POUK IN ZABAVA Demant. Priobčili Rozena in Draga Grossmannovi. Bescde značijo: 1. soglasnik; 2. reč za prevažanje; 3. krasno prikazen; 4. pescra; 5. mesto; 6. ime prijatelja mladine; 7. kranjsko mcsto; 8. stan; 9. zadnje počivališče; 10. del obraza; 11. samoglasnik. Po sredi dol beri isto ime, kakor v 6. vodoravni črti. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. Rešitev zastavice v podobah v prvi številki. Ne satno, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Prav so jo rešili: Anica in Božidar Černej, Grižc pri Celju; Aleksandcr Ličan, dijak v Oorici; Slavka Žnideršič, Stanka Horvat, Dragica Šket, Irma Kocjan, vse v Ilirski Bi-strici; Mara Widcr, učenka IV. razreda Mladikc v Ljubljani; Tilka Jelenec, učenka VIII. razr. v Šmihelu, in Božena Jelenec, učenka IV. razr. v Novem mestu; Viktor Knapič, uče-ncc II. mešč. šole v Kršketn; Ilešič Vanda, III. b licej v Ljubljani; Mirko in Ela Trebše v Srpenici; Friderik Gebauer, tretješolec, Viljem Gebauer, sedmošolec v Rudolfovem; Alojz Kraigher, učenec pri Sv. Trojici v Slov. gor.; Julij Mazelle, učenec V. razreda v Ljubljani; Joško Paternost, učenec IV. razreda v Senožečah; Boris Krmavner, dijak III. b razr. I. drž. gimn. v Ljubljani; Stanko Skok, učenec v Domžalah; Dušan Pirc, učcnec IV. razr. lj. šolc v Kranju; Milica Kranjc, učcnka III. razr. mešč. š. v Mariboru; Vladko Porekar, gojenec I. letn. učit., Angela Porckar, gojenka I. letn. učit. žo!. sester, Ciril Porckar, dijak II. gimn. razr. in ^Viktor Porekar, dijak I. gimn. razr., vsi v Mariboru; Ivan Plavec, Matevž Štebih, Anton Šef in Pcter Trstenjak, učenci na Ilutnu pri Ormožu; Zlatica Kuharjeva, učcnka V. razr. dekl. žole v Trbovljah; Maks Farkaš, učcnec V. razr. pri Sv. Lovrcncu v Sl. gor.; —-«¦' 46 >«¦ - Alojzij Krcsal v Ljubljani; Vlasta Kudež, Tolsti vrh; Svetko Gobcc, učcnuc III. razr. in Alirko Gobec, učcncc 1Y. razr. v ClIju; Mavricij Zupančič in Lovro Benet, učenca v Ka-tečah na Gorenjskem; učenci in učenkc na ljudski šoli na Savi; Franc Topolnik; Ivan in Mihael Tkalec, Stanislav Vrbnjak, Marko Slavič, Fran Kosi, Ludovik Slavič, Ivan Horvat, Fran Kolarič, Jožef Prelog, Fran Magdič, Alojzij Stuhec, Janez Sterniša, Anton Škorjanec, učenci VI. razr pri Sv. Križu na Murskcm polju; Joztfa Filipič, Ana Novak, Ljudmila Kcgl, Alojzija Lah, Frančiška Petovar, Frančiška Filipič in Marija Šalamun, učcnke VI. razr. pri Sv. Križu na Murskem polju; Milena Lonečnik, učenka IV. razr. v Gornjem gradu. Učenjak in veter. Grozno tnaščevanje mačke. Živel je nckdaj učenjak, ki ni bil zado- V vasi Renich pri Hebu na Češkem sc voljen z vsem, kar je Bog ustvaril in uredil. je pripctil slučaj, ki je svarilen dokaz, kako Domišljal si je, da bi on bolje vladal svet, nevarno je dražiti mačke. Žena obrtnika kakor ga pa vlada Bog sam. Zatorej po- Marigerja je odšla za nekaj časa s stanova- prosi nekdaj Boga, naj bi mu za nekoliko nja, kjer je pustila petletno hčerko in pol- časa prepustil svetovno vladarstvo. Bog mu drugo leto starega fantička. Na stanovanju ga rcs prepusti in mu dovoli, da si sme iz- je bila tudi velika, stara mačka, ki jo je voliti, kar bi bilo potrebno. Učenjak si res Maringerjeva hčerka malo prej pretepla s vse izvoli, kar si misli, da bo potreboval, a palico. Preden jc mati odšla, jc hčerki uka- na veter je bil pozabil. Tako je vladal že zala, naj pusti mačko pri miru. Komaj pa vso pomlad in vse poletje jako zadovoljno. jc Meringcrjeva stopila iz hiše, je prijela Vse je lepo cvctelo, raslo in rodilo sad. Ko mala Marinka lcsen klincc, ga priostrila in pa je prišla jcscn, jc prcprcgla pajcevina je z njim pritisnila raačkin Vcp. Posledica vse poljc, in kcr ni imcl vctra, da bi od- tega otroškcga ncumnega ravnanja je bila gnal pajčevino, je moralo vse žito vzcti ko- grozna: mačka je skočild dekletcu v obraz nec pod njo. Nar. prav jn ga jc strašno razpraskala. Zaradi obup- . . ... nega krika hčerinega ie prihitela mati do- Izumiranje Indljancev. moev jn jc od strahbu JonLmela> Peklica je Indijanci Združenih držav Severnc Ame- bila vsa krvava, oči je imela vse razpraskane, rike, zlasti oni v južnozapadnih dežclah tako nos, lice in grlo jo mačka čisto raztrgala. jako izumirajo, da bodo — kakor poročajo Fantičck, ki jc lcžal v košu na tleh, je bil listi — žc nekako v teku 40 let izumrli, ako rnrtev. Zadušil sc jc s kroglico, ki rnu je pojde tako dalje. Iz statistikc jc posneti, zaradi strahu skočila v sapnik. V groznih da je sedanje izumiranjc rdečcga plcmcna bolcčinah je deklica na dobljenih ranah skoro 50 odstotkov in ako so to na kak umrla. — Ne dražite in ne mučite torej niti način nc omcji, bo picme v bližnjem času mačk niti nobene druge živali! popolnoma izginilo. Sedaj umrc približno 50 Indijanccv na dnn, ne vštevši novoroje- Strahovita zima na Nemškem. nih. Najbolj cudno pn tcm pa jc dejstvo, da najbolj ginejo Indijanci v gorkejših kra- Iz vse Nemčije poročajo o silnih in ne- jih, posebno v Kaliforniji, dasi imajo zaradi navadnih mctežih in viharjih, ki so vladali ugodnih podnebnih razmer največ priložno- to zimo. V Berlinu je padlo toliko snega, sti, gibati se pod milim nebom. da so ustavili skoro ves promet, in le tu- patam se upa kak voz izpod lope. Elektri- Nesreča pri sankanju. L„; tramvaj ne vozi. Zračunili so, da je v Iz Linca poročajo: Pri Aschbachu ob berlinskem mestu padlo štiri milijonc kubič- Dunavi so se sankali sedemnajstletna Ana nih rnetrov sncga Okolo 7000 delavcev kida Ilummrovain trijcdečki. Dfkle ni moglodo- neprenehotna, da napravi pot vsaj 7a silo. volj obvladati sank in je zdrčalo z dečki Takega sncga še ne pomnijo v Berlinu — vred v Dunav. Vsi štirje so utonili. Tudi na Španskcm je letos vkljub izvrstni južni leži strahovita zima. V glavnem mestu Pes — rešilec življenja. Madridu so dobili mater zmrznjeno s štirimi Inženirja lCdvarda Schraidta v Tropavi enako mrtvimi. otročiči. — Pa kaj bi hodili je nedavno neko noč njegov pes zbudil na na Nemsko m Spansko! Ostanimo kar dcma! ta način, da je potcgnil odejo s postelje. Tudi pri nas je zima tako hudo pritiskala, Inženir je odejo potegnil nazaj in hotel dalje kakor že dcsetletja ne! spati; toda pes ni dal miru, zato ga jc ho- tel inženir spoditi iz spalnice. Ob tej pri- L„ milijon za izobrazbo delavstva. liki je šel mimo vrat otroške sobe ter za- čutil močan plinov duh. Hitro je odprl vrata Iz Bruslja poročajo: Industrialec Solbey in dobil oba svoja otroka žc nezavestna, je daroval za izobrazbo delavcev cn milijon vendar so ju še rešili. Zvesta žival je pri- frankov. — Malo je takih plemenitih do- hranila družini bridek udarec. brotnikov!