 22,000 v prekomorske države), zdaj «pa se mnogi izseljenci spet vračajo v domovino, kjer je nov družbeni sistem zagotovil dela in kruha za vse.” — Tako je napisal 1. 1950 Avguštin Lah v svoji knjigi — “Gospodarstvo Jugoslavije”. — Samo Bog ve, ali j-e ta mož kaj zardel, ko je napisal tako motorično laž. Zelo veliko se jih je izseljevalo vsa leta komunističnega režima, četudi so vedeli, da jih na meji lahko doleti smrt. Pa so vzeli ta riziko nase raje, kot pa da bi- živeli v Titovem raju. če bi bila pa komunistična Jugoslavija odprla meje, da bi ljudje mogli svobodno iz države, bi jih pa šlo ne stotisoče, ampak milijone. Vrnilo se je lansko jesen šest mladih Makedoncev iz Južne Amerike, pa so listi prinesli slike in napisali članke, taka redkost je postalo vračanje izseljencev. Prva leta so res uspeli z lažnjivo propagando in je precej izseljencev šlo na lim, čeprav So se potem bridko kesali (celo par samomorov je bilo). Danes pa ne zaleže vsa propaganda, da bi (jobila le enega kalina. Laž ima pač kratke noge in resnica jo je povsod prehitela.
Sem in tja po Pennsylvaniji
Poroča Majk
bolj poredkoma, ko pa je bilo nam pri hiši le komaj toliko novcev,
In ob njegovi pesmi da je bilo za -sol pa petrolej. In
kakor se živi tu v Ameriki. —- Kristus v Velikem tednu? Včasih gledam tu po aleji in vi-1 Moj oče je imenoval mlada -dim, kolike- tu ljudje zmečejo razborita dekleta, ki niso hotela proč lepega belega -kruha. Tam, ubogati -svojih staršev ne dru-butari ni bilo niti črnega. To so pač: gih — “frfle”. Večkrat je d-e-to leijle naši belokranjski spomini, ki jal, da frfla je pa taka, da bi jo:
se marsikomu zazdi, da vendar še ni vse izgubljeno, da je še ogenj, da je še žerjavica. Dokler
še s tem smo štedili, kolikor se! da je dalo. Luč je brlela le, kadarjstavljali je bilo res treba, drugače smo:!kraljiči.
dobah o- človek kar našeškal z vrbovko:. oči. Pri-1 Nanj sem se spomnil, ko sem niso tako/pred nekaj dnevi bral, da je pri'
neka Nancy tekom par
stopajo zlasti v krog praznikov pred jetni pa so, če tudi
bi se z njimi razkošno po- nas v Pittsburghu kakor kaki princi in Schuchman dobila
tov” za pogreške, ki jih je storila kot voznica avtomobila. — Tikete je menda kar lepo spravljala. Nazadnje so jo le prijeli in pri zaslišanju je povedala, da je hčerka pittsburškega industrialca Fredericka E. Schuchmana, nakar je bil še ta pozvan in račun za- 58 “parking tiketov” j® bil — $2,900, katere je plačal oče za svojo hčer. Hči je stara baje 24 let. Ko bi meni takole; muziko zagodla moj-a hči, bi najbrž tudii ravnal po nasvetih mojega očeta. Vrbovko bi vzel na pomoč. Tlo bi bil najbolj primeren “paragraf” v taki zadevi. Sicer pa “take” hčerke že vedo, kje smejb kaj takega napraviti1 in kje -ne. Ni vse njena krivda.1
Znani kolonar Drew Pearson rad vrta v razna vprašanja in zadeve. Včasih je imel že prepire zaradi tega, češ kaj vtiče nos:
v zadeve, kjer tega treba ni. — Včasih -pa tudi kako prav dobro pove in zapiše. Na dolgo je v svoji koloni omenjal, da je imel predsednik Eisenhower razgovor z nekim svojim znancem, pa ga je ta pobaral, kako se Ike po^ čuti napram Harry Trumanu. Namignil je, da je bil Harry precej neroden v volilni kampanji in da ni štedil z raznimi njemu priljubljenimi izrazi. Pa je baje Ike odgovoril: Da povem resnico, proti Trumanu nimam nobenih slabih počutkov. Harry j^ pač igral politiko, tako kakor jo vedno igra. On veruje in čuti,
da je treba govoriti in izražati se osorno in udarjati trdo. Z1 njim se ne strinjam, ampak vedno veš, kje si, kadar čuješ Trumana. Potem pa je Ike naredil resen obraz in dejal: Ampak je pa-en človek, -o katerem ne vena, kako bi mislil. Nikdar ne vem, kje stojim-, kadar sem z njim, —' Imena Ike ni navedel. Pearson pa je mnenja, da jie ime tistega človeka “Taft”. To kaže, da tudi v republikanskem vrtu ni vse tako, kako bi bila želeti.
Pred kratkim je bila objavljena vest, da so na ameriški
borzi znizali “obrobno ceno” (margin price) pri kupovanju delnic in bondov. Ko je izbruhnila vojna v Koreji, so obrobn0 ceno zvišali na 75 odstotkov. ' Proti temu so borzni prekupčevalci in posredovalci protestirali, češ da če kdo kupi avtomobili ga lahko kupi s samo 20 odstotki naplačila in v nekaterih slučajih še celo z manj. Če pa kupi kdo delnice, mora pa položiti na nje 75 -odstcltkov ob nakupu. T,a visoka nakupna cena je bila u-vedena radi tega, da bi se PoS' pešilo bolj nakupovanje vladnih obveznic. Zdaj pa je kongre^ * obrobno ceno znižal na samo ^ odstotkov. Prizadevanje pa F v teku, da bi obnoibbo1 ceno še bolj znižali, vsaj na 25 odstotkov, kar pa za enkrat še ni pri' čakovati. To znižanje bo dvig' nilo živahnost kupovanja delnic na borzah. Ampak za male 1.1 r*' ti to ni preveč zdravo. In ravno ti imajo zdaj pri dobrem in' visokem zaslužku denar. Ak|0i
v*
se bo na borzah pojavila kaka živahnost, je umevno da bodo tudi mali ljudje dobili veselje do “gemblanja” na borzah. In razni “sharki”, ki radi strižejo ljudi’ oe je prilika, bodo z veseljem °' strigli javnost za vse, kar ji0,1 preveč teži žepe. Stare navado in reči se rade ponavljajo.
Umrla je nedavno rojakinj* Mrs. Magdalena Heinricher, vdova po pokojnem Alojziji Heinricher. Bivala je na 5571 Camelia St. Zapušča -osem sinov in tri hčere. Pokopana je bila iz cerkve Marije Vnebovzete n^ 57. cesti. Sorodnikom naše gl°' boko sožalje, pokojna pa nh) v miru počiva.
Moj dqpis se je silno zavlekel-Bojim se, da bodo nad njim £°' drnjali čitatelji kakor tudi S-urednik, ki mu bom ž njim P°' rabil preveč dragocenega Vv0' štora. Prašim, potrpite vsi bodite lepo pozdravljeni! Seveda vsak, če je kaj bolan, si h°
V revščini smo zrasli mesecev kar 58 “parking tike- moral kupiti “arcnije” sam!
^r< Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luleranstvo in cerkvena reforma med Slovenci
Ljudsko sporočilo pripovedu' Je, da je grofica Sara bivala na Sv°jem gradu v Soboti in od tu obiskavala tisinsko cerkev. . er je bila bolna na nogah, se 1® morala voziti in si večkrat v Potoku Mokos hude bolečine o-.“jševati s hladno vodo. Nekoč f obljubila,, da hoče Mariji v cast okrasiti njeno cerkev, ako °2dravi. Ko je kmalu potem ^outila vesele posledice svoje ^ ^jube, je dala tisinsko cerkev ja novo sezidati in s stolpom
“krasiti.
s, tistega časa je postala Ti-“‘^a znamenita božja pot. K Materi milosti” so zahajali. Slo-enci od blizu in daleč. L. 1426.
° Turki to podobo z drugimi ^ ragocenostmi vred odnesli iz j. 111Ske cerkve, jo oropali na-Ja in vrgli v neki grm, kjer ,e ^ežala 7 llet. Slučajno je
Ltel
na-
nanjo neki pastir. Menda
sv
šk
J° zdaj iz strahu pred Turki speljali v Lankovice na Šta-sLo, kjer so na prizadevanje Janeza Kapistrania franči-ar>i sezidali cerkev in samo-j. Od tistega časa so Lan-°vice postaie priljubljena bo-a Pot ogrskih Slovencev.
Ta tai!a rnatica-župnija je tudi rnišče, čigar prebivalci so že starih časov
Sp
icani.
svobodni me-r Dandanes obsega razun jeeS<;a 12 vasi, nekdaj mu l^l^Padla tudi črenšovska kev^nS^a ^uPnlja- Župna cer-j, Se je včasih imenovala ime-Pori^ 'blažena Devica Marija . .^°m” ali “na pustinji”. ]j k tej cerkvi so radi romali
Qr iz Medjimurja in prek Ijjj^kih pokrajin. Patron so ji ^ iendovski grofi Banfy. eJ ljudstvom
duhovniški kor, stene ladje in del stolpa. Posebna znamenitost te cerkve so lepe stenske slike (freske), ki predstavljajo pri zore iz življenja sv. Ladislava po legendi iz Thuroczijeve kronike. žal, da so jih poznejše prezidave hudo pokvarile.
Redovniških naselbin .na sedanjem ozemlju ogrskih Slovencev ni bilo mnogo Naj znamenitejša je bila cistercijanska opatija v Šentgothardu ob izli vu Labnice (Lafnitz) v Rabo. Ustanovil jo je kralj Bela IV. 1. 1183., in pklical v njo menihe iz Francoskega. Po bitki pri Mohaču (1526) so bila njena posestva dolgo časa v ro-kar posvetnih veljakov. Cesar Karol VI. jo je 1. 1734. podaril avstrijski opatiji Heilingen-kreuz, najnovejši čas pa je prešla v posest samostana Zircz. Pod šentgothardsko opatijo so spadale slovenske vasi: Števano-vci, Dolenci, Dolenji in Gorenji Sinik. A nekdaj jih je bilo še mnogo več, ki so sedaj deloma pomadjarene, deloma ponemčene, kakor pričajo krajevna imena: Windischdorf, Windisch Mi-nihof itd. V župnijah, ki so bile opatiji podložne, so pastirova-li večinoma cistercijani sami kot župniki. Benediktinci in av-guštinski eremiti so se naselili pri Novem gradu (Gussing), kjer je kralj Gejza II. (1141— 1161) ustanovil samostan. Be-nedittinsko opatijo Borchi, ki je bila 1. 1532. od Turkov razdejana, stavijo nekateri v slovensko župnijo Ivanovci (Szent Bene-dek), drugi v Borečo k sv. Ani.
ip
p®
1953
Fr 1 1 n
[24
□
A
m
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
APRIL
12. — Pevski zbor “Korotan” priredi svoj prvi samostojni koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
12. — Pevski zbor “Adrija” priredi spomladanski koncert v AJC na Recher Ave.
18.	— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. zabavo s plesom. Glasba: Rays of Rhythm.
19.	— Anton Grdina St. bo kazal ob 3. uri pop. filmske posnetke iz Slovenije in Amerike v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu pod pokroviteljstvom Društva Najsvetejšega Imena.
26. — Pevski zbor “Planina”
priredi ob 7. uri zvečer v
SND na Maple Heights koncert.
26. — Podružnica št. 15 Slov.
ženske zveze ima “Card Party” v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu.
AVGUST
2.—Pevsko društvo “Zvon” priredi izlet na M. Fabijančičevo farmo v Mantua, Ohio.
9.—Ohijski KSKJ dan na farmi društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ.
OKTOBER
18. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cerkveni dvorani družabni večer.
25. — Podružnica št. 25 Slov.
ženske zveze priredi v cerkveni dvorani sv. Vida banket.
Sp0rr7 učustvom še sedaj živi kloš ln na Prožnega grofa Milj. a Banfy, bana hrvatskega, s* Je pred vsakim Marijinim Vo^kom postil ob kruhu in tj v ln rad s procesijo romal k šče2eri* Devici Mariji v Turni-"ba ^a nje§a ae spominja pot” (ban-uta) pri Ra-st aaovdh, kjer si je grof na sk0 a	Presekati bližnico
pflj21 §°zd, da bi lažje obiskoval t^Jp^jeno cerkev. Štefan tj Je leta 1383. dal prezida-cerkev v prehod-
O'-
..4l'rniško........................-
Let0 ,mansko - gotskem slogu.
1664. so jo Turki požgali,
ZJ>lag sPGmiTi
fjTS OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SINA in brata
rjp. John Agnich
»niacjV gojili v Afriki dal svoje id° zivIlen3e za svobodo in eale svoje domovine 6. aprila 1943. leta
thn '?esel J10 zeml.ja krije,
WC tam v Afriki.
nebeška zdaj Ti sije,
^ ln pokoj vživaš Ti.
z sP°min na Tebe, dragi, EjV1111! ho do konca dni. bomo se združili,
. Paj Vsi nad zvezdami. ^aluJoČi:
a MATI
Clev aRATJE in SESTRE 6. aprila 1953.
Približno enake starosti in znamenitosti, kakor turniška cerkev, je tudi stavba v Marti j ancih (Martohely). Ta stara župnija je imela že 1. 1392. rednega duhovnega pastirja z imenom Erasmus, ki je dal župno cerkev lepo prenoviti in poslikati. Freske predstavljajo razne prizore iz življenja Kristusovega in sv. Martina, pa so bi ie pozneje od protestantov zelo pokvarjene. Druge stare cerkve so: sv. Jurij v Rogačovcih[ kapela na Selu (Totlak), Sv. Nedelja v Petrovcih in Boreča sv. Ana.
Sv. Nedelja je dobila ime po sv. Trojici, kateri je cerkev posvečena. Zidana je na nizkem griču, s katerega je lep razgled po vsej pokrajini. Pred cerkvijo stoje stari, močni hrasti, pod katerimi se verniki po božji službi radi zbirajo. Kakor druge župne cerkve v ogrski Slo-veniji, je bila tudi ta zidana prvotno v gotskem slogu, na katerega spominja zlasti llepi mrežasti svod nad ladjo. Nedaleč od Sv. Nedelje je vas Boreča (Bor-haza) z znamenito staro stavbo. Kraj je dobil ime od borovih gozdov, ki pokrivajo vso okolico. Ker je kapela tamkaj posvečena sv. Ani zato ji pravijo ljudje “Boreča sv. Ana”.
Cerkvica leži na hribu sredi borovja in je videti daleč na okoli. Na prvi pogled ne napravi na opazovalca posebnega vtisa in malokdo sluti, da malo svetišče stoji že več kot 600 let na tem mestu. Letnica nad gJanimi vrati priča, da je bila kapela že 1. 1315. sezidana, a ves znsioaj stavbe kaže, da je treba njene početke staviti celo par deestletij nazaj. Boreča sv. Ana spada med najzanimivejše cerkvene spomenike ogrskih Slovencev.
Zgodovina ogrskih Slovencev nam kaže v srednjem veku sliko mirnega, skromnega življenja, v kolikor niso ta mir kalili obmejni boji in praske vitezov med seboj. Pojavov slovenske narodnosti bi v javnem življenju zaman iskali.
(Dalje prihodnjič.)
Zapisnik sej« Zveze senklerskih podjetnikov z dne 24. marca 1953
Seja je bila otvorjena ob 8:25 zvečer. Navzočih je bilo 21 članov.
Zapisnik zadnje seje z dne 17. feb. je bil prečitan in na predlog Johna Sušnika in Clarence Smrekarja odobren.
John Kovačič je predlagal, naj bi izvolili na tej seji stalne uradnike zveze. John Sušnik je predlagal, naj se najprej določi, kaki uradniki so potrebni. Njegov predlog je bil sprejet, nakar so bili izvoljeni sledeči uradniki. Njih poslovna doba se začne 24. marca 1953.
Častni predsednik: Anton Grdina, St.
Predsednik:	John Kovačič
(izvoljen soglasno) Podpredsednik: John Sušnik (izvoljen soglasno)
Tajnik: Howard W. Černe (izvoljen po dolgi debati, ker mesta ni hotel sprejeti)
Blagajnik: Ed March (izvoljen soglasno)
Pregledniki: Mrs. Antonette Tanko, predsednica, Anthony Champa in Ben Bodow, člana.
Odborniki: direktorji (za vsak blok od E. 60 do E. 68 St. eden):
Martin Antončič, 60. do 61. N.
Anton Grdina za podjetnike
Stan Majer, 61. do 62.
Joseph Modic 62 do 63.
Louis Shainker, 63. do 64.
John Tavčar, 64. do 65.
Ažmana naj se naprosi za 65. do 67.
Anthony Zakrajška naj se naprosi za južno stran 60. do 61.
Clarence Smrekar 61. do 62.
Frank Anzlovar, 62. do 64. Louis Majer 64. do 65.
za 65. do 66.
James Slapnik 66. do 67.
Seje Zveze senklerskih podjetnikov naj se vrše vsak 3. to rek v mesecu v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave.
Angleške strani obeh krajevnih slovenskih časopisov naj služita za zvezo z javnostjo in se jima naj pošljejo prepisi zapisnika vsake seje. (Mišljena sta Ameriška Domovina in Enakopravnost.)
Namen organizacije: blagostanje senklerskih podjetnikov.
Seja je bila zaključena ob 9:45 zvečer.
Howard W. Černe.
Groenlandija ima čedalje več prebivalcev
šele lanska francoska odprava na Groenlandijo je ugotovila, da ge pravzaprav za dva otoka, med katerima se od zahoda proti vzhodni obali razprostirajo globoke morske ožine . Na južnem delu Groenlandije se je že leta 1721 naselilo kakih 3000 Evropejcev, večjidel Skandinavcev. Pozneje so na Groenlan-diji preživljali poletja tudi lovci na kite in znanstvene odprave iz drugih dežel. Zdaj pa so ljudje na teh dveh otokih stalno naseljeni in števila naseljencev od leta do leta narašča.
Medtem ko je bla Groenlandija celih tisoč let nedostopna, se je zdaj vključila v civiliziran svet. Vzrok treba iskali v mrzli vojni. Groenlandija leži vzdolž
New Yorkom. Zato je prva ovira, na katero bi naletela Sovjetska zveza, če bi napadla severnoameriški industrijski Vzhod.
V davnih časih so bili na Groenlandija naseljeni Eskimi. Norvežani so bili prvi Evropejci, ki so se v 10. stoletju izkrcali na njej in jo upravljali do začet k 15. stoletja, ko so prevladali nad njimi Islandci in Danci. — To se je pqkazalo leta 1930, ko je nastal spor med Norveško in Dansko zaradi pasu groenland-skega ©(zemlja. — Spor je priše pred mednarodno sodišče v Haagu in Norveška se je morala u-jkloniti njegovi razsodbi v korist Danske.
Celih tisoč let so bili Groen-landci posebna narodnost, delno eskimska, delno pa evropska, toda tako pomešana, da je tuja Evropejcem in Američanom. Groenlandci imajo svoj jezik, katerega izvor ni znan. Pisan jezik so dobili šele pred kakimi 80 leti. Okrqg leta 1900 je biloj Groenlandcev komaj 12,000 in kazalo je, da izumirajo. Kljub vsemu prizadevanju Danci niso mogli zajeziti na Groenlandiji tuberkuloze, niti preprečiti gnitja in izpadanja zob zaradi evropskega načina prehrane, število prebivalcev Groenlandije je naraslo na 24,000.
Pred vojno so se Groenlandci ukvarjali največ z lovom na\ tjulne. Denarnega premeta na Groenlandiji sploh ni bilo. Gospodarsko življenje j,e bilo navezano, skoro izključno na menjavo: blago za blago. Kmalu je začelo število tjulnov padati. V; aprilu 1941 je Danska doviclila, Združenim državam graditi na Groenlandiji vojaška oporišča. Nemci so trikrat poizkusili izkrcati na Groenlandiji majhne: strokovne icldprave, pa so vsakokrat naleteli na odpor Dancev. Američani bi se bili morali z Groenlandije umakniti, ko, je minila nevarnost, pa so na svojih oporiščih ustali-tudi po vojni. —. Sovjetska zveza je obrekovala! Dansko, da namerava Groenlandijo prodati Združenim državam, kakor jim je leta 1917 pro-
dala Virginske otoke. Na to je danska vlada odgovorila s slovesno deklaracijo, češ da nikoli ne bo prodala še te zadnje danske kolonije.
Na Groenlandiji je zdaj 8000 Američamov, če pa se bo mrzla vojna nadaljevala, jih bo kmalu več kakor Groenlandcev. življenje na Groenlandiji se hitro; spreminja. Prebivalci zapuščajo samotne kolibe in se selijo v naselja. Denarni promet čedalje bolj izpodriva blagovno menjavo. Danci upajioi, da bo število prebivalcev Groenlandije kmalu naraslo na 40,000. To pa bi bila za zdaj skrajna meja,( ker se 'več ljudi na teh dveh o-tokih ne bi moglo: preživljati.
Moikl dobijo delo
MAŠINISTI
ki imajo izkušnje v vzdrževanju na Shaper, Lathe, Miller. Plača od ure.
STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO 078 E. 64 St.
(67)
— Komaj ena četrtina ozemlja naše dežele je natančno premerjena in zrisana.
Ženske dobijo delo
Dekle dobi delo
Zanesljivo dekle dobi delo, da bi skrbela za 2 otroka v lepem domu, zelo malo hišnega dela, nič pranja, stalna plača. Kličite FA 1-5681.	(68)
MALI OGLASI
Zelo dober nakup
V Nottingham okolici je naprodaj hiša s 5 sobami, avtomatična plinska kurjava. Zelo lep lot 119x100. Se lahko vselite takoj, Samo $11,500.
Kovač Realty 960 E. 185 St.	KE 1-5030
(91)
BOARD DROP HAMMERMEN HEATERS PUNCH PRESS HANDS DRILL PRESS HANDS
MILLING MACHINE HANDS INSPECTORS TRACTOR DRIVER Ugoden Zaslužek od ure ali od kosa, bonus, zavarovanje, plačane počitnice, prostor za parkanje in moderno urejena okrepčevalnica.
Oglasite se osebno Employment urad odprt od 8. zj. - 4 pop., pon. do petka
Cleveland Hardware Forging Co.
3262 E. 79 St.
(67)
Išče stanovanje
Moški išče 2 ali 3 opremljene ali neopremljene sobe v St. Clairski okolici. Kličite Hrvaški dom in vprašajte za Mike, 6314 St. Clair Ave. — EN 1-9176.	—(67)
Išče stanovanje
Stanovanje 5 do 6 praznih sob s pritiklinami išče dober plačnik v okolici St. Clair ali Superior Ave. Kličite EX 1-1047 ali se zglasite na 3960 St. Clair Ave.	—(67)
___________________ zračne proge med Moskvo, — Le-
Louis Zeleta naj se naprosi ningradom — Montrealom in
lir;
t-V' -
fe",. ■
vw
BODI VZORNA “BOLJŠA POLOVICA” hrani redno
Večina žena ima pri nas hranilno konto. One vedo, da se jim izplača varčevati in “upravljati” denar. Pridite in odprite tudi vi svoj zajamčen hranilni konto. Donosne obresti plačamo dvakrat v letu.
Vloge vložene pred 10. aprilom se bodo obrestovale od 1. aprila dalje. Vloge so zavarovane do $10,000.
SI.CIAIR
Savings-Loan Co.
813 L IS5th ST.	IV f-78Q0
6235 ST. CLAIR	HE l-SGTO
DIEMAKERS
Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115.W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment, uradu.
MURRAY OHIO MFC. C0.
1115 E. 152 St.
(67)
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Kd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
(70)
FRANCE GORŠE
AKADEMIČNI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, gipsu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monštrance.
PREVEČ ODBIJAČEV — Da bi zmanjšali škodo na avtomobilih v slučaju trčenja ali medsebojnega zadevanja, so pri Fordu napravili poskusni voz z novo vrsto odbijačev, kot ga vidite na sliki. Avto nima odbijačev samo spredaj in zadaj — tu ima dva navpična in enega vodoravnega — ampak tudi ob straneh. Streha je v celoti iz stekla.
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 1-1290
Cleveland 3, Ohio
(0LLINW00D Brnim [0.
želi naznaniti,
da bo ed torka 7, aprila spet začela obratovali kol po navadi
Radi bi se tudi zahvalili vsem našim odjemalcem za potrpežljivost ob času smrti Mrs. Zaller
Aeronautical Work
Tool and Diemakers Toolroom Grinders General Machinists
Toolroom
Production Grinders Inspectors
(Line and Floor)
Also Operators for:
Turret Lathes
Automatics
(Multi-Single-Spindle)
Punch Presses Borematics
Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško m zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka piača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri
JACK & HEINTZ
17600 BROAD WAV	' Tj'
Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv.
V soboto do 1 pop.
V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva
(apr.6,8,10)
1 16006 Waterloo Rd.
C0LLINW00D BAKING 00.
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Indepsn-dence Rd., pod Clark Ave. mostom.
IVanhoe 1-7526
REPUBLIC STEEL
'SIM: i»:
(apr.6,8)
“Kaj sila in vse tisto!” je. Tr-lep trmoglavil “Premalo ljubijo zemljo in vedo ne, da je kmet, če je ima vsaj za preži tek, pravi kralj.”
“Res, kmečki stan je prvi stan. Prvo delo na svetu, naj-poštenejše opravilo je bilo in je obdelovanje zemlje. In prvi jo je načel Bog sam. Iz nje nas je vzel, da pomnimo, čigavi smo . . A kdor ima premalo zemlje je berač.”
Beseda jim je še dolgo šla o samih gospodarskih stvareh in da je vendarle velik siromak, kdor mora z domače zemlje v daljni svet.
Ali je tale, tki je danes prodal domačijo, res moral ^prodati? Saj nikoli ni bilo slišati, da se mu kaj krha. Od kesa si bo še vsak las posebej pulil. E, največji greh storiš, če zavr-žeš dom . .
“E, Amerika ga je zvabila. 0-bogatel bi rad, to je.”
“Dobro, da nima otrok.” Trlep je skoraj ves čas molčal. Mislil je na sina in domačijo in se po sili nasmehoval
SLIKE BODO VIDELI!
še dve važni predstavi siik sta na programu!
Slike iz stare domovine, katere je posnel Mr. Anton Grdina, bodo pokazane dve zaporedni nedelji: 12. aprila v Lorainu, Ohio; 19. aprila pa v fari sv. Lovrenca. Berite več o teh programih v listih, določite si čas in pridite k predstavam, ki so izvanredne.
Anton Grdina, lastnik slik.
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla' Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD. kk i-#m
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Prijatelj Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St Clair Ave in E. (8 St
zdaj temu, zdaj drugemu, kakor bi prosil, da naj ne bi več govoril o domačiji in Ameriki.
Pa bi bili nemara še dolgo prerivali in pretikali besede, če se nenadoma ne bi bil vrnil A-merikanec.
Vrnil se je, ker mu je bilo zunaj in samemu še huje. Temenica in travniki, polje in bosta, vse je pri njem jemalo slovo, tiho, boleče slovo . .
“Na, pij!” so ga možje spet vabili medse.
Prisedel je in napil:
“Dobro zdravje — !”
“Na, še tegale kavsni!” ga je gostil drugi. “Le stresni ga!” Pili so in si nazdravljali, ra-zlitek se je cedil po mizi, misli so se kresale in vžigale.
“Domačije je bilo škoda,” so zdaj govorili tudi tisti, ki so se malo prej dušali, da je šla pravšen kup. “Kam se boš vrnil, če se boš kdaj vrnil?”
“Res, nikoli nisem imel misli, da bi prodal,” je Amerika-nec kimal. “Pa kaj hočeš? Posli so dragi, pridelek ne zmerom, dober, in še tega ti požro davki.”
“Davki so res, da je joj. Ampak kam se boš vrnil, kam?” Amerikanec se je vznejevolil in zabrusil tistemu, ki je najbolj tiščal vanj:
“Le potrpi, tačas bo tudi tvoja domačija na prodaj, če ti je davki ne bodo požrli prej — in pijača!”
Kmet, ki so mu šle te besede, je prebledel, pomolčal, potlej pa s pestjo udaril ob mizo in zavpil:
“Nikoli, dokler sem jaz živ!” “Kmetije gredo v nič, tako vam pravim.”
“Pa vendar se ne dam pre-mekniti s svoje zemlje!” je tisti spet lopnil ob mizo. “Če sem do zdaj delal trdo kakor črna živina, bom pa posihmal še bolj robotal — domačije ne dam pa ne dam iz rok!”
Odločne besede ponosnega kmeta, v vseh koreninah zraslega z rodno zemljo, so se slišale, kakor slovesna prisega. Nihče jim ni imel kaj dodati, še manj pa kaj ovreči
Nastal je kratek, težak molk. Amerikanec se je z obrazom naslonil v roke in obždel. Ko je spregledal, so mu oči bile mokre, obraz pa trpeč in bled. Trlepu se je zasmilil.
“Če moreš, kupčijo razderi!” mu je govoril v velikem sočutju. “Kjer 'boš in kakor boš, zemlja bo pila za teboj . . .!”
“Ko bi človek bil vedež, ne bi bil revež,” je ta tiho odgovoril. “Zdaj ne morem več . . .” Obličanu, ki je bil mešetaril, je bilo sitno. Napol se je obrnil in dejal:
“Ne vem, zakaj nekateri tako radi vrtajo v tujo rano, kakor da sami ne bi imeli nobene.” Trlep ga je grdo pogledal in bušil pokonci.
“Ne veš?” je togotno vpraševal. “Nemara pa veš vsaj tisto, zakaj nekateri drugi tako radi pomagajo s slabim svetom?”
“Vem, seveda vem,” ga je tudi Obličan gledal prav breza-sto. “Tudi to vem, da kakove-mu trmoglavemu samogoltniku prav nič ne zaleže ne dober ne slab svet.”
Vse je kazalo, da bi utegnil nastali hud prepir.
Gostje so se spogledovali, vstajali in odhajali. Le Amerikanec je še ostal. A ko je vstal j tudi on, je Obličan molče odšel za njim.
Trlep je ostal z Nacetom sam. J Bil je razdražen. Po strani je I
gledal zeta in iskal, kako bi se ga lotil.
Nace je gledal pod mizo in kuhal nejevoljo, ker je povzročil prepir med mirnimi gosti.
“Tak kako misliš z —onim?” je Triep kar naravnost vprašal. “S kom?”
“Z onim, ki skruni zemljo mojega rodu.”
“E, kaj bi mislil.”
“Vedel bi rad, zakaj mu posojaš denar.”
“Zakaj pa mu ga Vi?”
“Tebi nič mar!”
“Tudi Vam ne, kaj delam jaz!”
“O, vem, kaj pleteš. Ali to pot me ne boš pretoputnil. Še sem tu in zbistril sem se!”
“Ko bi se bili že tudi prej, pa bi bilo marsikaj drugače.”
Pa Trlep se ni dal premotiti. “Zakaj si mi utajil, da mu posojaš?” je gnal svojo.
“Grd upnik, ki dolžnika daje
ljudem v zobe!”
“Še v tretjič in četrtič in do kraja bi se rad vknjižil, kajne?” “Ali naj precej poženem na boben, kakor ste mi že svetovali?”
Trlepu je vzelo sapo.
“Pa menda ne bo treba, saj se je začel smiliti Vašemu dobremu srcu,” je Nace pikal.
“Kaj ti mar, kaj vohaš za menoj ?”
“Nič ne voham, pa vendar vem, kam merite; vem, a zadeli boste le v prazno, to mi lehko verjamete.”
“Kaj, kaj blodiš?”
“Da Trlepovine Vi nikoli več imeli ne boste, posojajte dedcu ali ne posojajte!”
“Zakaj ne, to mi povedi, zakaj ne?” je Trlep vpil. “Ali ni bila moja in mojih starih, in nima mojega imena, kaj?”
“Staro ime ste ji zbrisali Vi santi, vsa soseska Vam to izpri-
Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik
"KATOLIŠKI MISIJONI"
V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.
Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov:
REV. CHARLES WOLBANG, C.M.
500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A.
Pozor! Pozor!
Važno za vse!
Na obisk v staro domovino
Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užitek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ!
Z ladjo ali letalom
Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA.
Pomagajmo sorodnikom in prijateljem
Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z zaslužkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate seveda DENAR. Vsem onim rojakom, ki imajo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Odpremljamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad.
Vse pošiljke zajamčene!
S
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148
ča; tudi pri gosposki je zapisano tako — ali ne?”
Trlep je potrt molčal, Nace mu jih je pravil še dalje:
“In koliko ste se prizadevali, da ste Marički in meni priskutili življenje z Vami, obenem pa zvitorepili še drugod in kleli svoj rod! Napuh in trmoglavost — to, to je oskrunilo in pogubilo Trlepovino, to, da veste!”
“Dosti se upaš —!” je stari sopihal.
“Kar udarite me, kakor tačas, saj veste!” ga je uščenil. “Ampak na Trlepovini Vi ne boste rogovili nikoli več, pa je!” Nace ni mislil tako hudo. A ker je videl, kako vsaka beseda v živo udari, je ob spominu, kaj je prestajal pred zagoved-nim stastom, prav z veseljem .dražil pogubečnega moža.
Tast je jezen vstal in šel ves obupan.
Zet je za njim strgljal korenček in Trlepovini v mislih obe* tal drugega gospodarja.
(Dalje prihodnjič)	!
------o------
— Najglobja točka Atlantskega oceana leži severno od Puerto Rico in je 30,246 čevljev P0^' morsko gladino.


Naznanilo in Zahvala
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu preljubijenemu soprogu, očetu in staremu očetu
Louis Zorc
Svoje mile oči je pokojnik zatisnil za vedno dne 2. marca 1953 in sicer po dvomesečni bolezni. Pogreb se je vršil dne 5. marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi ter po opravljeni sv. maši zadušnici. in pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida, smo njegovo truplo izročili' v naročje matere zemlje na pokopališču Kalvarija.
Blagopokojni je bil star 64 let. Doma je bil iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani, p. d. Toličarjev. V Ameriki se je nahajal 40 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so položili tako krasne vence in cvetje h krsti blagopokojni.ka. Bilo nam je v dokaz, da ste pokojnika ljubili in spoštovali ter nam bili v veliko tolažbo v naši žalosti.
Enako iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Bog plačaj!
Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so darovali v gotovini in za dobre namene.
Dalje lepa hvala vsem, ki' so prišli pkojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru; nosilcem krste in vsem; ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Lepa hvala sosedom in prijateljem za krasen skupni venec ter na-biralki Annie Bizjak. Hvala lepa Rev. Tomcu za obiske in tolažbo v bolezni, Rev. Baragi pa za molitve in obrede v pogrebnemu zavodu, za spremstvo v cerkev in opravljene cerkvene pogrebne obrede ter za spremstvo na pokopališče.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso poslugo v dneh naše žalosti in za lepo urejen pogreb.
Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi sorodniki, sosedje in prijatelji, ki so izrazili svoje sočutje najsi bo pismeno ali osebno, nam stali ob strani v pomoč tekom bolezni in izkazali toliko dobrote v dneh smrti.
Tebi, predragi soprog, oče in Stari oče, pa kličemo: Počivaj v miru v hladni ameriški zemlji. -Prerano si se moral preseliti v večnost in zapustiti svoje drage. Vsa naša prizadevanja, da Ti ohranimo ljubo zdravje so bila zaman. Usoda je odločila drugače in kruta smrt Te je odvedla tja, odkoder ni več vrnitve. Spomin na Tvoje dobro srce si ohranimo med nami do konca dni, ko se skupno snidemo na kraju večnega miru in blažjnstva. — Počivaj v miru—snivaj sladko.
Žalujoči ostal":
AGNES, soproga STANLEY, sin ANN, hči
trije vnuki in več sorodnikov v stari domovini brat ANTON
Cleveland, Ohio, dne 6. aprila 1953.
-J’ V*/:' ..	- - • ' f
PRIPRAVE ZA KRONANJE — H. G. Goodship, londonski draguljar, poskuša, kako bi lepše udelal v imperialno državno krono rubin “Črnega princa.” Na mizi leži še del loka in diamant, ki bo nanj pritrjen. Vs e te priprave so namenjene za kronanje Elizabete II, kraljice angleške in škotske, ki se bo vršilo junija meseca.