čioveh mcti oplcaml. Borneo in Sumatra, velika otoka Malajskega otočja, ki apadata k takozvanim otokom opic, ki so pradomovina opic, sta prepletena od prlpovedk ter skrivnostnih pravljic, ki se nana-šajo na razmerje med človekom ter oplco. Naravoslovci in potniki, ki so obiskali ta otoka, so priobčili marslkaj čudnega, kar so slišali od domači-' nov. Mcd drugim krožijo zopet in zopet bajke o deklicah domačinkah, ki so bile ugrabljene od opic. Te pravljice dirneijo človeka tem bolj, ker baš tukaj niso srečanja med opicaml ter ljudmi prav nič prijateljsko prijazna. Z moškimi, oaobito ako pridejo v dotiko neoboroženi z veliko opico, gorila na primer v par trenutkih obrafiuna. Z orjaškimi rokami stisne moža, da je naenkrat celo telo s kostmi vred — kaša! Amerikanski naravoslovec Franc Gleystone je skušal temu pripovedo- vanju prodreti do dna, je porabil za to par let, da bi lahko ponudil javnosti tozadevno nekaj resnično verjetnega. Po njegovem poročilu je izsleditl nekaj slučajev, ko je bil človek ugrabljen od velike opice. Nikakor pa n« nastopa opica pri napadu na človeka po kakem načrtu. Gre le za domačine, ki so se zgubili v pragozdu. Zablodll moškl so bili navadno ob življenje. — Pač pa se obnašajo opice napram ?.<mskam in otrokom z izredno obzimostjo. Na zgoraj omenjenih otokih ]• več oseb, ki so bile mimogrede v opičjem ujetništvu in znajo povedati roiirsikaj res zanimivega ter strašnega. — Največkrat se zadovoljijo opice s tem, da onemogočijo ujetniku pobeg na ta način, da ga zavlečejo na drevo, s %a» terega ga več ne pustijo. Zberejo s« t skupinah krog drevesa in opazuj--jj» z največjo radovednostjo jetnikovo ?1banje ter obnašanje. Vedejo se, kafof bi bile radovedne ter nezaupne. IzpriCan slučaj, da je bil človek ugrabljen od opice, je ta-le: Italjanskl raziskovalec Bertelli je organiziral t letu 90 minulega stoletja ekspedicijo za belgijski Kongo v osrednji Afrikl, da bi tamkaij izsledil posebno vrsto takozvane človeške opice. Bertellija j« spremljala njegova žena, ki je bila Švedinja. Ko sta dospela v Leopoldsville, nista mogla dobiti potrebnega števila nosačev, ker se ni upal nobeden od domačinov v notrajnost za raziskovanje določenih krajev radi kali. Oba raziskovalca pa so svarili pred prodiranjem v notrajnost tudi belokožni farmerji. Slednjič se je Bertelliju le posreCilo, da je najel proti vi« soki nagradl nekaj črnih spremljevalcev, s kateriml se je podal na pot, k« je nehala deževna doba. Nikdo od t« ekspedicije se ni vrnil. Bertelli se J« bil domenil pred odhodom, da bo pošiljal od časa do Casa v Leopoldsvill« katerega od nosačev, ki bo prinesel poročilo o napredovanju ekspedidje. Nikogar ni bilo nazaj. Pomožna ekspedicija, ki se je podala na pot po preteku enega meseca, se je vrnila bre« ,, ,o;,.,. šn le nekaj let pozneje so našli raziskovalci zažgan čoln kot edinl preostanek Bertellijevega podjetja. Vs« je bilo prepričano, da je zaSel Berttlli I s^progo ter spremstvom r roke div|aškim domačinom, ki so obračunali |a vedno z radovedneži. Pred par leti Je prišel v Leopoldsville zamoree, ki je ^repotoval velik del francoskega Kon»o in je pripovedoval čudovit doživfjaj. Na potovanju — kakor to večinojttia delajo domačini, J3 šel za opičjo fcledjo, ker na taki poti je vedno dobili vode in svežega sadja. Ob bregu reke je zadel na mogočno opičjo nasalpino. Radi kač si je baš namerava' poiskati nočišče na drevesu, ko je zapazil, kako se je podala čudna postaVa z dolgimi rujavimi lasi proti reki In (te tamkaj umivala. Ko se jej je prifcližal, ni bežala, ampak ga je opazovala jdekaj časa vsa začudena in delala vse mo^ače poskuse, da bi se mu razodeta. Bilo je zelo veliko dekle z dolgimi rujaiVlmi lasi in od vročine obžganc koie. Zamorec je skušal v vseh. mu fcmmih. jezikib se sporazumeti s čudbiiii bitjem, pa dekle je Ia zmajevalo z kl&vo in ga ni razumelo. Nazadnje mu fe >le dopovedala z raznimi znamenji, fta je pokopana v njeni bližini njena tatdi. Opice so se obnašale nekaj ča.sa 8is*o mirno, a so le opazile ta razgortov, so začele kričati in deklica je odfei^ela ter splezala na drevo. Črnec je )_frlišal Se krič opic in glas deklica, ki §e je branila. ; :r- -Lieoportrsville skraja zamoreevemu pripovedovanju sploh niso verjeli, a se |« kmalu Izkazalo, da res ni lagal. Vrnll se je lz teh pokrajin tudi lovec na ikme. Ta je bil v krajih človeških opic. feo je ustrelil necega dne na drevo po opici, ni padla na tla žival, ampak že •menjeno človeško bitje z rujavimi lati. Lovec je prinesel to čudo v Leojpoldsville, kjer so začeli s preiskavo, kl pa ni rodila kaj zadovoljivega. Še le tedaj, ko je bila ta čudna stvar že davlio zakopana in so jo pred zakopom jtia srečo še fotografirali, so se spomItili izginule ekspedicije Italjana Bertellija. Domnevajo, da je zašla raziskoValfteva žena v ujetništvo opic, kjer je boredila otroka ženskega spola, kl je Bor&sel med opicami. Popolnoma popasujena pa ta skrivnost ne bo nikdar!